Poitfflha purcana v gotovim
Mormonu
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 93
Maribor, sobota 25. aprila 1931
»tUTRA«
fchaie razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^*lj* mlečno preienan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase »prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Velika družinska tragedija v Hočah
Gostilničar Rudolf Gačnik umoril tri svoie otroke, smrtno ranil ženo, nato pa zaklal še samega sebe
Zagrebški velesejem
25. IV. - 4. V. 1931 VIII. SALON AVTOMOBILOV
motornih koles, koles in pribora
<v. SPECIDALNI GOSPODARSKI SEDEM
(strojev, gnojil, potrebščin)
PERUTNINE IN KUNCEV
(samo od 25. — £8. IV.)
RAZSTAVA holandskega cvetda
TURISTIKE In ŠPORTNIH POTREBŠČIN
HIGIDENE.
Z legitimacijo zagrebškega velesejma, nabavljeno pred odhohom, Drezplačen povratek na železnicah in parobrodih, višji razred za ceno nižjega. XV
Vseevropska ali regijonal na rešitev
Vsa^vrotfslra javnost stoji še vedno v znamenju razprav in predlogov glede nameravane nemško-avstrijske carinske zveze. Zadnje dni so padle odločilne izjave raznih velikih državnikov Francije (Briand, Herriot), Češkoslovaške (dr. Kramar, dr. Beneš) in drugih držav. Vsi ti državniki so odločno odklonili način, kako sta Nemčija in Avstrija postopali, Da tudi carinsko zvezo samo, ki jo sma-bajo za nesprejemljivo, ker je le predat za politično združitev obeh držav 2 Velikimi škodami za Avstrijo, in ker je freba to vprašanje rešiti na konstruktivni vseevropski podlagi.
So pa tudi glasovi, ki vstajajo proti vseevropski rešitvi, češ, da je evropska carinska unija še vedno samo gola fantazija. Dr. Krama? je v svojem govoru na nekem kongresu te dni v Pragi izrecno povdaril, da se Češkoslovaški ne bi bilo bati Papevrope, ako bi bila osvobojena tudi Rusija. In z vidika, da je vseevropsko rešenje z ozirom na današnji položaj res še v precejšnji daljavi, *e pojavlja vedno bolj tendenca za regi-ionalnimi rešitvami. Tu pa so zopet najrazličnejši predlogi: nekateri predlagajo ožji preferencijalni sistem poljedelskih držav južnovzhodne Evrope skupno s češkoslovaško in Poljsko, na drugi stra-ni pa se v češkoslovaški in poljski javnosti zadnji čas vse bolj ostro in odločilo povdarja potreba, da se osnuje proti nemškemu bloku Nemčije in Avstrije slovanski blok, predvsem Češkoslovaške in Poljske, naslonjen na države juž-novzhodne Evrope. Gospodarsko zbližani® Češkoslovaške in Poljske bi bilo ne-dvonrno velikega pomena za gospodarski razvoj Evrope sploh in zlasti obeh len. s‘Oyanskih držftv, vendar pa stoji carinski zvezi med obema državama na
rri i	težkoč. Češkoslovaško po-
ljedelstvo na eni in poljska industrija na
cl-iJ?,,. “i bi gotovo pri prenaglem
■n !L/arinslle un'ie ime*i sv°ie težave in SKoae. Saj vemo, kako počasi napreduje kulturno in zlasti tudi še gospodarsko zbhzanje med obema državama, da-i je bas v zadnjem času zaznamovati nekaj lepih uspehov. Carinsko zbližanje
Maribor, 25. aprila.
Še se ni poleglo razburjenje prebivalstva radi strašnega zločina v Jelovcu, že je danes tekom dopoldneva pretresla Maribor in vso široko okolico nova strašna tragedija, ki je šla po bliskovo od ust do ust:
Gostilničar Rudolf Gačnik v Hočah je v obupu ubil svojo ženo in svoje tri otroke, nato pa še sebi prerezal vrat. On in trije otroci so mrtvi, žena se v mariborski bolnici bori s smrtjo.
Naš poročevalec je takoj, ko se je izvedelo o dogodku, odšel na lice mesta In ugotovil:
V	Zgornjih Hočah št. 74, kakih 200 korakov od hočke cerkve ob cesti proti Razvanju, je gostilna Frangeš, katere lastnik je sedaj Rečnik. Kako leto dni je imel gostilno v najemu 451etni Rudolf Gačnik, doma iz Radvanja, ki je bil svoj čas premožen mož in je imel v Studencih hišo in gostilno. Vendar mu je bilo vse sodnijsko prodano, in pred kakim letom dni je vzel v najem gostilno Frangeš od Rečnika. V hiši stanuje še neka druga stranka. Gačniku tudi v Hočah gostilna ni šla in bil je v vedno težavnejšem finančnem položaju. Tudi bi mu s 1. majem potekla pogodba, katere hišni lastnik ni podaljšal, in Gačnik bi se z rodbino moral s 1. majem izseliti. Ni pa vedel, kam.
Sinoči je bila gostilna še do krog 10. odprta, nato pa je šel Gačnik s svojimi ljudmi k počitku v spalnico. Ko je davi krog 7. druga v hiši stanujoča stranka odprla glavna vrata, je opazila, da od Gačnikovih, ki so sicer zgodaj vstajali, še ni nihče po koncu in da je vse mirno. Opozoril je na to hišnega lastnika Rečnika. Pogledali so skozi okno, vendar se radi zaves ni dalo prav razločevati, kaj je v sobi. Razločilo se je samo Gačnika, ki je ležal na divanu, vendar nejasno.
Aviziraii so orožniško stanico in krog pol 9. sta šla narednik Eisenhut in orožnik Ivan Kučič v hišo. S silo so morali vlomiti vrata v spalnico, kjer se Jim je nudil strašen prizor. Od vhoda na levo ste stali skupaj dve postelji, ločeno od teh na desno tretja, pri oknu pa divan.
V	obeh skupnih posteljah je ležal v levi najmlajši Gačnikov sin, šestletni Hanzi,
v	desni pa Gačnikova 38!etna žena Katarina, v tretji postelji za sebe pa oba druga otroka, 12letni Rudi in 8letnl Karl, vsi
s strašno razbitimi glavami.
Možgani so gledali vsem iz strašnih ran na glavah, deloma so bile z možgani oškropljene tudi postelje, kj so seveda bile polne krvi. Vsi trije otroci so bili že mrtvi, le žena, ki je ležala v globoki nezavesti, je še dajala znake življenja. Gačnik sam pa je ležal, oblečen v hlače in telovnik, na divanu, desna roka mu je visela proti tlem, kjer je ležal oster, okrvavljen nož, na vratu pa je imel strašno vreznino od leve na desno. Prerezana je bila tudi glavna žila in Gačnik je bil vsled izkrvavljenja že mrtev.
Ves položaj v spalnici je kazal na to, da je Gačnik tekom noči s kladivom, kakoršno rabijo sodarji za nabijanje sodov, in ki so ga v spalnici tudi našli, najprej ubil otroke in potem ženo, nato pa sebi prerezal vrat. Otroci so bili odgr-njeni, dočim je žena krčevito držala z eno roko odejo.
Orožniki so takoj aviziraii mariborsko rešilno postajo, ki je ženo odpeljala v mariborsko bol-j	nico.
Tam leži še vedno v polni nezavesti, tudi njej mole iz ran na glavi možgani. Zdravniki so mnenja, da se je ne bo dalo rešiti, vendar bodo poskusili z operacijo.
Orožništvo je ugotovilo, da so bila vrata od znotraj zaklenjena in da torej ni govora o kakem razbojnlštvu, o čemur se je prvi hip raznesel glas.
Ostale žrtve strašne družinske tragedije je orožništvo pustilo, kakor so bile najdene, in hiša je zastražena, dokler ne bo danes popoldne prišla na lice mesta sodna komisija.
Dogodek sam in način, kako je bil v podrobnostih izvršen, je
zavit v kopreno temne noči.
Saj je značilno, da v isti hiši stanujoča stranka ni čula prav ničesar. Zagonetka ostane tudi vprašanje, ali je bilo strašno dejanje obupanca izvršeno
sporazumno z ženo ali ne.
Ako bo žena ostala pri življenju, bo mor« da tudi ta zagonetka še razjasnjena.
Sosedje In sorodniki pripovedujejo, da je bil Gačnik zadnje čase vedno bolj obupan, česar sicer ni javno kazal, ampak dal razumeti v intimnih pogovorih. Tako se je že večkrat izrazil, da bo napravil konec in še včeraj je bil pri sestri v Radvanja in ji je na vprašanje, kam bo sedaj šel, ko bo moral 1. maja zapustiti Rečnlkovo hišo, izjavil, da »bo šel tja, odkoder se nikdar več ne bo vrnil«.
