PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CiTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze, in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. I9«8. taUr«d U Mco^ cteu Milti. Dk «, IM7. mi Um |M*t «Mk* »I CbUM«. IU. uaUar Um Act «1 la«|(>u a* Msich 1. »•/». C HICAGO 23, ILL., 30. MAJA cl je, ker prvič ni bil to- , 4l; .. , .V ,J ilrn Irrimnrnmitirnn kot znani' omenil, Kaj da i>o na mi poživimo saj po vojni. Razprave k njegovemu refe-1 ugodno rešuje, ratu je bilo precej in udeležili lz Anlije poročajo, da je bilo v nii tekom vojne povprečno več rojstev kot lc*a 19.19 ali kdaj prej. Ameriški eensiis bureau je izračunal, da imajo Zed- tlržwve sedaj i:?9,2:it prebivalcev, ali 7,28«,»»» več kot jih jc bilo ob času zadnjega ljudskega štetja leta 1940. Nad sedem milijonov prirastku v petih letih, to je mnogo! Tarnanje nad porodno kontrolo je torej še brez podlage. Zed. države, Anglija in njeni dominjoui torej niso trpeli vsled vojne sai kar se naraščanja prebivalstva tiče. Cenijo, da so tudi v Sovjetski uniji rojstva jako narasla, a tudi sovjetske vojne izgube mi ogromne. Nedvomno veliko večje kot vseh ostalih zaveznikov skupaj. Iz raznih proučevanj bi bilo razvidno, da tudi Nemčiju na prebivalstvu v tej vojni ni na-zadovula. Bržkone beleži velik prirastek vsled velike nacijske kampanje, za zvišanje rojstev, bodisi v zakonu ali izven zakona. Nemške izgube na bojiščih so seveda visoke — mor ts ne mnogo nižie od ruskih- Tudi v Franciji so rojstva narasla, ali ob enem tudi umrljivost med dojenčki. Umrljivost med otroemi in odraščeninii pa se je posebno dvignila v deželah. ki so jih naciji in fašisti najbolj izropali, n. pr. v Jugoslaviji, Grčiii in na Poljskem. Sovjetska unija si nakopala živilski problem Sovjetska unija, ki ima v oskrbi Berlin, Dunaj ln mnoga druga mesta, je sedaj dolžna preskrbovati v te od razdejanja in vsega drugega hudega prizadete kraje živila, da ji prebivalstvo pred pragom ne po-mrje. Poročajo, da je pošiljanje živeža v Berlin že uredila m da ta problem tudi drugod Proti zahtevam Slovenije še jako veliko oporekanja MARŠAL TITO V UUBLJANI DEJAL, DA BO ZA JUGOSLAVIJO VELIKA TRAGEDIJA, ČE SE BO SPET MORALA BORITI ZA TO, KAR SI JE 2E PRIBORILA V čikaškem Sunu z dne 28. maja piše M V. Fodor iz Celovca o umiku jugoslovanskih čet s spornih krajev na Koroškem, ki jih je prevzela v oblast angleška armada. V pomoč si je dovolila ustanovitev krajevne vlade, v kateri so socialdemokrati, komunisti in zastopniki drugih strank, katere so bile proti Hitlerju. Saj tako sc glasi Fodor je vo poročilo, ki zahtevam Slovenije ni naklonjeno. Fodor se smatra za dobrega poznavalca evropskih narodov, posebno v centralni in v jugovzhodni Evropi, v Egiptu, Mali Aziji in pa na Madžarskem in Češkem. Dve vladi na Koroškem Fodor poroča, da jc tudi Jugoslavija ustanovila na Koroškem, to je, v Celovcu, svojo krajevno vlado, ki izdaja slovenski in nemški list. Fodor o-menja le nemškega- Ampak Angleži jc ne bodo upoštevali, kajti če bi jo. nc bi ustanavljali druge proti nji. Isti poročevalec omenja, da je vpraševal člane nove vlade, ki posluje v področju angleškega poveljstva, ako kaj vedo o sedanji konferenci v San Franciscu, in o vladi na Dunaju, ki je bila ustanovljena pod sovjetskim pokroviteljstvom, pa „so mu odgovorili, da čujejo tu pa tam kaj malega po radiu, a drugače so o vsem popolnoma nepoučeni. Jugoslavija Slovencev na Koroškem ne bo pozabila Dasi so se jugoslovanske čete iz Koroške, posebno iz Celovca, na zahtevo angleškega poveljstva, s katerim soglaša tudi a-meriška komanda, umaknile, je Tito v nedeljo 27. maja v Ljubljani |>o radiu Korošcem izjavil, da jih Jugoslavija ne zapusti. Poročilo iz Londona, datirano minulo nedeljo, ga citira med drugim: "Komaj so se naše čete iz Koroške umaknile, že prihajajo od tam k nam od naših bratov klici na por^oč. Čakajo osvoboditve in v imenu federativne Jugoslavije jim zagotavljam, da jo bodo dobili." Dejal je, da se mora Koroška v svojo nesrečo še vedno tresti pod na-cijskim terorjem, "ki je sedaj oblečen v drugačni uniformi." Poudaril je dalje, da bi bila velika tragedija, ako se bi morala Jugoslavija znova boriti za tiste njene kraje, ki so bili v tej vojni že osvobojeni. To omembo jc storil nedvomno na račun tistih, ki jih Jugosloviji sedaj odrekajo Pravda proti hujskanju v zavezniškem tisku Kako misli glede tega spora o jugoslovanskih krajih sovjetski tisk v Moskvi, smo poročali že v prejšnjih izdajah. Zadnjo nedeljo je bil v "Pravdi" v Moskvi značilen članek, ki ostro prijema tiste liste v Zed. drža- (Nadaljevanaje na 4. strani.) 't liko kompromitiran Clivcden jc stremel unijo, in drugič, ker je vedel, so se je zastopniki in zastopni- V Angliji odpravljajo ce iz vseh naselbin. Bila je kon- odmer P o struktivna in bržkone ne bo Na Angleškem so sc lotili od- brez uspeha Spravljati odmerke, v nadi, da (»drobno bo opisana v zapis-, bodo s tcm jk(Kjili ..c.rnt,mu lr. •n set na Angleškem, ki | zborovanju dnevni red po- niku, ki ga je vodila Angel;, - A * nel pogaziti le Sovjetsko * P0«*110' P^ledo- Zaitz^ razpolago in drugič, ker ie vedel JVa,C* racunov sUl povila, da Zadnji referat n, tej konfe- ' m ^ e živil ne bo več na kot prej, bo morda |>o novem še slabše. da *c sc Hitlerju na vsi črti do-' Z^^^J^^J^ST. f™ * bil " »•••*?» M driove na morj„ voli pogaziti Sovjetsko unijo, bo potem vseeno tudi Anglija na vrsti. Tako je Churchill, ki je bil siccr drugače zmerom v pomoč fašističnim vladam, dokler se niso obrnile proti Veliki Britaniji, posegel v vojno tako močno moralno in z oboroževa- ročila zastopnikov. Ena so hjla ju po svetu, s |x»sebnim ozirom prav vzpodbudna, druga zopet na vprašanje Trsta in jugoslo- pa so se tikala težav, ki so na- vanskega Primorja. ki je dobilo neprekosljive stale na prosvetnem in društve- v minulih |>ar tednih v svetov-! V gradnji za ameriško vojno nem polju vsled vojne, stara- nem tisku izredno veliko pozor-1 mornarico jf sedaj 19.882 voj- nja in umiranja rojakov ter raz- nosti vsled nastopa zavezniške-, nih ladij vseh vrst, kar je Ja- nih drugih ovir. ga vrhovnega poveljstva v Sre- punski lahko zadosten dokaz, da Chas. Pogorelec je poročal o dozemlju proti Titu, ker se od čimprej kapitulira, toliko boljše svojem področju kot tajnik Pro- tam na zahtevo angleškega feld- zanjo, in s tem seveda tudi za . , j • • * i • , svetne matice, J. S Z in kot maršala Alexandra ni hotel u- nas- njem, da je sedaj izšel iz nje upravnik Prolctarca. Kolcdi(r. maknjti " * ,V 1 kot zmagovalec. Posebno, od j ja in Majskega glasa. ~ ' J ^ Trdnih0 art"' ^ Pregled aktivni pev-| klicno v d^^Si zaiuzcnin naroaov . sklh )n tu" veza strokovnih »nii (Interna- očbe v nji hroz zastopstva Vni- Im iio 1 ' T "V "'"T1" nad iftnnl r*H«r.fl«n. ., i.,i.. L , , "P fi, k ,,m,° N" sestanku V Loa> bo ruska komunistična stranka. lonal redcralions ol Trade je v laMnski Ameriki so bile si- donu so sklrnili ■i«i.n...t>; ......j u; f.™.,„ „„ n~.ii.Li .k..-.- ... kniiLnrvuii.iHB in i 1 1,s'-"ioviti ni>\<> 1» propagando Wm. (.rcena. ' .. ".7"'. , MP' |M,v"bili »»»J« "»»i A. I>uhinskyja. Woll« in drugih "V T' V Uvoli" P"' Pridno ponatiskujejo vsi listi. k't'" nT.2,i T.1" """ Pr"1V.ljal,,i ,M,h,,r- ki *« Je sešel ki sovražijo USSR Prav nif jim Z\ ."nr1 \ ri#»tOV' T ' V Calif.. ni za slogo med unijami ameri- Tik« t T. „' i" °b k" sc * v S»" ^»"Cl. ikih delavcev. Vesele pa se raz- jo je treba reorganizirat, oziro- ze SjAt J^SS«ih ldrUt- ^V ^ """t ma__u,«an„viti povsem novo februarja v Londonu prva med- , s,......!„V.......................^^J^TnT^jiM^ »vezo. Delavske uniie v Angliji žele, da bi v novi zvezi bile zastopane delavske unife tudi iz sovjetskih dežel. Stara zveza jih ni hotela sprejeti; odklanjala jih je najbolj pod pritiskopi AFL-Dalje pravila stare zveze dolo- narodna posvetovalna konferen- internacionale »e „ ^ T a . T , ca z. ustanovitev nove delav- ni v^"VodltejTArL^ J ^ ^ ske strokovne internacionale skušajo preprečiti, ali saj toh"1 nom •l®*11^ P* m< Na n|i so bile zastopane unije ko diskreditirati, da ne bi imel L^r^^ ^ :P,iV" PHt^kajo na iL r^A * i l lasutopane konservativne aneleške vodite- uniie CIO, železniške bratov- |je uni|, in kjer drugače še mo- ščine pa so imele opazovalca rejo. V ta namen ne poslužujejo socialnim za-med voditelji lini i toliko nesl^Ke in bojev, da bo posledice tega njihovega nepremišljenega početja ameriško delavstvo po vojni zelo dra-j go plačalo. Strah posedujočih pred socialnimi preobrati v evropskih deželah Angleiki in ameriški kapitalizem se s pomočjo francoskega, in pa posedujočega razreda drugih evropskih dežel, vključivši nemškega, prizadevata preprečiti socializem v Evropi. V Franciji so zahteve po odpravi kapitalistične reakcije čezdalje glasnejše Toda kapitalistična propaganda je to gibanje omalovaževala s trditvijo, da ga tvori le klika komunističnih kričačev, ki so med ljudstvom brez zaslombe. Prišle so občinske volitve — prve v Franciji, od kar je nastala vojna, ki so imele dokazati, koliko zaslombe imajo "kričači" in koliko bogataška reakcija in hierarhija, katerima je Francija le molzna krava. V teh volitvah so ženske prvič volile, ker doslej v "demokratični-' Franciji niso imele volilne pravice. Volilni izid je bil presenetljiv — za reakcijo v Franciji in za ostali kapitalizem po svetu. Masa se je obrnila na levo. Socialisti in komunisti so izšli iz volitev kot najjačji stranki. V Parizu so dobili levičarji večino, enako v drugih francoskih mestih in tudi na deželi se je up konservativcev izjalovil. Lahko si predstavljamo, kako s strahom čakajo volitev v parlament, ki bo določil pota ekonomskega in političnega razvoja nove Francije. Enako se nagiba na levo masa v Italiji, ki bi z dinastijo in priveligiji reakcije že pomedla, ako se bi mogla svobodno gibati. Toda je pod kontrolo zavezniške armade, ki skrbi tam za red in mir po starem načinu. Iz dežel, ki so prišle pod sovjetski vpliv, ali sovjetsko okupacijo, prihajajo poročila o delitvi vele-posestev med kmete in o zaplembah prirodnih virov in industrije, ki so jih imeli v posesti Nemci in pa domači kvizlingški bogataši. Habsburžanom, njihovemu nadvojvodi Otonu in Vatikanu je preprečila izpolnitov ambicij sovjetska armada, ki je brzela, da je na Dunaj prva prišla. V Evropi je socialni preobrat neizogiben. Odvisno pa je od posedujočih, ali ga bodo dovolili, da se demokratično razvija, ali pa povzročili, da se bo proces izvršil v izgredih in krvolitjih. ProIeUroc, Mu.v 30. 