Kmecka hgovina Oravnavano gospoJars.vo Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je pretekli teden izjavil, da v današnjih razmerah brez UTavnavanja ne more biti gospodarskega življenja. Srbi, Hrvati in Slovenci moramo vsi skupaj upravljati vse naše gospodarsko življenje po istih načelih. Napačno je mišljenje, da Hrvati žele neko separatistično področje, anipak gre le za praktično izvedbo enotnih načel v gospodarskem žlvljenju. To Izvedbo narekujejo gospodarske ln politične razmere ter je logična in prakti.na pot k izvajanju načel uravnavanega gospodarstva, ki se ga ne moremo izogniti. S tem so načela uravnavanega gospodarstva postavljena na edino pravilno stališče, dirigirano gospodarstvo izvajati po naših domačih ustanovah, ne pa po eni veliki osrednji organizaciji, pa čeprav temeljna načela dirigiranega gospodarstva morajo veljati za vso državo. Nujno enotna načela je torej v praktičnem gospodarskem življenju izvajati ta-ko, da bodo za podro-je Srbije izvajala ta načela ustanove s sedežem v Srbiji, za področje HrvatsKe ustanove s sedežem na Hrvatskem, za podrocje Slovenije pa ustanove s sedežem v Sloveniji. Pri banski upravi v Ljubljani se je že ustanovil v sporazumu kmetijskega in notranjega ministrstva odsek za uravnavano kmetijsl-o gospodarstvo in prehrano. G. ban je odredil, da novo ustanovljeni odsek začne poslovati s 15. novembrom. Novi odsek vrši vse posle nadzorstva nad ustanovami za organizaciio in pospeševanje kmetijstva. Trgovina s lioruzo Cene koruze so l.tos razmeroma visoke. To ni zdrav pojav, da znaša cena koruze 85% cene pšenice najboljše kakovosti. Tako ugodnega razmerja koruza _ pš_nico ni imela od leta 1928., ko je bila proizvodnja koruze Izjemno slaba. Neki krogi razlagajo visoko ceno koruze s tem, d_a je letos veliko povpraševanje za koruzo po tvornicah špirlta. Tvornice špirita kupujejo velike količine koruze, ne kupujejo pa kot prej samo pokvarjeno hlago, ampak tudi zdravo koruzo. To delajo radi tega, ker jim to dovoljuje visoka cena špirita. Po poro_ilih iz Vojvodine je postala koruza aopet predmet špekulacije, posebno, ker je špekulacija s pšenieo radi prisilnega odkupa in določenih cen nemogoča. Zlasti veliki postsstniki namenonia zadržujejo svoje blago. Ker služi koruza v glavnem za prehrano najbolj siromašnih, vlada ne bo ostala ravnodušna do tega izrednega in z ni.emer opravičeneg-a zvišanja cene koruze. Najbrž bodo v najkrajšem času cene koruzi maksimlrane, kot so maksimirane tudi pšenici. Da se ne bi producenti odtegnili s trga, bo istočasno uveden tudi prisilni odkup. To pomeni, da bo tudi za koruzo vpeljan isti režim, kot za pšenico, ki ,e eedaj v veliavi. ProJaja bučnega olja Tovarne bu_nega olja v Sloveniji so dobile po trebne količine bučnih peček in imajo bučno olje že na razpolago. Trgovci na debelo kakor tudi trgovci na drobno ter zadruge, ki so preteklo leto prejemali buCno olje naravnost od tovarn, bodo tudi letos dobivali olje v istih količinah in pri istlh tovarnah kot preteklo leto. Trgovci na. drobno pa, kl so dobivali preteklo leto olje od trgovca na debelo, ga. tudi letos dobe ks prl tistem veletrgovcu. Trgovcem na drobno ln zadrugam so zaenkrat pri tovarnah bučnega olja ali pri veletrgovcih na razpolago Iste količine bučnega olja. kakor so