Dokaz, da se je obupanec že delj čast bavll s težkimi mislimi. Tudi se le v svojem obupu zadnje čase preče] udal alkoholu. Tudi Je bil bolehen, kar je Se bolj vplivalo na njegovo duševno razpoloženje.
Pred razsodbo v procesu
Resnik
RAZPRAVA BO DANES KONČANA. — PRIČE. KI TEŽKO
NJUJEJO OBTOŽENCE.
OBREME-
Maribor, 25. aprila.
Včeraj se je nadaljevala sodna razprava radi umora fin. pripravnika Janka Resnika. Ves dan je trajalo zasliševanje prič, ki izpovedujejo v glavnem isto, kar so izpovedali že pri prejšnjih zasliševanjih.
Važna je izjava Pešlovih, da sta obdolžena Bezjak Vincenc in Klemensber-ger Franc prenočila pri njih na gumni in okoli pol 5. zjutraj prihodnjega dne nadaljevala svojo pot k Zelenkovim, kjer sta pomagala delati na njivi. Dočim obtoženca trdita, da je to bilo v kritični noči, torej od 6. do 7. sept. 1926, pa se Pešlovi ne morejo natanko spo-
minjati na dan, gotovo pa je bilo pred Malo Gospojno.
Tudi Bračkovi kosci, Breg Franc, Zorko Martin in Družič Martin so srečali obdolženca 7. septembra okrog 6. in pol 7. ure. Obtoženi Jamernik Dominik, ki je 1. dec. 1926. priznal umor in opisal do podrobnosti način boja, je to svojo izjavo kasneje preklical, češ, da so ga orožniki prisilili, da je tako izpovedal.
Zaslišana priča Marija Majer, posestnica v Spodnjem Radvanju, ki je pred tremi leti še imela posestvo v Št. liju, pa je včeraj izpovedala, da se na orožniški postaji, ki se je nahajala takrat v njeni hiši, dne 1. decembra 1926 ni sli-
in carinska zveza bi imela za nujno posledico najtesnejše gospodarsko sodelovanje, ki bi seveda bilo ogromnega pomena, ker bi obe slovanski republiki postali ugleden činitelj v mednarodnem svetu. Zakaj vzpostavili bi ravnotežje, ki bi ga motila nemško-avstrijska carinska zveza. Češkoslovaško-poljsko gospodarsko ujedinjenje kot zveza dveh gospodarskih organizmov bi ustvarilo novo ekonomsko formacijo, ki bi igrala izredno vlogo v življenju Srednje Evrope. Poglejmo:	Češkoslovaška ima
140.300	kvadr. metrov in 14,700.000 prebivalcev, Poljska 386.000 kvadr. metrov in 30,200.000 prebivalcev, skupaj torej
526.300	kvadr. metrov in 44,900.000 prebivalcev. Nemčija ima 470.600 kvadr. metrov in 63,100.000 prebivalcev, Avstrija 83.800 kvadr. metrov in 6,500.000 prebivalcev, torej skupno 554.300 kvadr. metrov in 69,600.000 prebivalcev. Te številke kažejo, da je teritorijalna površina v obeh slučajih skoro enaka, dočim je prebivalstva v obeh slovanskih državah skoro za tretjino manj nego v nemškem bloku. V slovanskem bloku bi bilo več kmetskega prebivalstva, nemški je bolj industrijski- Dočim pa ima carinska unija Nemčije in Avstrije bolj politični pomen, bi obe slovanski drža-
vi	kot slovanski blok postali nov činitelj
v gospodarskem življenju Srednje Evrope.
Zanimivo je, da polslužbena »Čcško-slovenska republika« pozdravlja idejo takšnega zbližanja obeh slovanskih dr-žav. Povdarja pa seveda, da bo treba za njeno realizacijo izvršiti še ogromno dela in premagati neštete zapreke ne samo na gospodarskem; ampak tudi na političnem in kulturnem polju.
Vidimo torej: ni še jasne slike in je še dolgo ne bo. Konferenca Male antante v Bukarešti in pa zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevi bota situacijo vsaj nekoliko razčistili.
r.:<
C. !■
i' I
o i l1,
! v.
šalo nobenega nenavadnega šuma. Vendar pa ne ve nič gotovega, ker je kmalu zaspala.
Gaberščak Franjo, nadzornik finančne kontrole, izjavlja, da ga je orožnik Lah poklical okrog polnoči v orožniško pisarno, češ, da so ujeli osebo, ki se je udeležila umora Janka Resnika. Gaberščak je bil tudi navzoč, ko je obtoženi Jamernik na licu mesta opisal zločin. _
Po zaslišanju prič so se prečitale izjave izvedencev o odtisih bosih nog, ki so se nahajali v bližini boja. Nadalje je bilo prečitanih cela vrsta izjav in poročil orožniških postaj in drugih uradov ter nekaj zasebnih pisem. Neko anonimno pismo trdi, da je bil Resnik radi ljubosumnosti umorjen, ker je baje imel Iju-bavno razmerje z dekletom, za katerega so se tudi drugi zanimali.
Današnia razprava.
Trgovec Pomprein se žal tudi danes ni odzval povabilu, da bi izpričal o nakupovalcih, ki so se na dan umora nahajali v njegovi trgovini v Špilju.
Kot prva priča je bila zaslišana danes avstr, državljanka, gostilničarka Ploh iz Špilja. Ko je šla 6. septembra v vinograd, se je ustavila v Pompreinovi trgovini, kjer sta bila dva tujca. To je bilo med drugo in tretjo uro popoldne. Ko se je zvečer vrnila, je videla dotičnika še v trgovini. Priča spozna obtoženega Klemensbergerja, za Goloba ne more točno izjaviti, ostala dva izključuje.
Avstrijski orožnik Šantel Ivan je v noči od 10. do 11- februarja 1930. opozo-
ril Bezjaka, naj se ne vmešuje v uradno poslovanje, češ, da že ve, kaj ima Bezjak na vesti, a Bezjak je odgovoril: »Dokazati mi pa niso mogli.«
Sedemdesetletna deikla Špindler Frančiška, ki je bila tedaj kuharica pri finančni kontroli, izjavlja, da je rajni Resnik 7. septembra še zajtrkoval, h kosilu pa ga ni bilo več.
Obtežilno za Goloba je tudi pričevanje delavčeve žene Marije Kramberger. Ta je srečala Goloba kmalu potem, ko je bil izpuščen iz zapora. Na Kramber-gerino vprašanje, kako je prišel tako hitro na svobodo, je odgovoril: »Kaj me bodo mariborski publeci sodili, ko so preveč nori. Nisem bil sam, štiri psi bomo že enega »vjedli« (ogriznili).«
Golob pozna Krambergerjevo, vendar pogovor odločno zanika.
Sledila je cela vrsta prič, predvsem delavci in kosci. Vsi so z neverjetno točnostjo znali povedati, da je obtoženi Jamernik Dominik 7. septembra 1926 kosil na travniku.
Nerazjasnjena je tudi še Šketova vloga, ki se nahaja sedaj nekje v Ameriki-Nekaj ljudi je videlo omenjenega dne neznanega človeka, ki je bežal od meje. Srajca mu je bila raztrgana, vendar ne krvava'. Bil je Šketa, ki se je pri Muhičevih umil in preoblekel.
Obtoženi Golob predlaga novo pričo, ki je ne pozna po imenu, a baje ve mnogo o umoru. Srečal jo je, ko je nesla otroka od krsta iz Jarenine in sicer tistega dne, ko je bil izpuščen iz zapora.
Priče se še zaslišujejo.
(Tlariborsko gledališče
Sobota, 25. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. Sprememba repertoarja.
Nedelja, 26. aprila ob 15. uri »Začarana žaba«. Kuponi. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Leseni konji«. Znižane cene. Zadnjič.
Pondeljek, 27. aprila. Zaprto.
Torek, 28. aprila ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve.
Pouk v dramatični šoli, ki je moral prošlo nedeljo zaradi gostovanja v Konjicah odpasti, bo zopet redno v nedeljo, 26. t. m. od 9. do 13. — J. Kovič.