1945. PROLETAREC UST ZA INTERESE D2«-AV3KEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja JnfNloTBBib D«Ut«Iu TUkom Draiba. Cki««|*> GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE EVEZB MAEOCNINA * Zedinjenih drtavan sa celo leto $3.00; aa pol leta li.l&l m četrt leta $1.00. Inozemstvo: ta celo leto $8.60; ta pol let* $2.00. Vsi rokopisi in ©flasi morajo biti v natem uradu najpoineje do pondeljks popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna. = PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'i Publishin* Co.. In«. Established 1906. Editor________------ Business Manaffer.. _________Frank Zait« ..Charles Poforelec 8UBSCRIPTION RATBS: Jnited States: One Year $«.00; Si* Montha $1.75; Three Months $1.00. Fortitn Countries. One Year $3.60; Si* Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 USSR v tekmi z diplomacijo velesil in s privilegiji starega reda Konferenca združenih narodov v San Franciscu se bi imela pričeti ne da bi bil na nji kak res odgovoren predstavnik Sovjetski unije. Vzrok temu je bil "mal nesporazum", in pa ker je Stalin smatral, da je velika večina zastopnikov proti vsemu, kar propagira in zastopa Sovjetska unija. Zed. države in Velika Bri-ttfija imajo glasove v pesti. Oddajani bodo, kakor jim bo namig-njeno, so menili v Moskvi, in tako se je tudi zgodilo. Medtem je umrl predsednik Roosevelt in njegov naslednik Harry Truman je Stalinu brzojavil, da naj pošlje v San Francisco komisarja vnanjih zadev Vjačeslava Molotova, ker le na ta način bo saj na videz izgledalo, da imajo vse zavezniške velesile iskreno voljo ustvariti po tej strašni tragediji trajen mir. Stalin jeTrumanu ugodil. Molotov je prišel in svojo vlogo tako dobro igral, da je zasenčil angleškega Edena in ameriškega Stettiniusa. Bil je edini v "veliki petorici", ki je nastopil proti predlogu, da se Argentino sprejme za članico združenih narodov. Ni se mu bilo treba kaj posebno truditi za dokaze, da je vlada v Buenos Airesu fašistična Citiral je pokojnega Roosevelta in bivšega državnega tajnika Cordella Hulla. Oba sta argentinsko vlado na-zvala s pravim imenom, a kar naenkrat pa jo je ameriški državni department sprejel, ji greh odpustil, dasi ga ni spremenila in tako je postala argentinska vlada v smislu ameriške diplomacije kar čez noč "demokratična" in sprejemljiva. Molotov je argumentiral, kako hinavsko je vse to početje, čeprav je dobro vedel, da bodo latinske državice glasovale po navodilu svoje mogočne sosede na severu Ampak je povedal kar je mislil in njegove besede so zadele v živo. ....... "Pačakajmo saj še nekaj dni," je rekel Molotov, "da se poučimo bolj natančno, čemu se treba deželi žuriti za pristop med nas, o kateri vemo, da je podpirala Hitlerja in osišče v splošnem do zadnjega momenta " Nič ni dosegel, kajti v košari je imel večino glasov Stettinius. Toda pokazal je, da je sovjetska skupina edini glasnik proti dopuščanju fašističnih vlad med združene narode. Sicer je imela tudi nekaj opore drugje in tri ali štiri delegacije so bile na Mo-lotovi strani, druge so glasovale s Stettiniusom in Edenom. Ampak moralno je zmagala sovjetska delegacija. V argumentiranju o svobodščinah se je ruska delegacija postavila odločno za svobodo kolonijalnih ljudstev, kar je spravilo v zadrego v prvi vrsti Angleže, Francoze, Belgijce in Nizozemce, pa tudi ameriško delegacijo. Izmed vseh vodilnih državnikov je bil na konferenci v San Franciscu Molotov edini, ki je brez ovinkov izrazil nado, da bo nekega bližnjega dne zastopana, tu (med združenimi narodi) tudi Indija kot povsem neodvisna dežela. To je Angleže jako udarilo. Ni čudno, čemu je med Churchillom in Stalinom tako tnalo soglasja. Sovjetska delegacija jih je spravila v velike zadrege tudi z zahtevo, da naj nova družba narodov prevzame kolonije v svojo zaičito in skrbi, da jih čimprej pripravi v zrelost za samostojnost. To je demokratično, je rekel Molotov, je človekoljubno, vodi v civilizacijo in v pogoje za trajen mir. Demokratične države, ki posedujejo kolonije, so ta njegova izvajanja sprejele za izzivanje, za pretnjo in z nezaupanjem. Cemu se Rusija briga za kolonije tujih držav? Mar nima dovolj svojih brig. so se vpraševali delegati prizadetih dežel v San Franciscu? Seveda jih ima. Ampak bilo je (za kolonijalna ljudstva) zelo dobro, da je v to sršenovo gnezdo podrezala tako mogočna dežela kot je USSR Kadar Sovjetska unija na ta način svetu pove, kaj je njena vnanja politika, je povsem razumljivo, čemu Je onih, ki žive od kolonij, tako strah. Sovjetska vnanja politika si pridobiva za-slombo med podjarmljenimi ljudstvi, a Angleže, Francoze, Belgijce, Nizozemce, Portugalce in druge, ki imajo kaj takih posesti, pa zelo skrbi, kaj bo, če bo Rusija šla s svojimi nauki naravnost med podjarmljeno maso. Mnogi bi radi Rusiji vrnili z očitkom, da je ona bolj imperialistična kot pa sta Anglija, in n. pr Francija ter Nizozemska, toda v Moskvi odgovarjajo, da so v Sovjetski uniji vse narodnosti avtonomne in da si svoje kulturno življenje lahko urejujejo po mili volji. In izkoriščanje je odpravljeno. Zelo se je sovjetska delegacija v San Franciscu postavila tudi z zahtevo, da se naj takozvane mandate — to je dežele, otoke in kolonije, ki so bile prej posest sovražnih držav, v bodoče izroči v upravo združenim narodom, namesto posameznim deželam. .Seveda, Anglij« je nasprotovala in z njo vred vse druge vlade, ki imajo v posesti kolonije in strategične otoke ter jih ne mislijo dati iz rok. Tako je ruski predlog za skupno upravo propadel in delegacija Zed. držav je v tem slučaju potegnila z Veliko Britanijo, Francijo in z drugimi državami, ki imajo kolonije. Ako nc drugega, je s tem sovjetska delegacija saj dognala, kaj Je kdo in koliko je posameznim diplomatom zaupati na njihove besede. Že na eni prejšnjih konferenc so zastopniki združenih naro- J OS KO OVEN: RAZGOVORI ip*f| "H mmm « llJSffc Jp V:1 ? ktespjf « imm HMfSaSaa • epu***..'. € KONCENTRACIJSKA h I \l PA OSHIECIM Je bila klavnica, v kateri so naciji Žide in druge jetnike drbelo uničevali. Zsvetniikl viri so doinali, da Je bilo v nji pokončanih 1.750,000 Židov. KATKA ZUPANČIČ: IVERI PRAVICA Od decembra minulega leta pa do maja tega leta pač ni tolikšne časovne razdalje, da bi se ne mogli spomniti nečastne vloge. ki jo je Anglija igrala na Grškem. Zdaj je Jugoslavija na vrsti. Za Primorje gre in za slovenski del Koroškega. V Grčiji so Angleži ravnali precej neprevidno. Prenaglo so sneli svojo "prijateljsko" masko, pa zahtevali od grških ljudskih borcev, da bi njim in domačim reakcionarnim klikam ske čete napadle in premagale Nemce v tržaški in reški luki-in ju imele nekaj časa v posesti. Takrat ni bilo treba dovoljenja, takrat ni bilo graje, pač pa polno hvale in slave. Ali vse to je bilo "takrat" — zdaj pa je 17 dni po V-E dnevu .,. In Tito je brez angleškega dovoljenja zmagal v Trstu in nameraval "ugrabiti italijansko zemljo." Kdo se meni za pravico, ki jo ima Jugoslavija do tega kosa zemlje in ljudstva, ki biva na njem?! Anglija namreč dosledno zavrača očitek, da je na gradila Italijo z jugoslovansko Vojna vihra v Evropi je začasno prenehala. Ali s tam še ni rečeno, da je v Evropi zavladal mir. Komaj so potihnili topovi, so se že začeli zbirati v oblakih Evrope črne temne sence, katere ne obetajo nič dobrega Vse tiste sijajne, lepo doneče besede, komaj spregovorjene včeraj, so postale samo votle fraze in se razblinile v nič. Kot se je zgodilo na Grškem in v Italiji, se obeta tudi v osredni Evropi. Jugoslavija in Trst Zopet se govori o Jugoslaviji Ali to pot je govoril angleški general Alexander — zelo "laskavo" govoril d človeku in o ljudeh, kateri so prenesli toli ko groze in toliko boja, kot ga ni doprinesel noben drug zasužnjen narod v Evropi. Kaj Je pa rekel ta general? Ni potrebno tu ponavljati njegovih besed dobesedno Primerjal je Tita in jugoslovansko armado, katera je v težkem boju pognala sovražnika iz Trsta in Gorice Hitlerju, Musoliniju in pa Japoncem. To pa zato, ker se ni maršal Tito takoj uklonil, kakor je zahteval angleški gene ral. Francoski vojaki lahko sto je na nemški zemlji, ali jugoslo vanska armada ne sme stati na OB DNEVU ZMAGE - RAZOČARANJE Detroit, Mich. — Mesto da se bi radovali osvoboditve naše rodne domovine, smo ameriški Slovenci skrajno ogorčeni nad'svojj lastni zemlji, katero jim žaljivimi Izpadi na Tita in s tem ! je strgal pred sedemindvajseti-na vse rodoljubne Jugoslovane mj ieti sovražnik izpod nog. Italijane, ki so s svojim zločin-i Vse to jitfsno kaže, kam stre-skim dučejem zahrbtno Brita-|mj angleška politika. Interven-niji in Ameriki napovedali voj-jcija Anglije na Grškem, katera no, mučili in ubijali nedolžne je povzročila civilno vojno in na ljubo odložili orožje, ki pa je zemij0 Naplačala jo je "z reii-bilo od večletnega boja takore- no premagane Avstrije", in pl-koč še vroče. ka» j0 je bila tista gladka ob- Tudi se ne sme pozabiti, da so delana palčka, ki je lakomnim baš tiste dni, ko so se angleški jagkim patriotom služila za o-tanki vlekli po atenskih ulicah grodje da so ga s pomočjo zu-in so strojnice zapisavale angle- nanjih "narodoslovcev" oblepi-ški red in mir v razdrapana te- j. in ^oj^žili s točasnimi šte-lesa junaških grških partizanov, j vi]£nimi podatki o laškem živ-da so baš tiste dni vihrale hude na naši zemij|f pa poslali to bitke ob Renu in so ameriški pQtvaro v svet kot pristno ko-vojaki padali pod pritiskom košie ^^ nemške ofenzive (zadnje na za- Na ^ ra2odaranje . .. - so jim nasedli i taki novinarji Zategadelj je bilo javno mne- ^ročevalci< ki smo jim pri. nje tedaj se jako tenkokozno m ^ ^ jne y evropskih ranljivo. Zagnalo je dokaj kri- ^^ Da w m nasede, ka in se dvignilo s protesti in ^ Sumner WeUes _ Q tem kritiko. Angleški nos se je po- dvomim Vepdar j(? sam na bcsil - prestiž se je nekoliko ^ ^ dfl tuli sfrkocal . . . y Jaški Kdo bi pričakoval Ampak zdaj je položaj vse od a veleučenega, nepri- drugačen- ZaV-E dnevom je| di lomata. poteklo ze celih 10 dni! (Danes 8 1 - - -- že 17 dni.) In v teh kratkih dneh se je koža javnega mnenja čudežno hitro utrdila in "usnje čez in čez postala". Zato ni bilo protestov, ni bilo kritik (vsaj jaz sem jih v čikaškem časopisju zaman iskala), ko je angleški feldmaršal Alexander primerjal Tita Hitlerju in Musso-liniju ter Hirohitu, ter so na Jugoslovanske čete letele psovke, s kakršnimi je pred nekaj meseci počastil Churchill grške partizane. Prav nasprotno se je dogodilo. Vse svoje črnilo so zlili na Tita in ogorčeno obsojali njegovo drznost. Že v septembru leta 1943 so jugoslovanske partizan- po zasedenem ozemlju, sramotili Roosevelta in Churchilla, sedaj pa britanske in ameriške čete čuvajo in podpirajo italijanski imperializem. Svoje zveste zaveznike Jugoslovane, ki so brez modernega orožja, s strašnimi človeškimi žrtvami - in brezprimernim junaštvom branili britanskim in ameriškim armadam v Afriki in Sredozemlju zaledje, se pa krivo obtožuje, da si laste tujo zemljo. Jugoslovani so sprečevali dovoz vojnetfp materijala in pojača-nja nemško-italijanski armadi preko Balkana in s tem prispevali velik del k zmagi britanske in ameriške armade v Sredozemlju, Siciliji in Italiji- Za plačilo se sedaj Jugoslovane iz- lepem mestu — postaja vedno zagonetejša. Mesto bratskega sporazuma, kot se je pripovedovalo v začetku, ter strašnih izgubah življenj v tej vojni, de lajo fantje nekako na enak način kot v prejšnjih časih Fran c<»ki pregovor, kateri pravi, '(ihis quo on le change. plus cest la meme choše" (bolj ko spreminjaš, bolj je enakol še vedno velja Dolge dneve so se prerekali glede kolonij. Anglija in Francija sta zahtevale po starem, kot je bilo — in tako je r malimi spremembami ostalo Glede južno-ameriških držav isto tako. Sedaj imajo v svoji sre^i tudi Argentino, kur jim pa sicer ne dela ponosa. Pri nas V državnem departmentu so nastale precejšnje spremembe Harry Hopkins je ponovno v Moskvi. Joseph Davies je bil poslan v London. Dvesto tisoč novih avtomobilov to leto. Predsednik Truman bo mirovno konferenco v San Franciscu, katera bo skončala v nekaj dnevih, osebno zaključil. Senator VVagner in kongresnik Dingel sta predložila zbornici nov obširnejši zavarovalni zakon, kateri vključuje tudi zdravniško pomoč in bi ob enem zavzel še ponovno petnajst milijonov oseb, katere danes niso zavarovane v sedanjem zavarovalnem starostnem zakonu. Stavka prevoznikov (truckovl v Chicagu je bila končana minuli teden Voznina na čikaški naduličtii železnici je zvišana z deset na začasno uničila republikansko dvanajst centov za osebo. gibanje v tej deželi, je drug do kaz. Danes so na Grškem na kr milu rojalisti, republikanci pa v ječah in grški kvizlingi svobodni. Kdor hoče vedeti podrobneje. kaj se je zgodilo in se še godi v Italiji, naj prečita članke pod imenom "Fascism Without Mussolini". priobčeni v reviji "Nation", katere je napisal Ma-rio Rossi. Sedaj je na vrsti Balkan. Človek se vpraša: Kaj bi bilo danes v naših krajih, če ne bi imeli maršala Tita? Kje bi bila Slovenija danes? Naše gibanje S končano vojno v Evropi se naši ljudje že sprašujejo, kdaj bo ustanovljena pošta z Jugoslavijo. Nobeden tega bolj ne želi kot pisec teh vrstic. Zadnjič sva govorila o tem z Mirkom Kuhljem, kateri je tajnik SANSa Tudi on upa, da se to čim prej uresniči. Na tem mestu je treba konstatirati. da če mi veliko govorimo — kaj bi bilo dobro in kaj ne bi bilo dobro — je v uradu SANSa ogromno dela Priznati je treba, da je SANS v bratu Kuhlju dobil ne-Cikaška Tribuna piše v svo- utrudljivega delavca, kateri mu jem editorialu pod naslovom je posvetil ves svoj čas In prav "Mr. Hull a Hallucinations"t| je da smo mu za to hvaležni. "Tito, vvho vvould be just an-j Proletarec ganja iz krajev, odkoder so sa- other Communist bum—but for j Na moji zadnji poti v Penni mi izgnali skupnega sovražnika the lend-lease given him by the mj sodrugi povedali, da se in ki po naravnih in človeških United States, is at literalj jjm Proletarec' zelo dopade. zakonih pripadajo Slovencem in svvords points with the British, j Njegovo odločno stališče, dobri Hrvatom. because off his effort to take Očitalo se bo. da Slovenski Trieste and other Italian terri ameriški narodni svet in Združeni odbor južnoslovanskih A- torv foi* Yugoslavia." To je seveda McCormickovo da bo tudi on obrnil svoj plašč po vetru! v m l) Ali hodi i Wellesu ruski vpliv na Balkanu v navzkrižje? Nemara želi tudi on, da bi Balkan ostal Balkan, kot je bil, z drugimi besedami: beraški, zatirani in izkoriščani ter od vsega sveta zaničevani Balkan, pripraven in goden samo za črno kovačijo raznih notranjih in zunanjih nizko in visokostoječih političnih spletkarjev. ■ ' • Priporočite, prijatelju, naj si naroči Proletarca. Ako vam Je narotaiaa petekla. prosimo, obnovite Jo čimprej! merikancev v prilog Primorja, mnenje, ali tudi drugi naši me slovenske Koroške in Štajerske ščanski listi niso pisali veliko nista dovolj storila. Očitno je, drugače. Seveda, zadaj za tem da se britanska in ameriška re- stoji vprašanje Rusije, katera akcija, posebno britanska boji, straši našo gospodo Njeno mne-močne in napredne Jugoslavije, nje je: Ce se omeji moč nove Pozabiti ne smemo, da je na če- balkanske federacije, se s tem dov sklenili urediti svetovno gospodarstvo tako, da bo v bodoče kruha za vse, zato, ker bo DELA za vse. V San Franciscu se je ameriška delegacija premislila. Smatra, da je obljuba o zaposlitvi vseh ljudi preobširna in nevarna Torej naj le rečemo, da se bomo prizadevali ustvariti razmere v katerih problema brezposelnih nič več ne bo. Američani so se zbali, da bi taka obljuba naletela v zveznem kongresu na velik odpor in mogoče niti večine ne bi dobila, pa so jo hoteli omilit. A opozicija proti temu umiku je bila v San Franciscu tolikšna, da je ostalo pri prejšnji določbi, ki pa je le na papirju. Dosedaj nimajo združeni narodi še nobene ustanove ki bi bila kos napraviti potrebno Študijo mednarodnega gospo darstva in ga usoglasiti po vsem svetu v korist vseh ljudi. Kdaj jo ustanove? Težko, da sploh kdaj, saj take ne, ki bi bila kos nalogi. PrvlČ, v današnjem svetovnem gospodarstvu še zmerom prva-čijo privatni trgovski krogi Oni hrepene po dobičkih, In drugič, flki bi hoteli res kaj izdatnega storiti za zaposlitev ljudi vsepovsod. bi morali poseči v socialistično ekonomijo, katere pa se boje kot vrag križa. Priznajmo, da se kapitalistične vlade na vso moč'trudijo obvarovati svoj stari ekonomski red in na drugi pa se mase obračajo na levico, z zahtevami za socializacijo bogastev. Tako se bo nadaljevalo, dokler ne zmaga socializem; —-T lu Jugoslavije mož, ki ni le največji junak v vsej zgodovini omeji moč Rusije. In to je treba napraviti za vsako ceno. Drugič južnih Slovanov, temveč tudi so pa tukaj ne samo interesi dalekoviden državnik. Zaveda-; srbske kraljevske dinastije, am-ti se je treba, če bo moral sedaj pak anglo-ameriškega kapitala. reakcionarni sili kaj popustiti, da se prepreči krvolitje, to še ne znači, da so dolgoletne težnje vseh poštenih Slovencev izgubljene. Na mirovni konferenci bodo Slovani pod vodstvom sovjetske Rusije, kljub vsem reakcionarnim spletkam, da bi jih razdvojili.' složno nastopili in pokazali tudi na političnem polju, katero bo rada ali nerada tudi Britanija morala priznati. Ce bomo ameriški Slovenci složni in stali trdno za našo ve-lepomembno organizacijo SAN-Som in z ostalimi Južnoslovani pod ZOJSOM skupno nastopili, se bo čul naš glas, še prav glasno na mirovni konferenci. Zato proč z malodušjem, boj za slovenske pravice se mora nadaljevati. Vsi zavedni Slovenci in Slovenke iz Detroita in okolice ste vabljeni na sejo naše podružnice SANSa v soboto 2. junija ob 7:30 zvečer v Slovenski narodni dom, 17153 John R. Določili bomo smernice nadaljnega delovanja. Treba je, da "posežejo v razprave tudi tisti Slovenci in Slovenke, ki so do sedaj stali ob strani. Gre se sedaj za narodno čast in le dolžnost vseh nas, da jo branimo in izpovemo simpatije našim hrabrim bratom in sestram v naši rodni domovini, tako glasno, da nas bo. če prav smo majhni, cel svet slišal. Lia Menton, tajnica. Da, Tito in nova Jugoslavija bo potrebovala vse moči in vse sile za uresničenje svojih ciljev. In pri tem bodo potrebovali pe samo naše pomoči — ampak pomoči vseh svobodno mislečih ljudi. Cikaški liberalno urejevan dnevnik "Sun" piše med drugim v svojem uvodnem članku z dne 23. maja: "It isn*t a čase of assuring Yugoslavia that she wins American or British back-ing for permanent retention of Trieste; it is a čase of assuring her that the "fix" is not in for Italy. It is also to be hoped that Field Marshal Sir Harold Alex-ander vvill be instructed to avoid in future of a inflamma-tory language sueh as he used against Marshal Tito in a political attack camouflaged as an order of day to Allied troops. After Yugoslavia's enormous sacrifices and heroic contribu-tion for victory, to compare her leader with Hitler, Mussolini within tvvo vveeks after V-E Day passes understanding. The problem of Trieste demands Allied firmness, diplt>-macy and justice. The last thing it demands is name-calling in the midst of an explosive sltua-tion." San Francisco Mirovna konferenca, katera vrši že nekaj tednov v tem uvodni članki ter pestro gradivo mu mora pridobiti prijatelje. Razumljivo je, če bi ne imel prijateljev, bi ne bil učakal štiridesetega jubileja. Ali za tako dolgo življenje morajo biti pogoji in morajo