jih nabaviii v mesecih oktober, november in december 1939. Te količlne bodo tovarne, odnosno veletrgovci razde.1111 postopno, kakor bodo prihajala naroCila. Razdelitev za leto 1941 se bo lzvršila naknadno, bo pa v skladu 8 porabo v odgovarjajo-ih meaecih leta 1940. Cena Se nl doloCena. Določil jo bo urad za kontrolo cen v Beogradu in bo v nekaj dneh objavljena. Za redne potrebe je osigurana dovoljna količina bučnih koščic za vse leto. Trgovci na drobno in zadruge naj pri razdelitvi skrbe, da ne bodo posamezniki ustvarjali nepotrebnih zalog, pa bo bučnega olja za normalne potrebe vedno dovolj na razpolago. Lettošnje težave pri izvozu hmel|a Od celotne koli.ine hinelja, ki se pri nas pridela, se ga porabi za domačo potrošnjo le kakih 5%, vse ostaio je pa namenjeno za izvoz. Letos pa na žalost kupčija ne pride nikamor, pa tudl cena ni kaj prida, saj se pla.uje najboljše bleigo le po 30—36 din kg. Od vseh kmetijskih pridelkov je tako samo hmelj nazadoval v ceni, saj je bil lani dražji. Lansko leto je bil najboljši nai kupec Amerika (Severna in Južna) in tudi leto« se je na vse mogoce načine delalo na to, da bi mogli naš hmelj prodati Ameri_anom. Ko so bile že vse tozadevne ovire odstranjene, je pa izbruhnila vojna med Italijo in Grčijo, ki je plovbo po morju iz Jadranskega morja, pa tudi iz našo svobodne luke v Solunu za trgovske ladje radi nevarnosti potopitve onemogo_ila. Drugi vzrok, da ietos Američani ne iščejo v toliki meri našega hmelja kot lani, je tudi v tem, ker je Rusija v novopradobljenih poljakih pokrajinah dobila v glavnem hm.lj bivše Poljske, s katerim sedaj v AmerUti tekmuje z našim hmeljem. V Evropl pridejo kot kupci naSega hmelja v poštev le Belgija in Nizozemska. Toda 3 tema dvema deželarna kupčija ni več mogoča na denarni podlagl, ampak le na podlagi zamenjave blaga (kliring). ICer pa Belgija in Nizozemska nimata blaga za nas in nam ga tudi dobavljati ne moreta, odpaieta tako tudi kot kupca za naš hmelj. Izgledl za prodajo našega hmelja so letoe skrajno nepovoljni. Koiiko bodo smeii itrgovci priraia- naii (vštže*ii sšroške) l_ osnovium cenam ? Za področje okrajnega načelstva Maribor desni breg je okrajno načeLstvo določilo pri prodaji na drobno sledeče dopustne zaslužke k osnovnim cenam, pri katerih so všteti tudi stroški prevoza ia tako dalje: 1. za koruzni zdrob, koruzno, rženo in ajdovo moko 10%; 2 za doma.e testenine 12%; 3. za rii 12%; 4. za čaj, kavo in kakao 20%; 5. za jedilno olje (ra___en v kantah po 5 kg) 15%; 6. za bučno olje 10%; 7. za navadno milo 10%; za terpenttnovo milo 15%; 8. za sveče 15%; 9. za vse vrste molino: a) beljenega platna pri blagu, ki stane v en gros ceni le vključno 12 din za m.ier, 15%, in b) pri blagu, ki stane pri en gros ceni nad 12 din, za meter 20%; 10. za gradl (navadne vrste) 15%; 11. za kreton (navadne vrste) 20%; 12. za bombažno predivo 10%; 13. za vse vrste sukanca razen svilenega 15 %; 14. za flanelo in barhent 15%; 15. za sukno 25%; 16. za volno 20%; 17. za sekire, lopate, krampe, kose. srpe, motike, fazimirano železo, razen TJ in T traverz, varjeno žico in žeblje 20%; 18. za palično železo vseh vrst 15%; 19. za rafijo in manilo 20%; 20. za kokosovo olje 20%; 21. za surovi bombaž 10%; 22. za ov.jo volno in predivo 15%; 23. za surovo juto 