Izšla je iz tiska knjiga:
Predpisi o skupnem davku na poslovni promet, z vsemi najnove.išimi razpisi ministrstva financ. Predgovor in opazke k tekstu tega zakona napisal dr. Valdemar Lunaček, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu. Obseg knjige je 230 strani, ter je cena za trdo vezano v platno Din 70.—. Naročila sprejema ter odprema proti povzetju: »TIPOGRAFIJA« d. d. Zagreb, Preradovicev trg 9.	1171
Mariborski in dnevni drobii
Drobiž s Tezna
Občinska seja. V zadnji občinski seji je bil mesto razrešenega člana g. I. Tomažiča izvoljen v Kr. šol. odbor železničar g. I. Felič. Sporazum z dvema posestnikoma, ki sta odstopila potrebno zemljišče za razširitev, ceste Marin— Felič, še ni dosežen. Najbrž bo spregovoril končno besedo uradni cenilec.
Sokolsko društvo. V soboto se je vršilo v osnovni šoli za članstvo in naraščaj drugo predavanje. Tokrat je bil predavatelj župni podnačelnik brat Hočevar iz Maribora, ki je zbral primerno temo: Smoter in cilj SKJ. Navzočih je bilo 90 članov, za naše razmere lepo število. Primerno predavanje je doseglo popolnoma svoj namen. — Prav prijetno razpoloženje je vladalo pri poslovilnem večeru rekrutov-Sokolov v gostilni Felič- Za člane, posebno pa za odhajajoča brata, ostane ta večer v najlepšem spominu. — Dela na letnem telovadišču vidno napredujejo. Navožen je potreben materijal za napravo betonskih stebrov, pripravljen potreben les za plot in Člani odvažajo pridno zgornjo plast zemlje iz letnega telovadišča. Ko bodo dela na letnem telovadišču gotova, bo težko dihal samo — blagajnik.
Stavbeno gibanjie. Kakor vse kaže, se letos ne bo toliko zidalo kakor zadnji dve leti. Doslej je izdal občinski odbor 1« dve stavbeni dovoljenji za gradnjo majhnih enodružinskih hišic. Vzrok ie ta, da je stanovanjska kriza v'glavnem minila in pa splošno pomanjkanje denarja.
Sprememba posesti. Posestnik in gostilničar K. Pulko je prodal svojo hišo In gostilno gostilničarki Grossman iz Maribora.
Smrtna kosa. Nedavno je umrl najstarejši posestnik na Teznu, g. Josip Štoi-ser, upokojeni ključavničar drž. žel. Dosegel je lepo starost 83 let. Pokojnik je bi. na Teznu priljubljena osebnost ter je bil do zadnjega svež in čil. Zadela ga je
kap. Naj v miru počiva!
Ljudsko štetje. Popisni odbor je v glavnem dovršil svoje delo. Tezno šteje danes 1675 duš in sicer 796 moških in 879 ženskih. Število prebivalstva je na-rastlo od leta 1921 za 600 ljudi. Kakor skoraj povsod, prevladuje tudi pri nas število žensk in sicer za 83 oseb. Povprečno pride na družino 5 oseb. F. L-r.
Popel!in snrce
a Din 85. I. Babič. Gosposka ul. 24. 970
Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru
bo koncertiral dne 2. maja v veliki unionski dvorani s programom srbske turneje. Vstopnice so v predprodaji pri Zlati Brišnik in Josipu Hoferju.
Ljudsko štetje v Radvanju.
Občina Radvanje ima po novem ljudskem štetju 2006 prebivalcev in sicer 1004 moške in 1002 ženski. Po narodnosti je 1960 Slovencev, 41 Nemcev, 1 Madžar in 4 drugih narodnosti.
Prebivalstvo Košakov. ,
Občina Košaki pri Mariboru šteje po sedanjem ljudskem štetju 2253 prebivalcev, med njimi 76 Nemcev. Moških je 1085, žensk 1168. Po veri: 2228 rimo-katolikov, 12 pravoslavnih in 13 protestantov. Tujih državljanov je 95.
V	ministrstvu prosvete v Beogradu bo začela dne 4. maja zasedati komisija, ki bo pregledala učne načrte in programe ter izdelala vse uredbe in pravilnike, ki so predvideni v novem zakonu za učiteljišča- Iz Dravske banovine je pozvan v to komi1 'jo direktor ženskega učiteljišča g. F. Kadunec iz Maribora.
Ljudska univerza
naznanja, da pondeljkovo predavanje odpade. Predaval pa bo v sredo 29. t. m. g. Bučar iz Ljubljane o lužiških Srbih v preteklosti in sedanjosti z mnogimi skioptičnimi slikami ob 8. zvečer v dvorani kina Apolo. Predavanje bo tudi v zvezi s Trstenjakovo razstavo.
Slovesna otvoritev in blagoslovitev velikega mostu pri Zgornjem Dupleku
se bo vršila ob vsakem vremenu v nedeljo, 17. majnika. Ob desetih predpoldne bo na desnem bregu Drave svečani sprejem gostov, nato slovesna blagoslovitev mostu, sv. maša na mostu in pridiga. Po blagoslovitvi govor podnačel-nika sreskega cest. odbora g. Zebota o zgodovini mostu ter nagovori zastopnika vlade in korporacij. — Na velikem travniku tik mostu velika narodna veselica. Sodelujejo pevska društva in godba. Na slavnostnem prostoru bo preskrbljeno za jedila in pijačo ter vsakovrstna razvedrila. Vstopnine ni. Iz Maribora (izpred Velike kavarne) bodo od 8- ure naprej ves dan vozili mestni avtobusu do mostu in nazaj. Vabimo k prireditvi prebivalstvo in društva iz domačega in sosednjih okrajev.
Planinskega orla
je dobil v past g. nadgozdar Fr. Šapul v lovišču g. grofa Vincenca Thurna v Čemem na Koroškem. Krasni eksemplar ima v nagačenje znani preparator Josip Pajtler v Pekrah pri Limbušu.
BSRM^KA DARILA
E1MO
Od danes dalje dekleti na delu!
soboto začne nemški govoreči in
zvočni velefilm:
20.000 m rii pod morjem
Po romanu Julesa Verne-a.
—• linion:
Danes zadnjič dunaiska dekleta.
V nedeljo 100% govoreči in zvočni velefilm v nemškem jeziku:
»A R I A N A«.
Elizabeta Bergner.
Pred'tave v obeh kinih oh delavnikih oh 17.. 19. 21 uri: oh nedeliah in oraznikih oh 15.. 1*.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na hlagalni	XXVI
APOLO KINO;
Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvali:o zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« grenčice, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	 I
vi
samo od urarja
M. 3LGER-3EV SIN
Gosposka ul. 15
Plačilne olajšave! Velika Izbira! Najnižje cene!
Poveljstvo požarne brambe
izjavlja z ozirom na včerajšnjo našo notico, da Je bila objavljena brez vednosti poveljstva požarne brambe kakor tudi brez vednosti vežbalnega mojstra g. J. Volčiča. Prijave 7a pripravljalni tečaj je upravičeno sprejemati samo poveljstvo ne pa g. Volčič.
k
Pomlad zahteva
ikrbno nego kože
NIVEA-CRITCE NIVEA- OLJE i«s!
Oboje varuje VaS ) kožo proti vetrn in slabemu vremenu ker ie koža radi tople zimske obleke postala mehka In zelo občutljiva. Oboje vsebuie edino svoievrste sesi’vino Eucerit. Nlvea-Crema prodre globoko v kožo, ne da hi ostavlla na površini blesk in varuje Vašo kožo učinkovito In trajno. Nadomestiti ne morete Nivea-Creme niti z nai-dražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobena, ki bi vsebovala RUCERIT.
Škatlic po Din 5.—, 10 — In 22.—, tube po Din 9.- in 14.—.
Proizvaja v Jugoslaviji: Jujos!. P. Belersdorl & Co.. d. s o. L Marlbnr, Gregorčičeva 24
Perilo po meri
I. Babič, Gosposka ulica 24._________967
Smrtna kosa.
Umrla je danes v 86. letu starosti gospa Katarina Golob, zasebnica v Mariboru. Pogreb bo v pondeljek 27. t. m. ob 16. na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožale!
Koncerta v parku
jutri v nedeljo 26. t. m. ne bo. Mariborsko kasaško društvo
ima jutri ob 10. url v hotelu ZamorC svoj letni občni zbor, na katerega so
vabljeni vsi č'ani.
Pohlin pižame
a Din 125. I. Babič, Gosposka 24. 968 Naši lovci
se ponovno opozarjajo, da se bo drevi ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« vršil ustanovni občni zbor podružnice 'aribor ljubljanskega društva ljubiteljev ptičarjev. V nedeljo, ob 7. uri, pa bo v hotelu »Meran« smotra psov in nato v lovišču Orehova vas—Slivnica mladinska vzrejna tekma. Odhod iz Maribora z vlakom ob 9. uri.