biti vzroki. In ti so bili, so danes in bodo v bodoče — pošteno, odkrite socialistično stališče, na katero gledamo brez sramu v preteklost in z optimizmom v bodočnost. Naš trden sklep pa mora biti postaviti naš l»st na konkretnejše stališče, kajti mi slovenski de-levci ga bomo rabili v bodočnosti bolj kot kdaj prej. Zato. so-drugi, ne pozabimo, da je to jubilejno leto! (Konec na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo ? Cemu tisti ameriški Slovenci, ki delujejo pod okriljem tako-ivane iveze slovenskih župnij uganjajo zaradi tragedije Primorske in slovenskega dela Ko-roftke toliko sovraštva in strupen« zagrizenosti, namesto da hi pomagali, to mi nikakor ne gre v glavo! VLADIMIR RIJAVEC: K II U II Kruli. kruhu. Zvečer nisem vedel niti Ze v prvih letih, ki se jih spo- kaj sem se podnevu učil, niti ininjam, mi je mati mnogokrat kaj sem čital. rekla: "Poljubi kruh, ki ti je padel na tla!" In poljubil sem ga vedno. Nisem vedel zakaj,--poljubil sem ga. ker mi je mati tako ukazala. Pozneje sem se mnogokrat smejal temu običaju. Kot srednješolec sem se čutil vzvišen nad drobnarijami in sentimentalnostmi. — Nikdar nisem bil Bog ve kako zaljubljen v kruh. Samega se mi ga ni dalo jesti Izbiral sem si včasih črnega, včasih belega, včasih mlečnega; več spremembe kot je bi- vinc' »^»čarne; lo, laže sem ga spravil vase. Ko smo v šoli čitali neko Cankarjevo povest, ga skoro nisem mogel razumeti, da mu je tako sladko dišal novopečeni kruh, ko je hitel zjutraj mimo pekarne v šolo. Res! Skoro ga nisem mogel razumeti! Zame ni imel kruh takrat nobenega privlačnega, niti omamnega vonja. A moral sem od doma. V večje. tuje mesto. Živel sem iz dneva v dan. Ni mi bilo sile in nisem se mogel pritoževati. Vsaj v začetku ne! — Pozneje se je vse spremenilo. Ne da sem stradal, --toda tudi meni je pričel dišati sveži kruh, ko sem hodil mimo pekarn. Čakal sem pred durmi, da sem mogel, — kadar so se odprla vrata, — udi-havati oni s kruhom nasičeni zrak, ki je prijetno dražil moja čutila, da sem požiral preobilico sline, ki se mi je nabirala v ustih Kruh Kadar nisem imel dinarja v žepu, sem se izogibal pekarnam in prodajalnam. Stopil sem rajši na drugo stran ceste. — A najbolj sem se bal onih stojnic na trgu, kjer so branjevke prodajale kruh. Bile so zame velika skušnjava Kruh je ležal tam. Kruh, pomislite! Svež kruh, s skorjo, ki bi mi gotovo pokala Kruh. Nisem mogel več izdržati v sobi. Odšel sem ven. Na ulico. Morda sem napravil neumnost. Se odprte in razsvetljene izložbe so me strahovito dražile. Ustavljal sem se pred njimi in zrl vanje- Požiral sem z očmi razstavljene delikatese, mesne izdelke in druge dobrote. In kruh! Kruh vseh vrst! Ne morem se spomniti, koliko ulic sem obredel tisti večer. Vsak najmanjši vonj po jedi me je ustavljal in vabil. Ustavljali so me automatski buffeti, trgo- ----a kaj ali takrat se nisem mogel naslajati z njim In kot da jc solnčne žarke prinesel veter! Klasje je vzva-lovelo, oživelo. Sklanjalo se je in sc spet dvigalo. Vabilo me je | k sebi. Tiho, neslišno. — Nikdar sklonjeno k zemlji težko klasje, ne bom pozabil tega prizora! Ni se zganilo. Tudi ono je še Zlato morje! — Kadar je ve- s pa lo.------ter nenadoma spremenil smer, Krvava zarja se je umaknila so vstali v morju novi valovi, ki prvim solnčnim žarkom, ki so so biteli prvim nasproti, se za-obsijali zlato polje. Da! Zlato letavali vanje in se družili z polje! Nikdar prej in nikdar več njimi v nove. večje, mogočnejše ne bom morda tako občutil, da valove. Zlate valove, so res zlata ona drobna zrna. ki Sklonil sem se k žitu. Pobo-1 jih šibko stebelce drži v svojem žalo me je s svojimi resami po klasu. licih in se mi nagibalo k ušesom. Megle so se dvignile. Nejasna kot da bi rpi hotelo nekaj poslika ,-ki je še malo poprej le-! vedati. žala pred mano, se je zbistrila. Zadišalo mi je sveže seno. Vedno mi je prijeten ta vonj, — Pozabil sem klas "Ti zlati sem na lakoto. Vzel v roko in ga poljubil: moj kruhek!" sem hotel z dvema dinarjema?! In do kraja meseca je manjkalo še skoro teden dni! Hotel sem se vrniti v svojo sobo. Najboljše bo tako. sem si mislil; — a nisem imel sreče. V ulici, kjer sem stanoval, je ime- V VOJNO Z RUSIJO SE VZLIC VSEMU NE BOMO ZAPLETLI Napisal za ONA Donald Bell. Al nogo se govori o neki novi vojni z Rusijo. Prišel je čas, da se odkrito pomenimo o vseh možnostih. Oni, ki računajo z novo vojno, niso zares vznemirjeni le radi neposrednih sporov sno je postalo, da bodo evropske dežele na vzhodu organizirale svoje lastne armade, katere bodo vežbali Rusi, ter jih opremili s svojim vojaškim ma-terijalom. Kar je sovjetska unija izgubila vojakov v tej vojni, bo daleko odtehtano — obširni predeli Evro|>e bodo nadomc- kot poljsko ali tržaško vpraša-uuci, Kjer sem stanoval, je ime- nje, niti glede administracije ; — la velika pekarna svoje delovne Nemčije. Videti je. ko da še ne- ^^^e izgube moštva. Cehoslo- ____ ____t..1u.| .1., , . .. vaška ie imela ored Mirnuko ■ lopti in sia- kaj drugega zastruplja ozračje. to ji: bila ni:koc nkmska armada. so sedaj v ruskem ujetništvu. Sedaj je v ujetništvu. Gornje so bivši nemški vojaki, ki prostore in peci. dak vonj svežega kruha je prihajal skozi odprta okna. Nisem mogel mimo. Sklonil sem se k oknu in dolgo, dolgo gledal, kako je nastajal kruh Obraz mi je bil ves poten od pare, ki je udarjala iz peči, kadar so odprli To pesimistično naziranje je vaška je imela pred Monako-vim preko 40 izvrstnih divizij. bilo tudi v teku prvih mesecev je angleške, ameriške in nem-vojne vdreti v važna industrij- ške inženerje, da začno z izko-ska ozemlja Rmije, ker je prvič pom zlata in srebra, da dobi ka-ruaka obrambna Črta danes pitala; in začeli so kopati premnogo dalje na zahodu, indu- mog, da ustanove domačo pro-strije pa mnogo dalje na vzho- dukcijo bakra. L. 1923 je bila du. z bakrom že na 3. mestu. Z do-Kako bo v dvajsetih letih, tu bički rudokopov je začela tekne velja razpravljati. Jasno je, stilno industrijo, zlasti s proda bo Rusija takrat mogočnejša dukcijo svile, ki je bila tam že kot danes. Morda bo nasa sila stara domača obrt. S prvim po- Jugoslavija bo najbrže še bolj KlM MM najbolj razširjeno v evropskih mo*nu AJ k u.ml| Je lreba ))n:;rasla hitreje kot njena. V glav-Isojilom so ustanovili bombažno deželah, oziroma režimih, kot poljski zamejni krogi v Londonu in, kot je bilo javljeno iz zanesljivih virov, celo med nekaterimi člani ameriške delegaci-železna vrata; jemali iz razbe- je v San Franciscu, V teh kro-ljene votline dolge vrste hleb- Kih smatrajo, da bo bodoča sve-cev, — belih in črnih. — in spet tovna organizacija kot celota vlagali ustalo testo. ravnala kot nekakšen proti-ru- Kruh. ski blok. Povsem jasno pa je. da Sam ne vem, koliko časa sem bi formacija takih blokov vodi- pred bombami. Materijala torej ostal naslonjen na okno. Zdra- ,a do vojne, prej ali slej. Neka mil me je šele nočni hlad. trde, da bo ta protiruski Nisem se vrnil v sobo. Potiš- blok le Ugovor na ruski blok, nil sem roki v hlačna žepa in ki zdaJ nastaJa »» obsega ozem-hodil po praznih ulicah — Na ^ Pr>bližno od Luebecka pa do kaj sem mislil, ne vem. Skoro |Trsta tako da obsegal skoro bi rekel, da ni bilo takrat v mo- j Nemčije. Poljsko, Cehoslo- ji glavi nobene misli,___j vaško, Rumunijo, Madžarsko in ali če je že bila, potem je mogla J"fioslavijo. biti samo misel na kruh. Čudno Jasno ic da Je nevažno, preje to: kadar si lačen, se spomniš Pirali se ° tem, kdo je bil prvi in si /a/elis najprej kruha! | Pn us*varjanju krajevnih blo-Kruh kov. Toda ako pride do obliko- Potem sem. zavil iz mesta. šteti še rumunske, madžarske in bolgarske armade. Poljake in tudi delavske sile vzhodne Nemčije. Sovjetska unija bi imela najmanj 150 divizij več kot zdaj Sovjetska unija si je ustvarila mogočne voji industrije v centralni Sibiriji, ki je varna ne bi manjkalo. Nemogoče bi nem bo to odvisno od kraja, industrijo na ta način, da je dr-kjer se dobo odigravale opera- žava kupila stroje za 2000 kočije, oziroma, o katerem voj- del j. Obenem je cesar dal po-nem področju želimo razprav- staviti 2 cementni, in 1 tovar-ljati. Ako bi se podali Rusi na no za steklene izdelke. Za vse Atlantic in Pacific, bi bili sla- to je bilo treba plinskih in elek-botnejši Ako bi se mi podali v tričnih central, neizmernosti kontinenta, bi na* Tudi prvo železnico je gradi-rasle ugodnosti za Ruse. To so la država. Ker državna uprava realnosti sil. Radi tega ne bo ni nikdar z vsemi ustanovami vojne z Rusijo, kljub vsemu go- ,skala dobička zase. nego je sa- vorjenju. ZA \l >H I.IO JAPONSKA M V USTI mo vodila in spodbujala, ustanavljala šole za izobrazbo strokovnih moči, je potem, ko je bilo vse v tiru, začela prepuščati polagoma vodstvo privatnim industrijskim družbam. Tako od 1. 1884-1888. Potem je Japonska prešla od državnega kapitalizma k privatnemu. V Evropi pa gre baš obratno. pa je na Japonskem Kam me je vodila iz pot nisem Ko je Japonska dne 7. decem-1 topovi pristanišča Japonske 1. bra 1941 napadla Pearl Harbor,; 1853. in ko je zadnji šogun leta invadirala otoke po Pacifiku, 1867 umrl. je bilo konec fevdal- Do tega udrla na azijsko celino proti ne vlade in leta 18G8 so zopet prišlo, ker je gospodarstvo že vanja teh blokov.^je mogočeTe Burmi' v vzhodno Indijo in na ustanovili staro cesarstvo, ki je postajalo prekomplicirfino, da troje — živeti utegnejo brez ^ingapore, je bila enako prepri- bilo naklonjeno ideji, da si Ja- bi ga vodili uradniki in ker dr Aann 1/oLn.i Uitl«M .. A.T A M XXX t ,— —___I___—II___!___1__I *____z__1 vatro ni imnln tinn medsebojnega kontakta, v ne- čana, kakor Hitler v Nemčiji, ponska pribori ugled in moč v žava ni imela več dovolj denar- kaksnem super izolacionizmu da P°stane s pomočjo te vojne zunanjem svetu Ta si je 1. 