15%; 24. za kavčuk in predmete iz kav.uka 20%; 25. za kože vseh vrst 20%; 26. za kositer 20%; 27. za belo pločevino 20%. — Cene, ki si jih po dovoljenem brutto zaslužku izračuna vaak trgovec sam, morajo biti označene na vidnem mestu. Brutto zaslužek se izračuna po nabavni oeni veletrgovca s pribitkom vseh efektivnih stroškov nabave biaga,. dokler ne doepe blago v prostore trgovca na malo. Prodaina cena ee lahko zaokroži navzgor do naslednjih 25, 50, 75 par ali dinar.ia. Prekrškl te odločbe se kaznujejo po členu 9. uredbe o pobljanju draginje in brezvestne špekulacije z zaporom do 30 dnl in v denarju 5000 din. Ti najvlšjl dopustni brutto zaslužki so stoplli v veljavo dne 15. novembra 1940. Drobne gospodarske vestit Bevizije zadrug. Na pristojnem mestu se proučuje vprašanje izvedbe revizije v nekaterih vrstah naših zadrug. Gre za revizijo onih zadrug, ki pod kopreno zadružništva izvršujejo vse trgovske posle z nezadružniki. Bombat iz Turčije. Iz Carigrada poročajo, da je te dni odpotovala Iz Carigrada prva ladja z bombažem lz Turčije za naša pristanišča. Ladja Je romunski »Sulina« in bo bombaž prepeljan v Galac, od tam pa naložen na re_ne ladje in prevožen k nam. Cene jedilnega olja. Beograjska >Politika« prinaša članek, v katerem pravi, da je sedanja cena olja previsoka in da bi smela bitl na debelo v Beogradu najve. okoll 19.50 dtn, ne pa kot doslej 23.50 din. Slično nižja mora biti tudl nadrobna cena olja. Izdelan je na_rt uredbe o osnovanju sveta za gospodarsko politiko. Ministretvo za trgovino in industrijo je izdelalo predlog uredbe o osnovanju sveta za gospodarsko politiko, katerega svrha je združitev poslov in vodstva enotne politike in varovanja edinstva gospodarskega podrocja naše države. 80 vagonov paprlke bomo izvozili. LetoSnji pridelek paprike je bll zelo obilen. Pridelalo se je je okrog 180 vagonov in 80 vagonov te koll.ine se bo lahko prodalo v tujino. Nem.ija nudi za kilogram sladke paprike 16 dln. Cena ni ravno zavidljiva, saj je madžaraka paprika po 18 do 20 dln kilogram. Skok cen dalmatinskih vln. Radi splošnega pomanjka_nja vin so se dvignile cene tudi dalmatlnskemu vinu. Crna pelješka vina z 12—14 gradi alkohola (po Maligandu) so po 9—10 din liter, nekatera pa celo po 11—12 din liter. Vina ne kupujejo le Hrvatje, ampak v obilnl merl tudi Slovenci tn Srbi. Purane bomo jedll doma. Hrvatski Zagorcl so vsako leto prodali okrog sto tisoč puranov. Pokupili so jih v glavnem Angleži, pa tudi JNTemci, Švicarji in Italijanl so dobili svoj del. Okrog 50 tlsoc puranov se je pa navadno prodalo poleg gornje Izvozne vsote še za domačo porabo. Letos pa kaže, da radi vojne ne bo šel noben puran preko meje in tako bomo doma v Jugoslavijl pojedll vseh 150.000 puranov. Radi splošnega pomanjkanja mesa in pa, ker niso dragi, saj se prodaja kllogram po 12—U din, se bodo puranl tudi doma lahko prodali. Cene goveje živine po sejmih Na zadnjem sejmu v Mariboru je bilo opaziti, da so cene na splošno malo padlo. Lepe živine za izvoz, predvsem leplh pitanlh volov je bilo zelo nialo. Plemenskl voll srednje velikostl, kl so najbolj sposobni za vožnjo, so bili po 8000 din par, pa je bilo s kupčijo slabo. Sejem je bU s slabšo živino, posebno s slabšiml kravami bogato založen, le kupcev je bilo zelo malo. Sklenjenih