Blagoslovitev moto-ne brizgalne v Kamnici.
Dne 3. maja se bo vršila v Kamnici blagoslovitev nove motorne brizgalne gasilnega društva. Po blagoslovitvi se bo vršila vese'ica na Mariborskem otoku.
joaota	Pojiu nek
Kabaretni večer
Velika kavarna — Restavracija
Starešinsko društvo jugosl. akad. društva Triglava
ima letošnji občni zbor 3. maja ob 10. uri v Celju (Celjski dom) z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dobrodelna tombola Podmladka Rdečeg» križa
bo osrečila stotine igralcev s krasnimi dobitki, od raznih potrebščin do kompletne sna'nice in kuhinje in to vse za reci in beri 2 Din! Zato jutri vsi na Tre svobode! Pričetek točno ob 14. uri.
BCravate
najceneje pri I. Babič, Gosposka ulica
St. 24. 969
Otvoritev vrta »Pri lipi«
v Radvanju. Glej današnji inserat.
Redni letni občni zbor društva »Jadrat,.
je drevi, soboto 25. aprila t. 1. v restavracijskih prostorih Narodnega doma (ii ne v mali dvorani kakor je bilo prvot no poročano).
Hotel Halbwldl.
Danes družinski večerni koncert. Ju-i, nedelja, jutranji in večerni koncert rez povišanja cen.
V M a r i b o r n, dne 25. IV. 193!.
Mariborski VEČERNIK Infra
Stran 3.
Kulturne vesti
Prvo gostovanje mariborske drame v Zagrebu. Dne 1. maja bo prvič nastopila naša drama v Zagrebu, kjer bo v gledališču v Frankopanovi ulici vprizorila Radivoja Reharja misterij »Učlovečenje«. Za to gostovanje sta se zavzela znana hrvaška pisatelja in gledališka kritika Stanko Tomašič in Ka Mesarič, ki sta prisostvovala krstni predstavi v Mariboru ter napisala tudi navdušene ocene v »Riječi« ter »Književnih Novi-nah«. Zagrebški predstavi bo prisostvoval tudi avtor, kateremu pripravlja zagrebški Penklub poseben sprejem. Tako se bo ta dogodek razvil tudi v nekakšno manifestacijo za kulturno zbližanje med Slovenci in Hrvati. Režiser Hinko Tomašič pa je prejel tudi povabilo Dra-matskega društva v Karlovcu, da bi tam kaj gostoval z Reharjevim »Učlovečenjem«, vendar še ni odločeno, če bo tej Želji mogoče ustreči ali ne.
Dogodek v mestu Gogi. Uprava našega gledališča je letos pokazala, da vč ceniti stremljenja domačih avtorjev po novem oderskem izražanju, kajti za Reharjevim »Učlovečenjem« bomo sedaj videli še krstno predstavo druge originalne slovenske dramske novitete, Slavka Gruma groteskno dramo »Dogodek v mestu Gogi«. Tudi to delo je zelo težko vprizorljivo, posebno spričo naših skromnih tehničnih sredstev. V nasprotju z navadnimi oderskimi deli, ki se odigravajo na enem samem istočasnem Pozorišču, se razvija Grumov »Dogodek v mestu Gogi« na večih hkratu, celo tudi v nadstropjih. To drugod, posebno pri Nemcih, sicer ni nič novega, pri nas pa je »Dogodek« prvo in doslej tudi edino izvirno tako delo. Dramo režira g. Jože Kovič.
Posmrtni uspehi Srečka Kosovela. Pri
nas je res treba umreti, da se šele doseže priznanje. Tako se je zgodilo tudi mlademu pesniku Srečku Kosovelu, ki je bil za Dragotinom Kettejem najzanimivejša pesniška pojava na Slovenskem, ker je že v rani mladosti ustvaril dela velike in trajne vrednosti. Dočim so ga uredniki naših revij, ko je še živel in u-miral zaradi pomanjkanja, zametali, objavljajo danes z navdušenjem in občudovanjem zapuščino. Za dela Srečka Kosovela se pa zanimajo tudi Hrvati, Srbi in Cehi. Tako so posebno beograjske literarne revije objavile v zadnjem času več njegovih pesmi v originalu in prevodu in nekaj poročil in krajših študij.
O	n.i m in nje rove n lelit so pe i oročal |e nedavno tudi na Češkoslovaškem. Mladi Srečkov tovariš, pesnik in kritik Onton Ocvirk, pripravlja sedaj iz njego-Ve pesemske ostaline zbirko, katero bo izdala pod naslovom »Izbrano delo Srečka Kosovela« Tiskovna zadruga v Ljubljani. Urednik bo opremil knjigo udi s kritičnim uvodom in pesnikovim
življenjepisom.
„JSPlŠ Platen, 4. V aprilski številki n x-na . družinska mesečna revija »Domač Pnjatelj« Ivana Albrehta novelo »Slepič, q. Pr.a črtic£> >v jmenu
zakona!«, sestavek »Moč prvega aprila«, članek o slikarju Leonardu da Vin-
C1JU Z , ,re?M repr°dukcijami njegovih znanih slik (Mona Lisa Giooonda, Mati Božja z Jezusom in sv. Ano, Bacchus) Članek »Pleme in značaj ženske« s petimi ilustracijami (Italijanka, Egiptovka, Jugoslovanska, Savojka in Španjolka)! razpravo »Demonska žena« s tremi portreti (Lucretia Borgia, La Voisin in Katarina Medici), več telovadnih in gin*, hastičnih slik, slik eksotičnih lepotic itd.
V	drugem delu revije je moda, Ane Marije Tilscheve noveleta »Jutro«, Pole Mfcgrljeve spis »Moški, ki sem jih ljubila« JJ nadaljevanje romana »Živa blagajna« riderica Maurensa. Priloga »Naš ob-vrlx Pa vsebuje opis »Kadar se vojaki lnn.K * vaj«, »Srečni ljudje«, »Babi-nri ,°'asirska umetnost«, »Umetnost * amorcih«, članke o igralcu Emilu Pran«* ljubljanskem baletu, slikarju ncennm- šir,u in gledališki pregled z
Liubljani VNada°MtCV *" T' V nrpuA^- 50 v »Našem obzoru«
ske žetip ' r ^erauda »Junaštva srb-„ j'i *'H j6ona Lambryja »Nukijeve-nravliiL* i tSienklewicza »Sabalove
,W	*“ Ku5era ■Ja”ka 10
Milo je dvojno parfimirano
O naših obmejnih Kohandh
KRIŽI IN TEŽAVE OBMEJNIH KRAJE V. — NOVA KNJIGA OBMEJNE GRUDE. — »IZ ŠOLE ZA NAROD«. — GO SPODARSKE RAZMERE. - PROLE-TARIZACIJA IN GERMANIZACIJA.
Odkar so višje sile določile našo severno državno mejo na bližnjih vrhovih kdbanskih planin, je naš list kot obmejno glasilo posvečal stalno pozornost žitju in bitju naših mejašev. Podrobno smo razpravljali o križih in težavah lia-cijonalno in gospodarsko ogrožene obmejne grude, opetovano smo opozarjali na potrebe in želje prebivalstva na K6-banskem, večkrat smo klicali in vabili v obmejne višave v varstvo obeh pa-tronov Pankracija in Duha...
Odziv javnosti ni izostal in obisk obmejnih turistovskih postojank se je v zadnjih letih stalno dvigal. Razumevanje in zanimanje je očividno. Kobanski gorski grebeni s svojimi redkimi naselbinami in z globoko zasekanimi soteskami pa tudi skrivajo še mnogotere tajnosti hribovske primitivnosti...
Pravkar je Slov. Šolska Matica izdala svojevrstno knjigo bivšega remšni-škega šol. upravitelja Jos. Jurančiča, ki je več let na licu mesta podrobno proučeval kdbanske prilike. Z zanimivim poseganjem v neobičajna področja celokupnega življenja naših obmejnih K6-bancev je mogel svoj vzgojiteljski poklic usmeriti v pravec, ki hoče bednemu ljudstvu prinesti zdravje, zadovoljstvo in veselje. Knjižica z napisom »Iz šole za narod« vsebuje poleg vzgojnih tudi nebroj socijalnih, kulturnih in gospodarskih problemov naših obmejnih krajev, ki bodo nedvomno zanimali vse prijatelji kčbanskih planin.
.1.
Ljudske prilike obmejnih krajev so danes take, da je nujno potrebno dvigniti ljudske sile in zavreti gospodarski, socijalni, kulturni in nravni razkroj prebivalstva.