1875 Ja ™ rastoči razvoj. Spremem-ali se bosta sporazumela in kon-1 moS°ena< bogata, velika država j ustanovil svoj gospodarski svet ba pa je bila v splošno bolj teo-,. ° ia"KO 1 čno spojila v svetovno skup- N,en ^pei ializem je zahte- (genro), ki je tudi izdelal usta-1 retična kakor praktična, ker ja- i r*'^ "J- *dr jc nost ali pa 1m> prišlo do spopa razmfth» nioni nrrviulrti tr. \ti\ in rtnvili^l uiiHiicl« UnmicL Donski mentalitet uniAiip Hr»-1 In 1>crntlJO. pad prsti, če bi ga bil stisnil! In mogel presoditi. Rosna trava mi kolikokrat branjevke niti niso je silila po nogah in mi jih mo-pazile nanj! — Prišli so mi tre- čila Nisem je čutil. Zašel sem nutki, ko je vse v meni govo- tu pa tam na mehko in razmo- nost, ali'pa bo prišlo do sropa val razmaha« nJeni produkti tr-(vo in pošil jal študijske komisi rllo: jceno zemljo ali v blato, kar me dov in vojnc f< gov, njena industrija surovin,; je v svet. Od tedaj, torej prili- 'Vzemi ga, vzemi ga!"--je za hip zdramilo iz otopelo- Poglejmo zdaj kako bi to iz-1 ki doma ni™a. a si jo je ven- čno v 90. letih sc je Japonska Moralo je biti v juniju. Se sti---Le m°j> koraki so gledalo. Nekateri pravijo da je dar gradila tolikšno, da je po- razvila v svetovno silo. par dni je manjkalo do kraja motili mir. ki je vladal vsena- sovjetska Rusija agresivna in stala obdutna tekmovalka an-l Ko s meseca, a ostala sta mi le še dva °kro8 Popolen mir. Noben pe- da ho0e dominirati vso Evropo dinarja, ki sem ju hranil za zad- telln _J* se ni bil oglasil, da se Drufii zo t trdijo da . £ " _: i _ t . i_____ i ii • I ir» rnH 11 n n/>tm int m .. . * ' » sredstva od tvrdke Mitsui na razpolago, takozvana liberalna pa od tvrdke Mitsubiši. Da pa gre vse v vsakem slučaju v redu (v parlamentu) dobe liberalci kake milijončke tudi od Mitsui in nasprotno. Vse univerze z dijaki vred. strokovne šole, radio in časopise vzdržujejo in podpirajo ti oligarhi. Fanatični oficirji in revolucionarji jih sovražijo, dasi ti ne delajo tako kot evropski ali amerikanski denarni mogotci, ki ne vidijo svoje države nego le osebno korist. Saj so oni kolonizirali Formozo in uredili Sahalin in Mandžurijo, obenem v korist japonske države. Japonska je danes prenaseljena. Mnogo je v njej bede. Zato si je že davno zaželela večji "življenski prostor". Kontrolo nad japonsko politiko in vlado so dobili najfanatičnejši imperialisti, generali in admirali in se odločili angleški in ameriški vpliv pomesti za zmerom iz Azije. Gospodarstvo so še bolj podredili kontroli države in ga planirajo po svojem fanatičnem modelu. S to vojno so mislili ob enem vzeti vse kolonije, ki jih imajo na Pacifiku in v Aziji Francozi. Nizozemci in Portugalci, in si podvreči tudi Filipine ter Avstralijo. Po treh letih, od kar so v vojni, so lahko izprevideli, da jih doletelo Italijo njo silo. Lačen sem bil, da sem I ie rodil° novo Jutro. se sam sebi smilil. Ničesar ni- Prispel sem na vrh griča. Po-sem bil okusil ves dan. Lakoto 'i0 se Jc razprostiralo pred ma-sem si miril z učenjem in čita- no* neizmerno .polje. Prav red-njem. — a misli so mi uhajale ka me8la j* pokrivala, da mi na druge stvari. Vrtele so se in 1 Je izgIe^a'o. kot bi bilo pogr-plcsale v nekem krogu in mi si- nJeno s tenko, belo kopreno. V lile k njegovemu središču od negibni začaranosti je lež; ponski mentalitet zaničuje denar in podjetništvo. Oficirji, kmetje, kuliji so skoro bolj v časti kakor podjetniki. Zato so sedaj nastali veliki monopoli posameznih, le maloštevilnih skupin, in sicer ljudi, ki so že njegovemu središču, od katerega sem jih neumorno odganjal. --- In vendar so se ustavile nazadnje pri njem: pri je ležalo pred mano- ' e In stopal sem dalje. Desno in levo ob meni je bilo e PIKNIK "PROLETARCA" V NEDELJO 17. JUNIJA 1945 na Keglovem vrtu WllrLOW SPRINGS, ILL. sija izčrpana, tako da jo utegnemo prisiliti, da sprejme, karkoli ji bomo naložili. Oboje je pretirano. Ruski cilji v Evropi so zmerni in omejeni. Rusija hoče varnost in namerava izkoristiti priliko te velike zmage, da se zasidra v centralni Evropi, da bi mogla braniki svoje meje tam, mesto šele na Curzonovi liniji. To ni agresija, niti agresivnost. Na drugi strani pa je Rusija trudna, a nikakor ne izčrpana. Rusija hoče mir, ker ji je treba časa za obnovo in celo za reorganizacijo — toda Rusija ima obenem tudi najmogočnejšo armado na evropskem kontinentu, ako ne na vsem svetu. Tako stoji Rusija. A kakšni bi bili izgledi zahodnih velesil napram Rusiji v tej tretji svetovni vojni? Odgovor je zelo odvisen od časa — velika je razlika, ako razmotrivamo o vojni v sedanjem trenutku, ali čez tri ali celo čez dvajset let. Trenutno je Rusija popolno-o[ma mobilizirana. Zedinjene dr-!! žave pa imajo še bojevati vojno proti Japonski. Pobotanje z njo j;|je seveda možno, ako bi postala vojna proti Rusiji verjetna so leta 1899 sklicali prvi gleški, ameriški in nemški in- parlament, so ta svet-genro si-dustriji. cer odpravili, ali stari državni- Japonska že od 1. 1933 preka- ki so vendar ostali svetniki ce- Pr*j kot strokovnjaki in trgovci ša v tekstilni industriji mogo- sarja. ki uživa še danes božan- i sodelovali pri državni upravi čno Angleško, ki je 2 stoletji sko čast. da velja res kot sin I Podjetij. Te so bile družine stala na prvem mestu. Ant. Zi- božji, ki nima torej nobene ob- Mitsui, Mitsubiši, Satsuma in ška v svoji knjigi o Japonski, lasti nad seboj. Ko so Japonci Okura V rokah teh štirih pod-po kateri [»snemamo ta članek, začeli z načrtnim gospodar- j JetiJ Je etanes skoro vse gospo-pravi v uvodu, da je danes že stvom. je morala državna ob- Varstvo Japonske, in ti nosijo jasna borba med standardom last vse voditi, kajti privatne P°le8 dobičkov tudi ves riziko industrije, kakor je bila in še je ter so pod strogo državno kontrolo. In ves velikanski uspeh IGRAL BO PUCLJEV ORKESTER Vstopnina prosta Prireja klub št. 1 J. S. 2. Vsi dobrodošli! • . ♦ t . , pesti riža in standardom mesa, kakor ga ima Amerika. Japonska je v zadnjih 80 letih iz majhne, revne države s 25 milijoni prebivalcev postala svetovna sila, ki politično vlada nad več ko 100 milijonov ljudi, gospodarsko pa še preko tega števila. Glavni vzrok lega strahotno hitrega napredka jc v tem, ker je Japonska pred Rusijo in pred Rooseveltovo Ameriko začela z načrtnim gospodarskim in političnim programom. Evropa, zlasti Anglija, ki je največ poleg drugih narodov storila za civilizacijo Azije, je polagoma zgubila tam skoro vsa tržišča in doba atlantskega gospodarstva (Anglije, Francije, Holandske in dr.) se je umikala dobi pacifističnega gospodarstva (Japonske, Amerike in Rusije). Med temi se je razvila borba za prvenstvo. Evropske dežele so izčrpane, ™^" "iT k° vključno Britanijo, in se ne bo A ^ ' strahovi*e na- do radevolje podale v vojno pro- ^ m™8°lskega carja Džin- ti Rusiji, katero mnoge izrn^ f*^™' S° izV°1Ui dik*atorja njih spoštujejo kot svojega £ SS v° HT/ i" ^ ^ šitelja Mi smo izgubili v vojni f°Jrt J V evdalni zavisnosti, proti Nemčiji 135 000 mrtvih v . °j SV.»7 Sa. Lnundnle Avniue €liicago 23, Illinois sanja v omenjenem listu je n. pr. sledeče, ki je ne iz kakega i brezpomembnega dopisa, ampak iz takozvanega uvodnika. "S tem. da sta Stalin in Tito privolila, da zavezniške čete zasedejo Trst in okolico do mirovne konference, sta prisnala, da nista gotova, če Je to pravična last Jugoslavije ali ni in da naj o tem odloči šele mirovni konferenca. Ako bi Jima bilo res za Trst, bi bila Istega zasedla s odločno izjavo: Trst je jugoslovanski in le preko naših trupel ga bo kdo vzel! Zdaj bo pa o tem odločala po privoljenju Stalina in Tituša mirovna konferenca in če pogledamo, kako se sedanja komunistična vlada v Jugoslaviji na vso moč trudi, da se oddalji od Amerike in Anglije, potem lahko se vnaprej mislimo komu bosta dali ti dve zapadni demokraciji Trst." Slovenski klerikalizem v i Ameriki, ki se sedaj toliko duša z zahtevami za Trst, je silno neroden. Mar naj se bi potrkal rajše na svoja grešna prša in ponovil besede Izidorja Cankarja. da bodo na grobu slovenske ljudske stranke rasle koprive in da bo naroda sram vloge, ki jo je počela, dokler je bila Slovenija. oziroma "ljubljanska provinca" pod Italijo in potem pod Hitlerjem Da, resnica res vselej zmaga! Ampak resnica v pravem pomenu besede, ne pa tista, ki jo oglašajo za resnico razni Gabrovški, Slapški, Omani in pozabljeni frančiškani. . VVinston Churchill se je lotil po razpustitvi koalicijske vlade spet svoje stare politčne vloge, boja proti socializmu in delavski stranki. Mož si zelo prizadeva. da bi obvaroval kapitalizem v Evropi in pa razmajane trone v deželah, ki se jih doslej še niso mogle otresti, n. pr. v Grčiji in Italiji. Pri tem je seveda tudi beseda demokracija pogosto-ma v rabi, toda borba je v resnici med privilegiji, katere zastopa naji^nik angleške vlade, in med onimi, ki delujejo za odpravo razrednih razlik in s tem za socialno uredbo, v kateri bo demokracija dobila svoj pravi pomen. Iran (Perzija) se bi rad izne-bil zavezniških čet (ruskih, angleških in ameriških!, ki so ga okupirale. To so storile v času, ko je obstajala nevarnost, da se bo Hitlerjevim armadam posrečilo prodirati v Malo Azijo. Sedaj te nevarnosti ni več in vlada v Teheranu smatra, da bi tuje čete lahko odšle. To željo je iranska delegacija poudarila tudi na konferenci združenih narodov v San Franciscu A se jim rtič ne mudi. V Iranu, ki je silno bogat na oljnih poljih, se krešejo interesi Velike Britanije in Sovjetske unije. Doslej je bil Iran pod angleško sfero; oljna bogastva v njemu izrablja angleški kapital in tudi ameriški oljni kartel je soudeležen. Moskva hoče, da da Iran nekaj oljnih polj v izkoriščanje Sovjetski uniji. In pa da naj se Iran osloni na Sovjetsko unijo namesto da služi koristim angleškega imperializma. Takih nesoglasij bo Veliko po tej voj-rii vzlic lepim proglasom združenih narodov. La Parola v New Yorku kliče, "Ustavite Titovo nasilnost v Trstu, Gorici in Istri" in opozarja zaveznike, naj mu ne dovolijo "balkanizirati italijanskega teritorija". Mar so pri La Paroli pozabili, da Balkan še ni bil nikdar tako "balkaniziran", kot je bila Italija pod Musolinl-jem in Vatikanom, in da je tudi sedaj veliko bolj