je bilo malo kupčlj in ao prodajalci vecinoma živino gnali nazaj domov. Po uradnem sejmskem poročilu so bile cene sledeče: Voll. Marlbor debeli 8.25—9.25 din, poldebell 7 do 8 din, plemenski 8—10 din; Ptuj I. 8.75 dln, II. 7.50 din, III. 6 din; Dravograd I. 8 din, II. 7 din, III. 6 din; Laško I. 8—9 din, n. 7.75 din, m. 7.50 din; Ljubljana I. 9—9.50 din, U. 8.50 do 9 din, III. 7—8 dln; Kočevje I. 9—9.50 din H. 7—8 din, IH. 6.50 din kg žive teže. Bikl. Maribor 6.50—8 din, Ljutomer I. 8.50 din, n. 6.50—7.50 din, m. 5—6.50 din; Sobota I. 7 do 8 din, n. 6—6.50 din, IH. 5—6 dift kg žive teže. Krave. Maribor debele 7—8 dln, plemenske 7.50 do 8.50 din, klobasarice 5—6.50 dln, molzne 7—9 din, breje 6—7.50 din; Ptuj I. 8—9.50 dln, H. 7 din, III. 6 din; Ljutomer 5.50—6.50 din; Sobota I. 5—6 din, II. 4—5 din; Dravograd I. 7 din, H. 6 din, III. 5 din; Laško I. 8 din, n. 7 din, m. 6—6.75 din; Ljubljana I. 7.50—8 dln, n. 6 din, III. 5—6 din; Kočevje I. 8 din, n. 7 din, m. 5 din kg žive teže. Telice. Maribor 7—9 din; Ptuj I. 9 dln, n. 7.50 dln, m. 6 din; L.utomer 6.50—8 din, M. Sobota I. 6.50—7.50 dln, H. 6—6.50 din, HI. 5—6 din; Dravograd I. 8 din, n. 7 din, III. 6 din; Laško I. 8—8.75 din, H. 7.50 din, ~. 7.25 dln; Ljubljana I. 9—9.50 dln, H. 8.50—9 din, III. 7—8 din; Kočevje I. 9 din, II. 8 din, DX 6.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor 8—11 din, Ptuj I. 9 din, II. 8 din; Ljutomer 8—9 din; M. Sobota I. 7.50 do 8.50 din, n. 6—7 din; Dravograd I. 9 din, II. 8 din; Laško I. 9—10 din, II. 8 dln; Kočevje I. 11 din, II. 9 din kg žive teže. Sejem sv. Lenarta v Brežicah Dne 6. novembra se je vršil kramarski sejem, ki je bil predzadnji v tem letu. Mnogo sejmarjev je ostalo doma, ker z vprežno živino niso smeli na pot radi izreCene zapore po slinavkl, ki se je pojavila. Vendar je bilo kljub temu prav živahno vrvenje okrog sejmarjev. Da je bilo vreme za razvoj zelja ugodno, se je tudi poznalo na trgu, saj so polovico trga zasedli vozovi z zeljem. Pripeljanth je bilo okrog 80 voz, naloženih z zeljem in je bilo radi velike ponudbe zelje zelo poceni. Prodajali so ga od 6.50 do 1.50 din glavo. Gosi so prodajali po 60—80 din, purane po 55—70 din, race po 40—50 din, kokoSi po 30—40 din komad. Tudi jabolk je bilo precej na trgu, ln sicer po 7—8 din kg. Orehe ste lahko kupili po 5 din liter. Kupčija je Se dokaj cvetela. Kramarji in kupci so odhajali zveCer veselih obrazov domov. Najbrž so bili eni kot drugi zadovoljni. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 100—150 din, 7—9 tednov 155—210 din, 8—4 mesece 230 do 400 di_n, 5—7 mesecev 420—620 din, 8—10 mesecev 630—880 din, 1 leto stare 890—1150 din komad, 1 kg žive teže 11—13.25 dln, 1 kg mrtve teže pa 16.50—18.50 din. V Ptuju so bilt praSi.i za rejo po 90—210 din komad, 1 kg žive teže pa 9—11.75 dln. Pršutarji (prolekl). Ptuj 11—12.25 dln, Ljutomer 9—12 din, Sobota 12—18 din, Dravograd 13 din, Laško 14 din, Ljubljana 14—15 din, Kočevje 11—12 dln kg žlve teže. Debele »vinje (špeharjl). Ptuj 12.50—13.50 din, Dravograd 15 din, Laško 16 din, Ko.evje 13—14 din kllogram žive teže. Mesne cene in ostali živalski produkti Goveje meso. Marlbor volovsko I. 16—18 dln, II. 13—15 din, meso bikov, krav in telic 12—18 din; Ptuj I. 14—16 din, n. 12—14 din; Ljutomer