Ljudstvo stanuje še v dimnicah med okajenimi stenami, na prstenem podu, ob odprtem ognjišču, v zadehlem zraku, nasičenem pare in dima. Ljudje, zaviti v razpadajoče cunje, spč v hlevih na stelji. Nevednost, vraževerstvo zastira pot, ki vodi k izboljšanju krajevnih razmer. Matere uspavajo otroke z makom, žganjem in prežganim sladkorjem. Poedinci izkoriščajo nevedno prebivalstvo. Slovenski kmet in delavec se proletarizira-ta in germanizirata še vedno...
Vsa ta dejstva kličejo ljudskim pro-svetiteljem, da je treba iskati novih poti ljudstvu, ki bi naj ločilo zdravo od nezdravega, lepo od grdega, pošteno od nepoštenega. To je za našo meio še mnogo važnejše, nego za zaledje...
Tipična kubanska občina Remšnik nam s statističnimi podatki prikazuje splošen položaj obmejnega ozemlja vzdolž Dravske doline, izvoz in uvoz železniške postaje Brezno-Ribnica jasno kaže, da je še pred leti (danes ie to odpadlo!) ljudstvo črpalo svoje dohodke izključno Iz sozda. l, 1926 je izvoz ene postaje znašal blizu 27 miliionov Din, uvoz blaga Pa 11 milijonov Din. Ljudstvo dve petini izda za vsakdanji kruh, z ostalim denarjem pa Icriie stroške za spravljanje lesa, davke, obleko, popravljanje poslopij, nakup vprežne živine. Uvoz dokazuje, ^da se na njivah ne pridela dovolj živeža, da svinjereja ne da dovolj masti in da ljudstvo zapije skoraj šestino vrednosti celokupnega izvoza! Tako seveda pred leti, danes je drugače!
Razpredelnica o zemljiščih kaže, da pokrivalo skoraj polovico vse površine gozdovi, ostalo zemljo pa obdelujejo silno težko.. Prastara potisk* orodia; phifc
brana, motika in kramp so edini pripomočki skromnih hribovcev. Mlatijo še le pozimi, ker so poleti z nujnim delom preobloženi. S tem se itak pičli pridelek skrči, sploh pa gorske njive ne donaša-jo toliko, da bi bila kmetija preskrbljena s hrano celo leto. Tudi o živinoreji ni govora, ker kmet vpošteva le vprežno živino, konje in vole. Konji so vpreženi vsak dan, da se čim najbolj izrabijo. Polagajo jim poleg sena in rezi koruzo, podžigajo jih pa z mišnico in z žganjem, v katerem se je namakala kača, kuščar ali močerad...
Žalostna je usoda kočarjev, čeprav so njihova majhna posestva večinoma samostojna. Kmet je v koči nastanil enega izmed svojih sinov, da bi si ta ustvaril lastno ognjišče. Tuintam si je pa kočar iz lastnih žuljev iztisnil toliko, da se je poleg oskrbe živeža še osamosvojil. Zemlja teh bajtarjev je po večini slaba, njive so strme in stisnjene med hribovjem, gnoj morajo nositi v košu na njive, pri kočah si redijo le ovce in koze ter kvečjemu po eno kravo. Posestnik je obenem lesni delavec, da s tem oskrbi sebi in družini živež, obleko, kurjavo in druge potrebščine.
Ker je stagnacija v lesni trgovini na -višku, so danes kočarji v največji bedi. Pa tudi večji posestniki so v krizi, ker jih razmere tirajo v dolgove. Posojila daje in knjiži na posestva nemška posojilnica v Marenbergu. Več posestev je že ocenjenih in pripravljenih za sodnij-sko razprodajo. Nemški posestniki-kapi-talisti s tem iztezajo roke po slovenski zemlji.
Tako vidimo, da se proletarizacija in germanizacija obmejnih Slovencev na Kubanskem vrši še dalje, čeprav žive v svobodni narodni državi.
Nove kniige
F. 5. Copelanč:
Beautiful fTlountafns
Gospa Copeland nam podaja v tej krasno opremljeni knjigi svoje vtise z naših planin. Nič več in’nič manj; a kako silni, globoki in mladostni so ti vtisi! Vsa veličina planinskih orjakov, vsa nežnost planinskega cvetja, tajinstvena skrivnost planinske prirode dehti iz te knjige. Le malo jih je, ki morejo občutiti do dna svoje duše silo gora, ki morejo dojeti ne le krasoto skalnih vrhov in prostranih grebenov, marveč tudi oni bajni čar, ki objame srce, ko v njem vzklije topla ljubezen do narave in vseh njenih bitij, in do trde tihe skale, ki ob nas živi svoje nemo, večno življenje. Vse to se zrcali v prelestnem miru poglavij te knjige. Turist bo našel samega sebe, našel bo čudoviti kontrast med čiovekom in naravo, med bežno mislilo in večno stalnostjo, našel bo toliko onega, kar se besedam izmika, ker se skriva le globoko v srcu. A knjiga rd namenjena le turistu, ne, vsem prijateljem planin in narave bo dragoceno odkritje. Morda sam, razvajen od krasot okoli sebe, ne veš več za lepoto svoje domovine. Tedaj vzemi v roko to knjigo. Dala ti bo sto novih misli, sto starih spominov, sto mladostnih sanj. Vsakdo, ki je daleč od doma, jo bo čital s svetim domotožjem, vsak tujec jo bo bral z občudovanjem za naš gorski svet. Knjigo dviguje bogata in umetniška oprema (E. Dejžaj).; tudi v. niei čutiš ono globoko to
ljubeče poznanje narave, iskanje in nahajanje onih skrivnosti, ki se odpirajo le očem izbranih. Umetnik je, ki nam kaže te gore in gozdove, da žive in dihajo pred nami. Sprejeli smo dar, dar plemenitega srca in globoke ljubezni, in kadar bomo segli v tihi. uri vedno znova in znova po tej knjigi, vsikdar bomo morali reči iz vsega srca: Hvala, gospa Copelaud!
Šport
Šport v nedeljo.
Ob 8. v veliki dvorani Narodnega doma:
Finale tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi.
Ob 11. propagandni štafetni tek skozi Maribor:	Start	izpred igrišča ISSK
Maribora, cilj Trg svobode.
Ob 14.30 na igrišču SK Rapida: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor mladina:SK Železničar mladina. Ob 16. na igrišču SK Rapida: prijateljska nogometna tekma SK Železničar I:SK Rapid I.
Sodniška sekcija ZNS, službeno. Delegirajo se k tekmam dne 26. t. m. ISSK Maribor mlad.rSK Železničar mlad. g. Vesnaver; SK Železničar I:SK Rapid
I	g. dr. Planinšek. Poverjenik-SK Železničar, nogometni odsek. Postava mladine je razvidna v garderobi. Ob 16. igra I. moštvo prijateljsko tekmo s SK Rapidom; postava je ista kakor zadnjo nedeljo. — Načelnik.
SK Železničar, lahkoatletski odsek. Sledeči lahkoatleti morajo biti najkasneje ob 10.30 na prostoru ISSK Maribor: Wagner, Paulin, Podpečan, Herič, Konrad F, Bačnik II, Kohout. — Načelnik.
SK Železničar, težkoatietska sekcija.
Atleti se opozarjajo, da morajo biti radi tehtanja v dvorani Narodnega doma najkasneje ob 18. in pol. — Načelnik.
Sokolstvo
Preprosto orodje za letino telovadišče.
Mariborska sokolska župa je izdala navodila za opremo letnega telovadišča s preprostim telovadnim orodjem. Predvsem so navodila za postavitev lesenih konstrukcij za drog, kroge, lestve in plezala. Poleg tega so opisi lesene bradlje, koze, gredi in švedske klopi, to je orodja, ki ga lahko napravi vsak mizar. Opise pojasnuje 25 slik in detajlnih načrtov. Navodila bodo dobrodošla novoustanovljenim društvom, ki nimajo dovolj denarnih sredstev za nabavo tovarniškega telovadnega orodja. Društva MSŽ, ki žele navodila, naj sporočijo to starešinstvu župe, ki jih jim pošlje brezplačno.
Skaotizem
Statistika skavtov.
V zadnji številki »Skavtskega Glasnika« je izšla zanimiva statistika o številčnem stanju skavtske organizacije. Od L 1908, ustanovnega leta skavtizma, je število skavtov naraslo 1. 1910. na 124.000, 1. 1929. pa na 1,874.450 Članov, (ne vštevši skavtinj).
Na prvem mestu je USA z 816.958 skavti, slede Vel. Britanija 654.130, Japonska 49.953, Francija 38.663, Kitajska 40250, Siam 39.953, Poljska 30.292, Mad žarska 28.789, Cehoslovaška 26384, Norveška 11.805, Čile 10205 in Švica 10.120 člani.