balkanizirana kot pa Jugoslavija? Italijanska propaganda v Ameriki in Rimu predstavlja Tita za diktatorja z imperialističnimi ambicijami, zato, ker zahteva za Jugoslavijo kraje, do katerih nima Italija nikake pravice. Pravi, da je Tito uvedel v Trstu in v Gorici režim teror» ja. A kje pa so bili ti italijanski "demokrati" takrat, ko je po Primorskem res divjal pravi teror — teror Črne srajce? Tito ne zahteva drugega kot kar Jugoslavija smatra, da spada nji! Torej ni imperialist! Mussolini pa je hotel Slovenijo, vso Dalmacijo, Hrvatom pa je dal italijanskega ničvrednega vojvodo Spoleto za kralja (da bi le Titu prišel v roke!), hotel je postati cezar novega rimskega Imperija ln množice so ga pozdrav- V MOSKVI so imeli to pomlad velika slavja. Mesto je bilo v bengaličnem ognju in salve topov so oznanjale, da je zmaga zaveznikov V K. v ropi popolna. Gornje je slika iz slavja tik Kremlina, ko je Mottkva praznovala triumfe rdeče armade. ljale vse do časa. ko je večal sa-vojsko cesarstvo. Sele ko se mu je vojna sreča zaobrnila, so začeli Italijani na svoj stari način menjati srajce, "prepričanja" in zaveznike. Maršal Petain. ki je v Franciji obtožen veleizdaje in se pripravlja na obravnavo, hoče za glavno pričo sebi v obrambo bivšega ameriškega poslanika admirala Wm. D. Leahvja Sta' ri maršal se boji, da bi ga sodišče spoznalo krivim hlapčeva-nja Hitlerju in ga obsodilo v smrt. Pa se zanaša, da ga bo rešil ameriški diplomat Leahy, ki je takrat bil v Vichyju in so mu spletke diplomacije zavezniških | vlad in osišča dobro znane. Pe- j tain baje upa, da bo Leahy izjavil, da je (Petain) skrivoma deloval proti Hitlerju. Toda "skrivoma" v tem slučaju nič ne pomeni. Dejstvo je, da, sta Petain in njegov glavni minister Pierre Laval pomagala Nemčiji v vsakem oziru. Drevv Pearson pravi v svoji koloni, da se bo nekega dne gotovo izvedelo, čemu so Mussolinija rajše takoj ustrelili kot pa da bi ga obtožili in privedli pred sodišče- Morda bi zahteval za priče zavezniške diplomate, kot-jih zahteva sedaj Petain. Morda bi sebi v obrambo pozval za i pričo celo Winstona Churchilla, ki je nekoč v javnem govoru v Italiji imenoval Mussolinija za; odrešenika Italije! In pa komunistično nevarnost je stri v nji, kar je bilo Churchillu še posebno po volji Dalje bi Mussolini lahko pozval za priče v svojo o-brambo kardinale in papeževega državnega tajnika, s katerim je sklenil konkordat, oklical Vatikan za samostojno državo in ji plačal veliko odškodnino za kraje, ki so bili nekoč last papeževe države. Nagla sodba nad Mussolinijem je vse take možnosti odstranila in tistim, ki bi bili morda pozvani za priče, je laglje pri srcu. Liston M. Oak. ki je "mana-ging editor" newyorškega Nevv Leadra. se potožuje v svojem članku (v izdaji z dne 19. maja) nad "Titovimi komunisti", ki divjajo po Trstu in Gorici. Poudarja — z zgražanjem seveda, da sta bila oba škofaMv Gorici in v Trstu) aretirana. L. M. Oak ki se smatra za zelo sposobnega, dobro poučenega žurnalista. bi lahko vedel, kdo je goriški nadškof Margotti. In če je Nevv Leader res tako za demokracijo kakor se dela, ne bi pretakal solza za tako zagrizenimi fašisti, kot je Margotti. Jugoslovanska vlada ga je res označila za vojnega zločinca, toda Margotti je na varnem v Rimu ln tudi tržaškemu škofu, ki je v svoji škofiji vodil taktiko poitalijan-čevanja Slovencev po fašističnih navodilih, se ni zgodilo nič hudega. . V Istem Nevv LcaHru ima dolg članek o Jugoslaviji R. H. Mark-ham Hudo mu je za Srbe, ki jih hoče Tito "potlačiti", jamra, da bo Slovenija dobila "široke kose" novega teritorija (nič ne pove, da spadajo nji, ampak da jih bo "vzela" Italiji), in da je ja-čanje Jugoslavije v glavnem Rusiji (njenemu imperializmu* v korist. Nevv Leader je priobčil že mnogo sličnih člankov proti Jugoslaviji ln njeni osvobodilni fronti, vire pa si zajema pri Konstantinu Fotiču in njegovih tovariših. Tako spet v tem slučaju. Duša se, da Tito Srbije ne bo mogel uničiti, kot je niso mogli kvizlingi, ne pove pa, da je bil eden glavnih kvizlingov srbski general Nedič, ki je bližnji Fotičev sorodnik. Čudno, da tak list, ki je včasi veljal za res demokratično glasilo. ne vidi pred sabo drugega kot komunistični bavbav. In čudno je. kako da ljudje pri Nevv Leadru ne razumejo, da Jugoslavija ne bo več to kar je bila — nič več država čaršije. srbske hegemonije in reakcije Markham, ki ga Nevv ^ Leader zelo oglaša, se bi bolj podalo, če ne bi tako prozorno pisal v prid "velike srbije" pač pa za pravice vseh narodov v Jugoslaviji. Ako zanikava, da so Nemci "vzvišeno" ljudstvo, izvoljeno. da gospoduje nad drugimi narodi, čemu na drugi strani potiska Srbe naprej za gospodujoči rod? Sicer pa si Fotič z Markhamovimi in Oako-vimi članki v Nevv Leadru ne bo pridobil drugega kot še več diskreditiranja. PROTI ZAHTEVAM SLOVENIJE ŠE JAKO V VELIKO OPOREKANJA (Nadaljevanje s 1. strani.) vah in v Angliji, ki sejejo vsled tržaškega in koroškega vprašanja mržnje med zavezniki, v namenu. da bi povzročili spor med njimi. Pisec v Pravdi poudarja, da so Trst osvobodile jugoslovanske čete, in ostro prijema tiste vodilne ameriške in angleške liste (našteva jih po imenu), ki te resnice nočejo priznati temveč rajše potvarjajo dejstva. Sprememba v propagandi o Titu Zanimivo je poročilo, ki ga je poslal iz Trsta Marshall Fieldo-vemu tisku v Ameriko dne 24 maja Edd Johnson. Omenja, da je v mestu velika napetost. Tisto depešo je izročil cenzorskemu uradu v Trstu zadnji četrtek ob 4. pop. Kako bo ob 5. popoldne, se ne ve, pravi Johnson. "Niti ne morem povedati tega. kar bi rad. Citirati ne smem nobenega zavezniškega častnika, in ne izjav jugoslovanskih uradnikov. Vse, kar napišem, bo morda poslano, morda ne bo. In poslano tako, da ne bo nikogar dražilo," pravi v poročilu. Kar pomeni, vse mora biti po volji eenzorjev- --------------- Vendar pa se je v njegovem slučaju primerilo, da so mu dovolili skozi v Ameriko precej poročila, kako se je angleška (to je, zavezniška) propaganda proti Titu na mah zaokrenila. kako sedaj omalovažuje zasluge Jugoslavije v sedanji vojni in kako si prizadeva Tita diskredi-tlrati, da v Jugoslaviji na ta način nastane možnost za obnovitev reakcionarne vlade (kakršne je imela prej). Jugoslovanske čete ne ropajo Johnson odločno poudarja, da ni res, kar je bilo poročano o jugoslovanskih četah v Primor-ju, namreč, ko so iz Londona in Rima trdili o njih, da plenijo, in da so jim ameriške čete iztrgale priropano blago. Nič takega se ni dogodilo, pravi Johnson. Ampak značilno je vseeno, kako te lahko mogočen mednarodno razpleten propagandni aparat danes okliče za junaka v vojni proti nacizmu, jutri pa te prispodobi Hitlerju in ob enem te krsti za roparja, ki pleni po "severovzhodni Italiji". Pomolov ne manjka "Po mojem mnenju je izgovor, da so Titu ukazali iz Trsta zaradi pomolov, nedsnovan, ker jih je na razpolago kolikor jih potrebujejo," pravi Johnson. Tudi principi ne pridejo v u pošte v, kajti če se ukaže Titu iz Trsta, a ne pa iz vse Beneške marke (Venezia Giulia), potem tu princip ne pride v upoštev, pač 4pa le zahteva, da jugoslovanske čete ne smejo biti v Trstu, čeprav so ga osvobodile Dalje Johnson omenja, da po njegovih ugotovitvah sta bila Titu kolikor toliko naklonjena ie pokojni Roosevelt in Churchill, nobenkrat pa ne ameriški državni department, niti ne ministrstvo vnanjih zadev v Londonu. Poročila o terorizmu jugoslovanskih čet v Pri morju so bile na stotine odstotkov pretirana, in negovali so jih Italijani in drugi, ki se bi radi znesli nad Jugoslovani, pravi isti poročevalec. Nad Titom se po njegovem mnenju znašajo posebno zato, ker je komunist in kot tak spada pod sovjetski vpliv, ne pa pod vpliv kake zapadne velesile. Johnson priznava, da če se bi Angležem in Američanom zdelo vrtnino, lahko s svojo silo poženejo jugoslovanske čete iz vse beneške krajine, in lahko bi dodal. da tudi iz vse Slovenije in Hrvatske. Ampak ni verjetno, da se jim bo zdelo "vredno" za-poeeti kaj takega. E. A. Movvrer za nov plebiscit V ta spor je posegel tudi znani ameriški žurnalist Edgar An-sel Movvrer, ki v svojem članku z dne 24 maja. priobčen v mnogih listih, priporoča v za Jugoslavijo nič kaj laskavih izvajanjih nove plebiscite za celovški okraj in za tržaški K temu Movvrer dodaja, da sta tržaški in goriški okraj bila "latinska" (italijanska) dva tisoč let... Vojna v Evropi je sicer minula, a vojna propaganda pa se šele razpleta, in na nesrečo večinoma tako. da gladi pota v nove vojne. VOLITVE V ANGLIJI ARANŽIRANE V PRID TORIJSKE STRANKE (Nadaljevanje s 1. strani.) govalka in je še velesila, a de Gaulle pa se pritožuje, da je njegova Francija zapostavljana in provocirana na vseh koncih in krajih. V Evropi "mir" — in kaj sedaj? Z zavezniško (v glavnem z ameriško) invazijo v Afriko se je tam vojna sreča zaobrnila v prilog takratne Rooseveltove politike. Pomagali so mu v nji tudi francoski Darlani in Ge-raudi, v nadi, da se rešijo z našo zaščito Angleži so si dobili skoro vso 'Afriko v svoje področje. A ob enem, saj dokler je bil Roosevelt živ, pa je moral Churchill vseeno igrati njemu podrejeno vlogo. Z njegovo smrtjo je šlo večino tistega, kar so se ti trije možje med sabo domenili, v pozab-nost. Nekaj Rooseveltovih zaobljub bo prevzel v mednarodni politiki Truman. a vseh ne. In drugič, Churchill si je mislil, sedaj je čas, da se Anglija odloči za torijsko stranko in s tem za njegovo politiko, ali pa naj vajeti izroči delavski stranki. Churchillov sloves v Angliji je sedaj na višku. Njegova nesoglasja s Stalinom še niso prišla do meje, ob kateri bi bil vsak nadaljni sporazum nemogoč- Odločil se je izvojevati volitve v parlament letošnjega julija. Delavska stranka bi jih rajše odložila do jeseni/ali Churchill jo je izmanevriral toliko, , da jih mora prevzeti kadar on hoče. Imela je priložnost nastopiti proti Churchillovi politiki v času njegovega vpada v Grčijo. da je rešil tamkajšnjo rojali-stično reakcijo, pa se je obotavljala. In sedaj