n. 14—16 din, IH. 12—14 din; Sobota I. 14—16 din, II. 12—14 din; Dravograd I. 17 dln, II. 14 dln; Laško I. 16—18 din, n. 14 din, m. 10 din; Ljubljana I. 18 din, II. 13—15 din kg. TeleCje meso. Maribor I. 16—18 din, II. 14 do 16 din kg. Svtnjsko roeso. Maribor 20—22 dim, Ptuj 20 din, Ljutomer 18 din, M. Sobota 15—17 din, Dravograd 20—22 din, Laško 22 din, Ljubljana 18 do 24 dbi kg. Slanina. Maribor 23—24 dln, Ptuj 22 din, Ljutomer 24 dln, M. Sobota 23—25 dln, Dravograd 25 din, Laško 24 din, Ljubljana 23—26 dln kg. Svinjska, mast (zabela). Ptuj 28 din, Ljutomer 25 dln, M. Sobota 26—30 din, Dravograd 28 din, Laško 26 din, Ljubljana 28 din kg. Med. Ptuj 24 din, M. Sobota 25—40 din, Dravograd 28 din, Laško 25 din, Ljubljana 30 din kg. Jajca. Maribor 1.75—2 din, Ptuj 1.50 din, M. Sobota 1.20 dln, Dravograd 1.50 din, Laško 1.50 do 1.75 din, Ljubljana 1.75—2 din komad. Mleko. Maribor 2.50—3.50 din, Ptuj 2 dln, M. Sobota 2 din, Dravograd 2.50 din, Laško 2 do 2.50 din, Ljubljana 2.50—3 din liter. Surovo maslo. Maribor 36—40 din, Ptuj 30 din, Dravograd 40 din, Laško 30—36 din kg. Svinjske kože. Ptuj 9 din, Dravograd 8 dln, Laško 18 din, Ljubljana 10 din kg. Goveje kože. Ptuj 24 din, Ljutomer 20—25 dln, M. Sobota 20—24 din, Dravograd 24 din, Laško 22 din, Ljubljana 24—26 din kg. Telečje kože. Ptuj 26 din, Ljutomer 20—25 dln, M. Sobota 24—26 din, Dravograd 26 din, LaSko 26 din, Ljubljana 28 dtn kg. Cene ostalih živil in krmil žlto. Maribor: pšenica 2.75 din, rž 2.50 dln, ječmen 2.50 din, koruza 2.50—3.50 din, ove« 2 din, proso 3.25—3.50 din, ajda 2 din, proeeno pSeno 7 din, ajdovo pšeno 7—8 din Uter; Ljutomer: pšenica 3 din, ječmen 2.80 din, rž 2.40 dln, oves 3 din, koruza 2.50 din kg; Dravograd: pSenica in rž 4 din, ječmen 3.50 din, ovea 3 din, koruza 3.50—4 din kg. Flžol. Maribor 4.50—6 din liter, Ptuj 5 dln, LJutomer 5 din, M. Sobota 4—5 din, Dravograd 7 do 8 din, Laško 5—6.50 din, Ljubljana 6—7 din kg. Krompir. Maribor 1.60 din, Ptuj 1.40 din, LJutomer 1.20 din, Dravograd 1.75—2 din, LaSkO 1.75—2 din, Ljubljana 1.50—2 din kg. Jabolka. Maribor 5—12 din, PtuJ I. 6 din, TL 5 din; LaSko 6—7 dln, Ljubljana I. 10 dln, H. 8 din, m. 6 din kg. Hru-ke. Maribor 10—16 din, Ptuj I. 10 dta, n. 8 din, m. 5 din; Ljubljana I. 18 din, II. 18 dln, m. 8 din kg. Seno. Maribor 140 din, Ptuj 90 dln, LjutomeT 100 din, M. Sobota 65—90 din, Dravograd 120 dln, Laško 70—80 din 100 kg. Slama. Ptuj 50 dln, Ljutomer 70 din, M. Sobota 35 din, Dravograd 45—50 din, La&ko 30 do 35 din 100 kg. Vino Navadno mešano. Ptuj 7—9 din, Ljutomer 8 do 12 din liter pri vinogradnikih. ¦ Boljše sortirano. Ptuj 9—13 din, Ljutomer 11 dta liter prl vinogradnlkih. Drva Ptuj 150 dln, M. Sobota 180 dln, Dravograd 110 din, Laško 110—120 din, Ljubljana 145 do 170 din za prostorninski meter. Sejmi 25. novembra svinjaki: Središče; živinski tn kramarski: Teharje (namesto 24.), Dobje, Guštanj, Lemberg (Katarinini sejmi) — 26. novembra tržni dan: Dolnja Lendava; avlnjski: Ormottl živlnski: Marlbor — 27. novembra svinjski: O*< lje, Ptuj, Trbovlje — 28. novembra tržnl dan« Turnišče; goveji in kramarski: Prosenjakovci — 29. novembra svinjski: Maribor — 30. novembra svinjskl: Brežlce, Celje, Trbovlje; živinskl in kramarski- Gomja Lendava, Celje, Veržej (Andr»jev sejem).