Pod 10-000 skavtov imajo Danska, Romunija, Irak, Švica, Nizozemska, Grčija, Jugoslavija, Belgija, Švedska, Argentina in Peru; pod 5.000 Letonija, Avstrija, Perzija, Brazilija, Bolgarska, Kuba, Finska, Egipt, Litva, Ecuador, Estonija in LuksenJburg; pod 1.000 pa Portugalska, Panama, Island, Liberija, Albanija in Sirija.,
Samostojne skavtske organizacija obstojajo tudi v Nemčiji in Rusiji, ki pa niso včlanjene v Mednarodni skavtski zvezi. Edina večja država, kjer ni skavtske ali podobne organizacije, je Italija.
V celoti obstoja skn ,em v 44 državah, od teh v 27 evropskih, 6 azijskih, 2 afriških, 8	,	-V	hvafcjjjfci
tL Zminv
V senci
IfMkttJttU CSMUb	1,1
In tisti, ki jih je njih večja razsodnost varovala otroškega praznoverja, so uvideli prav dobro, kakšne neprilike bi povzročila prej ali slej povzročitev usmrtitve velikega profosa.
Zato ni nihče povzdignil glasu, da bi zahteval kazni za ciganko.
Pustili so starko mirno oditi.
Ko pa se je hotela vrniti v svoj brlog, je pristopil Lantne.
»Zakaj ste rešili tetga človeka?« je vprašal bolj trdno, nego je bila sicer njegova navada.
»Saj si pravkar sam govoril v posvetovanju zato, da se prizanese Monklarju. Mislila sem, da ti ustrežem, sinko moj.«
Lantne si je položil roko na čelo in zamrmral:
»Mogoče je že, mogoče. Oprostite mi torej mojo jezo, mati ciganka.«
Prijela ga je za roko.
»Ali sem storila res tako slabo?« je vprašala.
In v njenem glasu je bila čudna ljubeča miloba.
»Ali ne razumete,« je odgovoril Lantne zamolklo, »ali ne razumete, da sem zajel tega človeka samo zato, ker sem hotel z njegovim življenjem in prostostjo kupiti življenja in prostost nekoga drugega!«
»Ah, jaz nesrečnica nisem mislila na to!« je vzkliknila ciganka.
»Ne mislimo več na to. Zlo je storjeno in se ne da popraviti. Toda, bogme, kdorkoli bi bil drugi storil to, kar ste storili vi — ne vem, če imam toliko oblasti nad seboj, da bi bil prizanesel njegovemu življenju.«
Lantnejev srd in obup je bil tem strašnejši, čim je zadrževal svoj glas, ker ni hotel oplašiti starke.
Toda nehote je mahnil z roko in zaklical odhajaje:
»Proklet moram biti!«
Ciganka je ostala na mestu.
»Preklet,« je zamrmrala med zobmi. »Kdo ti pravi, da nisi «
Majorski VFCFPNTK Jutra
Lantnejev obup je bil neizmeren.
Odkar se mu je bil ponesrečil blazni poizkus, rešiti Doleta iz Konsjeržije, je čakal napada na Dvor Čudežev z vročično nestrpnostjo.
Prepričan je bil, da bo veliki profos osebno vodil operacije. Njegov načrt je bil enostavno ta: polastiti se Monklarja.
Dvomil ni niti malo, da izsili od velikega profosa Doletovo osvobojenje, samo da je enkrat njegov jetnik.
»Življenje za življenje!« je mislil sam pri sebi.
Bralec je videl, da se je ta načrt čudovito posrečil ravno v tistem delu, ki se je zdel Lantneju najtežji.
IV.
Beatrice.
DoČim so se vrstili na Dvoru Čudežev ti zamolkli dogodki, je dospel kralj s svojo eskorto pod vodstvom Aleša Lemahuja do hiše v ulici Sen-Deni, kamor je bila Magdalena Feronova spremila viteza De Ragastana.
Kralj je skočil s konja.
Dvajsetorica jezdecev, ki ga je spremljala, je storila isto, in oficir, ki je poveljeval, je takoj ukrenil vse potrebno v smislu navodil, ki mu jih je dal Franc I.
Kralj je mignil D’ Eseju, La Šatenjreju in Sansaku, da naj gredo z njim.
»Gospod,« je rekel oficirju, »ako zakličem, vderite v hišo, ne obotavljajte se takrat, pobijte vse, kar bi vam hotelo zastaviti pot, pa naj bo moški ali ženska!«
Oficir se je naklonil, v znamenje, da je razumel povelje in da ga je pripravljen izvesti proti vsakomur in zoper vse.
Nato se je kralj približal vratom.
Bila so zaklenjena.
»Vlomite ta vrata,« je dejal oficirju, »toda brez hrupa!«
Na oficirjevo znamenje je pristopil vojak, vteknil svoje bodalo v ključavnico, in po desetih minutah se mu je posrečilo vdreti.
V	spremstvu svoje zveste trojice je planil Franc I. v hišo.
Naletel je druga vrata, ki so bila takisto zaklenjena. Dal jih je odpreti po istem receptu.
Medtem pa je vznemirjalo kralja grobno molčanje, ki je vladalo v hiši.
_____________V	Mariboru,	ane 25. iv. iPoi.
Bil je prepričan, da se ga ne nadejajo.
Zakaj vse se je odevalo z molkom in temo.
Toda pomiril se je z gotovostjo, da ima s seboj močno varstvo, ako bi se zgodilo kaj vznemirljivega, ter stopil hrabro na stopnjice.
Zdaj pa, ko je stal že skoraj na vrhu teh stopnjic, se je mahoma razpršila tema, ki ga je obdajala.
Kralj je segel naglo po meč in si zakril oči z roko.
Kajti luč je padala od zgoraj.
Zagledal je ženo, ki je držala v roki svetiljko in ga gledala z žalostnim in resnim dostojanstvom.
Spoznal jo je takoj.
»Gospa Ragastanova!« je dejal ter se odkril s tisto vljudnostjo, ki ga je zapustila le redkokedaj.
Nato se je brž odločil ter se nasmehnil.
»Eh, milostljiva, pravkar smo se poslovili nekam hladno; zaželel sem si torej sprave s tako fino damo, kakor se mi Vi dozdevate.«
»Sir,« je dejala Beatrice. »Ponavljam vam isto, kar sem vam rekla v hiši pri Tuilerijah: bodite dobrodošli!«
Kralj se je zdrznil in ozrl nemirno okrog sebe.
Bal se je odpora in očitkov — zakaj nazadnje je bilo vendarle res, da je prišel v to hišo kakor katerikoli izmed rokovnjačev, proti katerim se je boril ravno zdaj njegov veliki profos — in ob mirnih besedah Bea-tričinih ga je napadla bojazen, ali se ne skriva v hiši kaka zaseda-
Njegovi tovariši so bili gotovo istega mnenja, kajti videl je, da drže vsi trije roko na ročniku svojega bodala.
Franc I. se je odlikoval s fizično hrabrostjo, ki je presegala vsako verjetno mejo.
»Morebiti me zakoljejo v tej bajti,« je dejal sam pri sebi. »A kaj me briga! Rajši crknem, kakor da bi se osmešil!«
»Ali bi mogel imeti radost, da govorim z gospodom DeRagastanom?« je dejal, naklonivši sekBeatrici in prestopivši tistih par stopnjic, ki so ga ločile od nje.
»Gospodu vitezu bo jako hudo, da ga ni bilo doma, da bi se bil zahvalil za čast, ki mu jo izkazuje Njegovo Veličanstvo nocoj.«
Obenem pa se je umeknila, da bi mogel kralj vstopiti.
Videla je njegovo obotavljanje in ga razumela.
Natakarico
■ »ščem. vsestransko izurjeno, za vsa gostilničarska dela, prikupljive zuna-ajosti, poštena in zdrava, zaslužek dober, služba stalna. Pismene ponudbe na upravo Večernika, Maribor, pod »natakarica 1- mah
.Griffon' motorli
najpopolnejši motorji sedanjosti. — Novost 175 cm*. 4taktni. Blockmo-tor. Hitrost 80 km na uro. Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
JUGU d. z o. z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14.
.Vinotoč!	
Pristen Pekerčan po 8 in 12 Din. An-	
ton Vrecl, Pekre-	1204
K razpravi o umoru Resnik.