ji je dejal, da naj ostane zastopana v vladi do konca vojne z Japonsko, ali pa naj se vrše volitve čimprej. Kaj more nuditi delavska stranka? Kadar stopi manjšinska stranka v koalicijsko vlado, ki jo kontrolira stranka večine, se vedno kompromitira. Nadvla-dati v nji ne more. lahko le kritizira, a ob enem mora sprejeti odovornost za sklepe vlade, za njene zmote in za njene grehe, čeprav je svarila pred njimi. Delavska stranka vseeno upa, da se bodo volilci v Angliji odlo-jčili za njen program Obljublja i jim boljšo socialno zaščito,-socializacijo velikih industrij in prirodnih virov, zagotavlja, da bo stopila v iskrene odnošaje s Sovjetsko unijo, da bo rešila vprašanje Indije, pomagala ljudstvom v kolonijah v zrelost za avtonomijo, in pa kooperira-la s svetom s stališča mednarodnosti. Churchill v svoji volilni kampanji poudarja, da so to le "sanje", samo "prazne besede", in da je "komunizem ali pa socializem ' poguba za katerosibodf že deželo. ........i..... BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD ' Tel. 20-361 424 Broad Street' JOHNSTOWN, PA. > a i«, t Majski Glas 1945 posvbcen štiridesetletnici — ___PROLETARCA --— V njemu je zastopanih nad 20 tukajšnjih sotrudnikov in pesniki osvobodilne borbe iz Slovenije. Gradivo pestro, zgodovinsko, zabavno in poučno. Cena 35c izvod. Cena za več/a naročila je sledeča: lil tzttsov 15 iztisov 25 Iztisov .15 iztisov S 3.30 4. S ti 7.75 10.50 50 iztisov 75 Iztisov 100 iztisov 250 iztisov $14.50 21.00 27.00 65.00 Naročila naslovite: PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. DR. JOŽA VILFAN: r \L Vsled tega mi pravično za-1 htevamo Trst za sebe, in to v imenu demokracije. Mi to zahtevamo zatt». da se ono, kar smo preživeli tekom zadnjih sto let, a še v večji meri od zadnje vojne naprej, ne bi nikoli vet4 (Ta sodobni Članek o tržaškem vprašanju je bil objavljen v ponovilo; zato, da bi vsak posa-listu "Borba" 26. aprila. Ker je v njemu pojasnjeno stališče, kate- nnznik in ves narod imel mož-retfa zavzema italijanski proletariat, italijanska žena in italijanska nost za polni razvoj. PRIDRUŽITEV TRSTA K JUGOSLAVIJI UPRAVIČENA ZAHTEVA DEMOKRACIJE mladina iz Trsta, nam je &e lažje pojmovati, zakaj je priključitev Trsta k Združeni Sloveniji ena glavnih točk jugoslovanske vlade; obenem tudi pobija izjavo bivšega podtajnika državnega depart menta Sumnerjn NVellesa, da je prebivalstvo Trsta 85*» po narodnosti in simpatiji italijansko. Članek je prosto preveden iz srbohrvaščine. Mirko t». Kuhel, tajnik SANSa.) Množice Trsta v vseh krivicah so uvidele in danes že popolno-1 ma uvidevajo, da demokratična ureditev zahteva vključenje Trsta v slovensko zaledje. Množice Trsta so se tako opredelile že Pred nekoliko dnevi je jugo- d j a, je Trst neločljivo vezan s leta 1848, One so se tako ponov-slovanska vojska poleg jugovz-j slovenskim svetom Vsled tega no opredelile tudi v današnji hodne obale Istre osvobodila tu-. je slovenski narodni program, vojni. Množice Trsta so se spo- di otoka Cres in Lošinj Po raz sulu Avstro-Ogrske ju je zasedla Italija in ju obdržala v smislu rapalske pogodbe od leta 1920. Sedaj pa je jugoslovanska vojska tudi na kopnem prekoračila staro mejo in se že nahaja blizu Ilirske Bistrice v Slovenskem Primorju. Pričelo se je končno osvobajanje najbolj zapadnega našega predela — osvobajanje slovenskega Primorja. Edinice naše vojske, ki so se na tem teritoriju še pod italijansko oblastjo do njenega program Združene Slovenije, jile v borbo slovenske vasi. Od vedno zajemal tudi Trst. Radi leta 1941 so aktivisti Osvobodil-ustvarjenja tega programa se ne fronte dobivali tudi od Italije podal v borbo leta 1941 v janov v Trstu svoje zatekališče. Osvobodilno fronto in na tem Aktivisti Osvobodilne fronte, programu stojijo danes tudi vsi ki so odšli tja, da pričnejo bor-jugoslovanski narodi. bo proti fašizmu skupaj z Itali-Zlasti zadnje čase se v zuna- jani antifašisti, bi se nikakor ne njem svetu ve^ko razpravlja o bi mogli držati v Trstu brez po-toj naši zahtevi in mnogi so moči italijanskih meščanov Le-nam to našo pravico poskušali ta 1942 so iz Trsta prišli prvi zanikati. Od naše strani smo partizani, a po kapitulaciji Ita-ie prinesli vse argumente, ki so lije si lahko že od daleč spoznal nam v prilog, in ne mislimo jih bataljone, sestoječe iz tržašikh PROSVETNA MATICA | sicer ni več in toženi uradniki unije prevoznikov pravijo skozi svoje zagovornike, da njihov namen ni bil črniti Thomasa, pač pa izraziti resnico, kakor jo v f°nd Prosvetne matice so vpla-| oni razumejo. Glavna tarča te društva, klubi JSZ in druge , Thomasove tožbe je predsednik organizacije v januarju, februar-omenjene unije Daniel J. To- K marcu in aprilu 1945 kot sledi: sedaj ponavljati. Dotakniti se delavcev, ki so prišli v borbo v zloma razvijale iz prvih parti- J hočemo le dveh stvari: 1) Slo- svojih značajnih plavih delav-zanskih čet v brigade, divizije vcnci in vsi jugoslovanski naro- skih oblekah. Iz spomina je ne- OBHISKI V BKRMNU so bili spomeniki naeijskih zmag. Sedaj marsirajo skozi nje nemški vojaki v ruskem ujetništvu. Trst. v celoti in do poslednje to- dovino, se njunemu kriminal- čke izveden. Ravno zato, ker je program slovenskega naroda in korpuse, se bodo sedaj tudi stvarno zedinile z jugoslovansko celino, da skupno z njo iz-vojujejo poslednjo bitko. O čvrsti volji slovenskega Primorja, da se vključi v Titovo Jugoslavijo, ne more biti ni- di zahtevajo Trst v imenu de- izbrisljiva manifestacija teh tr-mo k rac i je in 2) s to zahtevo se žaških delavcev, ki so na mitin-strinjajo tudi vse demokratične gu na partizanskem shodu v Vi- pavski dolini prisegli, da hočejo v skupni borbi s slovenskimi nemu divjanju nič ne čudi. Ali ni "duče" .posnemal v svoji tak-demokratičen, slovenski narod 1 tiki starega Rima. ko je prišel lahko spozna v vsakem, ki sc na površje kot lisjak, vladal kot temu programu upira, ne samo j lev in poginil kot pes na cesti? svojega nasprotnika, temveč tu- i di nasprotnika demokracije. I Simpatičarji bivše dučejeve Slovenski narod in z njim ne- diktature v Ameriki so se zelo razdvojeno povezani ostali na- zgražali nad italijanskimi par-rodi Jugoslavije ne bodo mogli tizani v severni Italiji, ker so nikoli dopustiti, da bi postali psevdo cezarja ubili in ga v Mi-prijatelji onih, kateri so na ka- lanu obesili za pete. terikoli način skušali jih zau- Dobro bi bilo za vse take cer-staviti v tem borbenem poletu kvene in druge kritike v Wash- mase Trsta. Resnica je. da je danes pretežna večina tržaškega prebival- partizani zlomiti prezid, ki ga stva italijanske narodnosti in da je reakcija zgradila med obe-kake stvarne sumnje. Niti ne je. ako tudi ne v toliki meri, bi- ma narodoma. V času kapituli- Jugoslavijo, more biti kakega dvoma v tem, j lo tako tudi pred prvo svetovno ranja Italije so Tržačani pod da današnji vstop jugoslovan- j vojno. Toda je resnica tudi to.| vodstvom aktivistov Osvobodil-ske vojske na to zemljišče pred- da bi danes Trst bil po večini ne fronte navalili ir. iz zaporov stavlja samo poslednje jamstvo, svojega prebivalstva slovenske- osvobodili politične jetnike Te-da se že izvršeno priključenje ga značaja, ako bi ga zadnjih daj se je politično delo razširilo utrdi. In inozemstvo je pri tem sto let upravljale demokratične tudi med tržaškimi množicami, imelo dovolj prilike, da se uve- oblasti. Toda medtem pa je me- Zrasla je mogočna organizacija ri c vztrajnosti, požrtvovalnosti st na uprava, zlasti nekoliko de- 4 Delavsko edinstvo", kot skupin junaštvu, s katerim se je na- setletij pred prvo svetovno voj- na organizacija slovenskega in rod slovenskega Primorja ves no. bila v rokah italijanskega italijanskega proletariata Da-c as te vojne boril za svojo Jugo- reakcionarnega vodstva, a sled- nes se je "Delavsko edinstvo" in kateri bi jim na katerikoli način skušali odvzeti pravico do Trsta. A slovenski in ostali narodi Jugoslavije tvorijo danes močno državno zvezo — Novo NEKAJ DROBI2A i Chicago, HI. — Ko premišljujem zgodovino fašizma in grozote druge svetovne vojne, sem prepričan, da je bila zgodovina rimskih in nemških papežev Hitlerju in Mussoliniju dobro znana. ■■H^P Treba je vladati maso, je bi- s lavi j o. Ze avgusta 1943 so bili nje je sistematično in čestokrat razširilo po vseh podjetjih Tr- l0 pravilo papežkega Rima. pri partizanskih edinicah v slo- tudi nasilno raznarodovalo Slo- sta in njegov doprinos je pred- Vladati jo je mogoče le. ako venskem Primorju prisotni vence, katere je iz njihovega vsem. poleg sabotaže, mobiliza- jo ohraniš v ignoranci. predstavniki Velike Britanije, j prirodnega ljudskega rezervo- cija v pomoč jugoslovanski voj- Rimska nemoralnost, s pape- Bili so priče dogajanja, ki se je arja v mesto privabil hitri raz- ski. S slovensko žensko in mla- ii, kardinali, škofi, fajmoštri, izvršilo v momentu kapitulaci- vitek Trsta. In če jih je bilo na dinsko narodno-osvobodilno or- kaplani, menihi in "kapucinar- je Italije; prepričali so se, kako desetine in desetine tisočev, v ganizacijo se je razvijala spore- ji" je imela skozi do petnajste- je naš narod kar preko noči iz- vsem tem času niso dobili v me- dno in njenem v primeru tudi ga stoletja monopol nad evrop- brisal ves držav ni aparat, kate- stu niti ene slovenske šole, niti i italijanska ženska in mladinska skim nepismenim ljudstvom rega je Italij a s takim naporom ene javne kulturne ustanove, antifašistična organizacija. Na- Vse kar so ga naučili je bilo gradila 25 let. Prepričali so se. j niti ene gospodarske podpore, stale so mnoge profesionalne da se je ta ali oni znal podpisati kako je naš narod takoj priznal niti ene možnosti, da upeljejo skupine italijanskih meščanov in njegov podpis je pomenil le Osvobodilno fronto za edino ob- pri mestni upravi pravico za iz- v ravnotako tesni povezanosti to. da priznava goljufije ki so last. Leta 1944 so predstavniki ražanje svojega jezika Reak- s slovenskim narodno-osvobo- biie storjene v imenu križa in vojske Velike