Z ozirom na ugotovitve pri razpravi en kazenski stvari zoper Bezjaka in tovariše radi umora fin. pripravnika Resnika, ki vsebuje podatke iz tajnega posvetovanja porotnikov, iz katerega bi se utegnilo zaključiti, da je bila porotna klop ob izreku oprostitve pod izvestnim vplivom, izjavljam kot prvomestnik takratne porote, ki sem y ovadbi naveden, da sem kot prvo-mestnik porote izvršil le po zakonu pred pisano formalno dolžnost in da sem za neresnično izjavo doznal šele danes, in da bom radi nje uvedel proti ovaditelju kazensko postopanje. Ali sem glasoval za oprostitev ali ne, to je po predpisu zakona stvar moje vesti in ne stvar presoje ovaditelja. — Andrej Oset.
Vrtnice,
nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja i drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44._____________________________ 1016
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Dekle,
pridno in pošteno, ki zna nekoliko kuhati, sprejmem takoj. Naslov v upravi Večernika.	1089
Pisarniško prakso
nudi večje podjetje začetnikom ali brezposelnim. Ponudbe pod »Samostoj-na bodočnost« na upravo.	1177
Pošteno, pridno služkinjo
za vse sprejmem s 1. majeni. Predstaviti se od 10. do 11. ure v trafiki  na Grajskem trgu 7.	1182
Perilo
vzamem na dom. Naslov v upravi Večernika.	1184
Prodam
novo zidano hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom. Stanko Vrazova uli-ca 23, Maribor. Pobrežje. _________1181
Veliko skladišče v centru mesta
takoj oddam v najem. Gosposka ulica 11/1.	1183
Lepo solnčno stavbišče,
7 minut od Glavnega trga, poceni naprodaj. Korent, Smetanova ulica 48.
1096
Dichtelčipke
Krasni učinek in mnogovrstno uporabo kaže naša izložba. Lahko izdelavo čipk predvajamo v naši trgovini vsem cenj.
C
1180
damam in prosimo, da si to ogledajo.
BUdefeldt
Maribor, Gosposka 4-6
cepano, žagano in okroglo kakor vsake debelosti, rezan les prodaja tvrdka GNILŠEK, Razlagova ul. št. 25. Dobi se tudi kolje za mlado sadno drevje in za vrtnice.	1150
SOKLIČ
autopnilrf m »prej mej«
Veliko svetlo sobo,
tudi primemo za pisarno, oddam na-sproti kolodvora, Aleksandrova c. 51.
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Trisobno stanovanje
s pritiklinami v vili Vrbanove ulice 61 oddam.	1144
Ali že veste, da p-re »Triumf« Pavel Nedog ovrat-nike tako lepo, da izgledajo kot novi?
Ključavničarski pomočnik išče službo. Naslov v upravi Večernika.	  116J
TRESKU £0
za
dame in gospode IDEALNO OBLAČILI]
za
zimo in leto!
4
LORHIK
KOROŠKA g
Sobo
z 2 posteljama oddam v bližini par-ka. Naslov v upravništvu. 1162
Stanovanja In lokale
oddaste v najem zelo ugodno pri posredovalnici »Marstan«, Koroška cesta 10. Prijave in izbire brezplačno.
1190
Oddani
solnčno sobo eni ali dvema gospodičnama. Čopova ulica 21.	1192
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo in električno napeljavo takoj oddam mirni stranki brez otrok. Pobrežje, Zrkovska cesta 3.	1191
Gospoda
kot sostanovalca sprejmem na hrano iti stanovanje. Tattenbachova ulica 20. pritličje levo.	1194
Tapetniškega vajenca
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Weslak, Cankarjeva ulica 2.	1197
Kovčke za potovanje
v največji izbiri in najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	H12
Zaradi selitve
se poceni proda 2 postelji z madraca-mi, nočna omarica, 1 stol, 1 umivalnik, 1 ogledalo. Primorska ulica št. 4. _____________________________________________ 1203
Opremljeno sobo
oddam. Vprašati Jože-Vošnjakova ulica 21 /II.	1149
Kupim
kompletno spalnico do Din 2.000, damsko kolo, zložljive železne postelje, obleke in razno posamezno pohištvo. Pismene ponudbe na M. Makor, Stu-denci, Aleksandrova cesta 1.	1145
Pekarijo
da pod ugodnimi pogoji takoj v najem Lovro Petovar, Ivanjkovci. Samski reflektanti imajo prednost. 1176
.Grifon1 motorji
250—350 cma. Blockmotor 4taktni. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje.	2186
Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
JU G U d. z o. z. — MARIBOR. 1.121 Tattenbachova; ul. 14.
BOBHaBi
Gostilno
v lepi vasi, pol ure od Maribora, dam v najem tudi brez osebne pravice. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Ugodno«. ____________________________1163
Sprejmem
takoj dva kleparska vajenca. Alojz Švare, kleparski mojster, Studenci pri Mariboru, Kralja Petra cesta 22. 1159
Prodam
ceneno lep otroški voziček za sedeti in ležati, belo malo polico in 3 karnise- Vrbanova ulica 63/1.	1160
Bučno olje
dobro in vedno sveže priporoča cenj. trgovcem F. Hochmiiller, Maribor, tovarna bučnega olja, Taborska ulica št. 7.	1005
Inseriraite
v
..Veterniku"
Dražba.
Dne 30. aprila 1.1. ob ^»9. uri se bo v Vetrinjski ulici št. n v Mariboru sodno prodajala kompletna
• v
oeiavnua
z mnogo, orodja, stroji in blagom.
Vpogled in natančnejše informacije daje odvetniška pisarna Dr. Novaka, Vetrinjska ul. 11.
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor. Gosposka 25.
Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola — V. razreda, dne 24. aprila sc bili izžrebanj naslednji večji dobitki:
2 X	Din	30.000.—:	52.286
2 X	Din	20.000.—:	88.463
2 X	Din	10.000.—:	47.328.	51.124, 69.672, 88.997.
2 X	Din	4.000.—:	65.109,	70.681. 77.585, 97.407.
2 X	Din	2.000.—:	3003,	3706, 5593, 7751, 8083, 9370,
10.406,	10.558,	14.374,	15.221,	18.215,	23.556,	25.075,	27.796,
28.690,	30.307 ,	30.393,	33.859,	36.523,	36.786,	37-272,	37.579,
39.456,	40.114,	40.256,	43.072,	44.866,	47.279,	48.173,	49.254,
51.094,	52.106.	53.476,	56.639 ,	57.091,	57.303,	60.301,	68.406,
69.032, 69.472» 69.609, 71.415, 75.403, 76.818, 77.693,	79.678,
80.519, 81.056, 81.967, 83.305, 84.339, 85.181, 86.952,	88.613,
89.983. 91.627, 91.720, 94.349, 97.729.
Prihodnje žrebanje 25. aprila 1931.
Poročilo iz kolekture ANTON GOLEŽ, Maribor, Aleksandro-
Va cesta 42. Žrebanje dne 24. aprila 1931. (Za tiskovne pobreške ne odgovarjamo.)
Din	30.000.—:	Nr.	52.286.
°In	20.000.—:	Nr.	88.463.
Din	10.000.—:	Nr.	47.328,	51.124, 69.672, 88.997.
Din	4.000.—:	Nr.	65.109,	70.681, 77.585, 97.407.
Din	2.000.—:	Nr.	3706, 5593, 7751, 9370, 10.406, 14.374,
15.221,	30.307,	30.393,	33.859,	40.256,	41.729, 43.072,	47.279,
48.173,	49,254,	52.106,	53.476,	56.6.39,	57.303,
69.032,	69.472,	69.609,	71.415,	75.403,	77.693,
81.056.	83.305,	84.339,	85.181,	86.952.	88.613,
94.349, 97.729
(•0.301,
79.678,
91.627,
68.406,
80.519,
91.720,
Prihodnje žrebanje 25. aprila 1931.
153
e®©3e®e*ee»e®»•••••
Najiinejše čajno maslo Kajmak (Primsen)
Holandski sir iz smetane
Garnirani Hptauer
Bel. Paese
Gorgonzola
Tuzemski emetaler
yi Ementaler
Trapist
Tuzemski in Inozemski sir v škatljicah Kaškavali (ovčji sir)
Italijanski parmezan, kakor dezertni sir In sir k pivu Za trgovce in gostilničarje en gros-cene 1186
L UHLER
delikates, trgovina
G1avn> tr<r
Tako izgledajo pravi zavitki DR. OETKER"ja za vanilinov sladkor in za pecilni prašek. — Pri nakupu pazite na
..SVETLO GLAVO
it
Dr. A. Oetker-jev vanilinov fiadkor
*• kuhinjo.
Ta zavitek zado*tuje, da zadobi velik puding, krema, kolač ali 1 liter likerja prijeten vanilijev aroma. Viebina tega zavitka nadomestuje 2-3 stroke dobre vanilije.
Doktor Oetker-jev pecilni prašek
je najboljši!
Zakonito zaščiten pod imenom
$achin
Zahtevajte pri Vašem trgovcu izrecno le
DR. OETKER.JEVE IZDELKE
S potrtim srcem javljamo vsem znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical našo nepozabljeno mater, gospo
KATARINA GOLOB
zasebnico
Po hudem trpljenju in prevideno s tolažili sv. vere v 86. letu njene starosti, danes, dne 25. aprila v boljšo bodočnost.
Pogreb blage pokojne se bo vršil v pondeljek, dne 27. aprila ob 16. uri iz mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 28. aprila ob 7. tiri v stolni cerkvi.	1202
Maribor, dne 25. aprila 1931.
Katarina Bizjak, roj. Golob, kčerka. Josip Bizjak, zet in ts!
ostali sorodniki.
________1195
Priznano dobro
in zvežo praženo kavo čaj, kakao, čokolade, sladkor, moko, riž, < lje in vse, druge specerijske predmete nudi po najnižji ceni
A. LESJAK
Gosposka ulica 11
Spomiojajte seti!
Pozor!
Dobavo in polaganje marketov
prevzamen čiščenje in popravila te stroke proti jamstvu in najnižji ceni. Dopisnica zadostuje, pridem na dom!	1171
Karo! Cadei
Vrtna ulica št. 13. Pobrežje—Maribor.
Sekcija damskih frizerjev mariborske zadruge brivcev
obvešča p. n dame iz Maribora in okolice, da so podpisani določili sporazumno sledečo, za vse enotno ceno (tarifo) in sicer
Vsa postranska, h kodranju pripadajoča dela. kakor umivanje glave in vodno onduliranje se zaračunajo posebej. Ta enotna cena stopi v veljavo s I. aprilom 1931.
MARIBOR, dne 31. marca 1931.	905
Doba] Štefan, s. r.	Maly	Viljem, s. r.
Fettich-Frankhelm Marija, s. r. Mareš	Emil, s. r.
Flieger Anton,	s.	r.	Mraklč Adolf,	s.	r.
Juratlč Drago,	s.	r.	Paradiž Ivan,	s.	r.
Krefl Ferdo, s. r.	Požar	Marica, s. r.
Kosem Ferdo, s. r.	Riedel	Drago, s. r.
Kožuh Karl, s. r,	Škrabi	Mlel, s. r.
Lah Ivan, s. r.	Spftrer Mery,	s.	r.
Leben Poldi, s.	r.	Tautz Rihard,	s.	r.
^ll!ll!lllllll!ll!lllll!!lllllllllllillllSII!lllll!ITIIilllll!llllllllllllllllllllllll!llllilllllli!llllllllll!llllliillllllllllllllllllilllUllllltllillllll!HSIIH[i^
1	Zahvala.	1
== ==
=Er	SC3
!!	Po smrti moje matere gospe Ljudmile Z o b e c, ki je bila H
§§ članica »LJUDSKE SAMOPOMOČI« v Mariboru, sem sprejela M	takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom gg
-4	najlepše zahvaljujem in priporočam to za vsakogar prekoristno g=T
§j	institucijo v takojšni pristop.	S
p	Ljubljana,	dne	18.	aprila	1931.
|	1179	Santa	Kobenter. 1
lllllllllll 1 .
Z 28. aprilom se prične velika
PRODAJA
v Trgovskem domu v Mariboru
Svetovna kriza je povzročila v vsej Evropi zastoj. Ta zastoj trgovine se zelo čuti v Sloveniji posebno pa v Mariboru, ki je z raznim blagom obilno založen. Vse te zaloge se pa morajo reducirati in bl390 Ceneje
prodajati.
Zato sem odredil, da te prodaja vta iz prejšnje sezije zaostala konfekcija, kakor damski
plašči, pralne, volnene in svilene obleke, bluze l. t. d., ravnotako tudi vsa moška konfekcija po neverjetno
nizki ceni.
NacISlij© razno sukno od Din 40"" naprej.
Razno volneno blago od Din 24"" naprej.
Cefirji, perkalin i. t. d. od Din S"- naprej.
Umetna svila za obleke, bluze itd. od Din naprej. Pletenine, nogavice v lepih barvah od Din 8"" naprej.
Svoiim stalnim odjemalcem pa nudim nad tisoče raznih ostankov, med temi tudi v ceni od Din 5’—■ za 1 m naprej.
Vljudno Vas vabim, da se posluiite te ugodne prilike, dokler je izbira še velika.
Priporoča se
J. PREGRAD
VELETRGOVINA TRGOVSKI DOM, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 25
1193
V	M a r i b o r u, 'čine 25. TV. 1931.
mBZVKttmezFz - ~j.ji mini—
in moško garderobo Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnžca^VelrlngskaJ
||^|ll Jfc ■ čisti kemično vso damsko
«11	je najboljša pralnica ovratnikov
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ul. 49^ Telefon 2358. Lastnik in vodja:
primarij dr. Černič, specijalist za kirurg ijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solucem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; toniza-torjem za elektriziranje po poSko-dbah in ohlapelosti Sreves; diatermijo za električno pregrevanje In električno izžisra-nje; žarnico »halat za revmatična in druga boleča vnetja; »enterocleanen-Jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. naoihovanju in za splošni telesni Bodvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.». drugi razred 80.-. tretji razr. 60.-.
♦
,Pri lipi' ANDERLE,
Radvanje
konkurenca vinotočem!
Union-pivo vrček Din 3.50, pravi pekerčati iz Peit-lerjevih vinogradov Din 12.— do 16.— in ribizlovo
vino.
DANES OTVORITEV VRTA S KONCERTOM.
Igra Schonherrjeva godba. Vstopnine ni. Avtobusna zveza.	1206
Obvestilo.
Podpisani Štefan Žnidar, krojač v Studencih, Radvanjska cesta 60, naznanja teni potom vsem trgovcem, da ni plačnik za dolgove, ki bi jih napravila njegova žena Marija Žnidar.
1167	Štefan	Žnidar.
„WEKA“
prezidava In proda sledeče:
34 kompl. oken 105X205 cm, s steklom Din 200.— 1 vhodna vrata za trgovino, 160X330 cm
s steklom in železnim rolojom . . Din 500.— 1 izložbeno okno, 160X330 cm s steklom
in železnim rolojem..Din	500.—
3 železne rolete, 160X250 cm . . . Din 50.—
4 stojala za solnčno plahto s pogonom Din 500.—
po komadu. Ogleda se na licu mesta.
„WEKA“ MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 15
Zahvala.
Za takojšnjo izplačilo pripadajoče podpore po smrti moje matere gospe Marije Bezjak izrekam podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru najlepšo zahvalo in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najbolje.
Maribor, dne 21. aprila 1931.
1178	Jakob	Bezjak.
Tukajšnja prima gorska vina liter . . Din 12.—
Dalmatinska vina liter...............Din	10.—
kakor Malaga, Maršala, Samos in Wermouth, odprta in v originalnih steklenicah 1185
L. Uhler, delikatesna trgovina
Maribor, Glavni trg „
titukf
KARO ČEVLJI
to znamka za $e vremensko trpežni, elegantni, ceneni.
Koroška cesta 19.
od .
Papis/m/te.
MdiOMUL
m
Šport Je veselje
tako dolgo, dokler se telo ne utrudi. Vse lepote narave, katere razveseljujejo pešca v začetku potovanja, ne učinkujejo vec, kadar duh in telo popuste.
Ne podajajte se na noben izlet, niti na dopust brez PALMA podpetnikov na čevljih. Pri vsakem kilometru, katerega na PALMA podpetnlklh prehodite, se boste radi spomnili našega nasveta.
PALMA omogoča elastično hojo, ščiti noge In čevlje in Vas ohrani svežega ter veselega.
PALMA gumi podpetnikl povečajo veselje pri športu.
Domači proizvod
K
I
831
Fil
mt
Postala Zlatica le lepotica.
na plesu moškim, srcem jekralnca. Žar nje oii. vonl las in oblačila sta vse plesalce mlade osvojila.
In vsi so na uho H ^Petall:
»Vi, gospodična, vi ste nalboll zait.-. A Zlatica se le samo smehliala in mislila: Le Zlatorogu hvala/
01 zlata Zlatica - glas gre okrog: nad vse le terpcntuisko milo Zlatorog!
(Nadaljevanje sledi.)
L
Konjordj »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In uredn^’ FRAN BKOZOVlČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn« d. d, predstavnik STANKU DETELA
v Mariboru