Britanije, a kas- cionarno italijansko vodstvo, iz dilnim pokretom. Proti reakcio- zlatega teleta. In v znamenju ntje tudi sovjetska vojna misija, katerega je kasneje izšel ves narnim poskusom iz Italije, da teh dveh stvari — se mi zdi — mogli opažati s kakim navduše- red »-1--1— - ** —• i. . ..... njem je narod v teh krajih gra- stov dil svojo oblast, celo do pred- rafinirane mestja Trsta samega. Prisostvo- oklenile vali so tudi velikim volitvam ob prvem koraku in ga sistema- te organizacije in skupine 22 odborov in so obiskali tudi me- tično odtujevale od njegovega septembra 1944. ko so ob priliki sta, kjer so se volitve vršile. La- naroda. Elementarna pravica govora maršala Tita na proslavi hko so se uverili. da ničesar več našega razvoja, kulturnega po- druge obletnice I. dalmatinske ingtonu, Rimu in Londonu, da bi prečitali knjigo "Bible, Church and God". Obsega 275 strani. Izšla je leta 1943. Njen avtor je Wm McLarthy. Sele ko je prečitate, vam bo mogoče pravilno oceniti današnjo "krščansko'* civilizacijo. Minule tedne se je v časopisju veliko debatiralo o poljskem vprašanju in o vladah, ki jih protežira Sovjetska unija v Varšavi, Madžarskem, v Bolgariji, Rumuniji, Jugoslaviji, Ce-hoslovaški in v Avstriji. Ali so stati pokoncu. bin. y rt Včasi so pripovedovali, da so tožbe svojstvo posebno kmetov na Slovenskem A v tej deželi pa se ljudje res tožarijo za vse mogoče stvari. Zato pa je toliko advokatov. Nedavno sem čital, da neki mož toži svojo ženo za divors, ker ga samo takrat poljubi, kadar ga vpraša za denar. Za božjo voljo, ali ni to dovolj pogosto? rt Previdna farmarjeva žena je poklicala telefonično svojega lekarnarja in ga vprašala: "Je moj zdravnik izročil preskrip-cijo za dve steklenici zdravil?" "Yes, yes," je odgovoril lekarnar. "Prosim vas, zaznamujte točno, katera je za mojega moža, 1, SNPJ, Chicago, III. $ 12 00 5, SNPJ, Cleveland, O. 12 00 7, SNPJ, Claridge, Pa. (za 1044) . 4 50 B. SNPJ, So. Chicago, III 6 00 10, SNPJ. Ročk Springs, Wyo. 12 00 28. SNPJ, Cleveland, O. 0 00 33, SNPJ, Ambridge, Pa 12 00 34, SNPJ, Indianapolis, Ind. 12 00 35, SNPJ, Braddock, Pa 6 00 39, SNPJ, Chicago, lil. 12 00 42, SNPJ, Sheboygan, Wis. 3.00 47, SNPJ, Springfield, III. 6 00 56, SNPJ, Nevv York, N Y. (za 1944 in 1945) 22 00 59, SNPJ, Depue, III. 3 00 64, SNPJ, West Nevvton, Pa. 12 00 81, SNPJ, Red Lodge, Mont. 3.00 82, SNPJ, Johnstovvn, Pa. 6 00 88. SNPJ, Moon Run. Pa. 6 00 89. SNPJ, Midway, Pa. 6 00 12 00 in katera za konja. Ne želim, da 106, SNPJ, Imperial. Pa. ^e bi konju kaj zgodilo, predno HO. SNPJ, Chisholm, Minn. 5 00 bo polje zorano." 120, SNPJ, Gallup, N. Mex. 3 00 ft 121, SNPJ, Detroit, Mich. V pekel je prišla nova gre- 122' SNPJt A,i<*uiPPa. P® šna duša in ošabno korakala • 124' SNPJ' Forest City« F Pa klenske m^bul* S"«? T^ klenskem bulevardu Pred njo 142> SNPJ Clevelandt 0 stopi satan in zagrmi: "Pozor! (2a lft44 in 1945) Kdo si? Obnašaš se, kot da bi i 143, SNPJ. East Helena, bila ti lastnik pekla." Mont. "Saj tudi sem, gospod hudič. 153, SNPJ, Youngstown, O. Izročila ga mi Je žena še ko sem 158, SNPJ, Euclid. Ohio bil živ in sedaj, ko sem tU, je 237> SNPJ, Conneaut, O. pa moja dedščina." 1»«*) 4 244, SNPJ, Kavlor, Pa. Benjamin Franklin je dejal 1 258' SNPJ Be,,alrc' 0 da je prazni vreči nemogoče sU- ! 264' SNPJ' C,ev*,and' ° 9.00 12 00 6.00 6.00 12.00 ti pokonci. Ako se bi sedaj vrnil iz groba in obiskal nekaj IJ^,' SNPJ, Bag7aley ,*Pa* nočnih klubov, bi opazil, da 321, SNPJ, Warren. O. imajo tudi polni žaklji težave 12.00 6 00 6 00 6 00 6 00 6 00 3 00 6 00 268. SNPJ, Ely, Minn. 6 00 295, SNPJ, Bridgeville, Pa 12 00 6 00 6 00 6 00 to v resnici demokratične vla de? Odpravile so fašizem, da, ampak mnogim v Angliji in v USA niso po volji. Morda žele. da bi svet pozabil, kako "demokratično" vlado je Churchill u- John Chamazar. RAZGOVORI 325, SNPJ, Govvanda, N Y. 344. SNPJ. Sheboygan, Wis. 358, SNPJ. Povver Point, O. 450, SNPJ. Euclid. O. 476. SNPJ. Salem. O. 518. SNPJ. Detroit. Mich. 520, SNPJ. Cudahy, Wis. (Nadaljevanje z 2. strani.) stanovil v Grčiii in kakšni ie 7* fUSki feHf nideS8r Za i 562' SNPJ- Barton« 0 mmaall v U 1- i A k J poročati. j 563. SNPJ. Fontana. Calif. pomagal v Belgiji, da se bi s si- NagIa smrt s y De_ 643 SNpJ Girard Q lo ohranila v sedlu. Ko je ame- troitu me je 7elo pretresla Za 748. SNPJ, Cleveland, O. nska armada ob koncu svoje nas in za na^ sodrugc v De_ Fed. SNPJ. Barberton, O ofenzive osvobodila iz ujetni- troilu je tQ 2eJo yelik U(Jarec Fed SNPJ, Girard, O. belgijskega kralja, je ta poSebno za ~vski zbor "Svobo-' Fed SNPJ- Bellai«, O. priznal, da je doigral in naro- da ^ kateremu je bi, kojnik Fed SNPJ Ch.cago III. čil naj vladarske posle nada- pevovodja. S Berlisg je bil'^na- i Fe? f™' ^^ ^ pcjld se je izgovarjal na nervo- jato!j Prolelarca! Ljubii je d. zo, ali na kakršno ze bolezen. ^ in je tudi sam uglasbil pre. stem stoletju Rimu zelo štrene! v- I gi v Detroitu in drugje ga ne zmešal. Nemškemu narodu je i Sedež kluba brezposelnih vla- b(KjQ pozabili dokazoval, da bo najboljše zanj, darjev je v sedaj v Londonu, i__ če se loči od papeštva, ker le na Mednje spada po vsej pravici Ako bi delavci s takim veseljem 12 00 6 00 6 00 6 00 12 00 6 00 6 00 6 00 6 00 12.00 12 00 12 00 6 00 12 00 12.00 12.00 3, JPZS. West Allis. Wis. 6.00 1, SDZ, Cleveland, O. 6 00 2, SDZ, Cleveland, O. 6 00 3, SDZ, Cleveiand, O. 6.00 6, SDZ, Cleveland, O. 12 00 Sam. podp. dr. "Sokol", Aliuippa. Pa. 12 00 ne more ustaviti našega naroda dviga in primerne osposobitve brigade opredelile Se za priklju- ta način bo v "stanju napredo- tudi belgijski Polde Vsi so toli- podprli delavski tisk; kako/podpi" od tega, da v slovenskem Pri- po načinu, ki je njemu najbolj ceje k Jugosloviji in formirale vati. P ......... Propagiral je. da naj se ko preskrbljeni s kapitalom, da rajo savajalno časopisje, bi bilo kane bo treba nikdar proda-1 pitalizma kmalu konec. jabolk na uličnih vogalih, i ___ znaki kažejo, da se jim bo Naročite si Ameriiki družin- akcionarno italijansko vodstvo dodati, da je na ženskem kon- posmrtno življenje. To je bil v kratkem pridružil tudi laški ski koledar 1945 Stane $1 25 Priključenje slovenskega Pri- med prebivalci Trsta zbe- gresu 11. februarja t 1. bila pri- j nekak pričetek moderne nem- j kraljiček. In on ne bo zadnji. , ' ' morja z Beneško Slovenijo, kar gavanje, da so Slovenci in Slo- šotna mnogoštevilna delegacija je na podlagi splošnega narod- vani v splošnem kmečka čreda, italijanskih žena iz Trsta, ki sc ške kulture. Papež je v tistih je še par drugih, ki so vre-verskih trenjih, ki so bila zapo- dm odslovitve. padena v protestantizmu, spo- tr necja dviga proglasil vrhovni dostojna samo za preziranje, da je pridružila slovenskim ženam italijansko mladine ,o isto Izja- dana na SlJ^'£|S^mST.'F^ll. d^ i! »♦♦♦♦♦♦♦♦UMtMHMfttH PRISTOPAJTE K : vili na mladinskem kongresu. V skupni borbi, ki se je ves ta čas razvijala in prebujevala, se so se ločile od nje. 1r> t tet VO tM lr» 1___A varno majala. Izgubila je mili-1 bo ameriško armado vzelo sto ! Jone pripadnikov. Cele države |et, predno ji bo mogoče do )a- ; je ustvarilo nerazrušljivo bratstvo. Danes sprejemajo italijan- Rimska hierarhija je premišljevala, kaj storiti, da se ohrani na površju. Ko je uvidela, da koj po kapitulaciji Italije in kar "»kakih pravic. Tej asimilaciji, je potrdil najprej Kočevski zbor ki sc ie naslanjala na to reak-poslancev slovenskega naroda, cionarno ideologijo, predhodni-a zatem tudi drugo zasedanje 00 fašizma in nacizma, se je \>o-AVNOJa, je že zdavnaj gotov srečilo na ta način ohraniti Tr-čin. Se več, to je cela niz že iz- stu njegov pretežno italijanski vršenih činov in sedanje napre-, značaj dovanje naše vojske znači samo Razume se samo po sebi, da j brigade italijanske troboj-zadnjo in zaključno fazo tega temu grobemu kršenju osnov- n'cc »z rok slovenske mladine. razvoja In s tem, povezano z nih demokratičnih načel niso kateri pod Italijo nikoli ni bilo svet hoče šol, se je"zIdejo'spri" vso napetostjo, prihaja na po- bili podvrženi le posamezpiki, dovoljeno nositi svojih simbo- jaznila, toda pogojno da se pri tudi vprašanje Trsta. | tem ve* ves slovenski narod, zla- j"JJJ^ TZ' fT 'e T*™ nc zavode' že 150 ST Sovjetska so-1 Z' ra Obleko i te,X nl.^K^' ^ kato,ižkih drž»vah jih cialisttfna republika nad 27 let. Se. ra obleko sanitejske potreb^jji je vzdržavala država, v pro- A japonskemu imprrialirmti. hI " drl svoje narodne zemlje Od | Trst, kot središč vi*jih iol 11 XVaX,vo^ko Lni Sa°z S'^!' ^^ 3°° bile ^ vseh strani obkoljuje Trst kom- podučnih zavodov, bolnišnic in teKa odnošaja med slovenskim ranco analfabetov nadomestiti ----1 drugega medicinskega aparata narodom in italijanskimi demo- s "šolano nevedo". itd., ni mogel izpolnjevati svoje | kratičnimi množicami se razvi-1 Vatikan v teh naloge tako, kot bi jo izpolnje Stan« sa calo lato 96.00, pol lat« $3.00 » » -------------»--- Slovenski narod in z njim vsi sti slovensko Primorje, katere-drugi jugoslovanski narodi so ga je Trst potreboval pri izvrše vedno smatrali Trst za sestavni j vanju svojih mestnih opravil. "PIUKVITI*9 ; ponske zemlje. A danes se mu ¥ nedvomno zdi, da čas hitro be- ; ži. "Moderni" rimski imperator « Mussolini je eksistiral 22 let. j < ► Hitlerjev tretji rajh. namesto Ustanavljajte nova druitva. prerokovanih tisoč let - sftoo Deset il»nov(le) je treba z. , , . . . ... .... .o novo društvo. Naslov za lim in i 12 let. Ameriška republika ob- tgjniitvo je: SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK paktno naseljena slovenska ^emlja in devet desetink leži na tleh, ki so še pred sto leti bile lastnina slovenskega kmeta. Slove nci tvorijo ogromno večino v predmestjih in predstavljajo tudi znatni del prebivalcev sredine same S svojimi me- na j sta ura. Norman Thomas toži unijo 2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL. MIMMMMIM»MMIIM»H val, ako bi dal vsemu slovenskemu elementu polne pravice in bi se prilagodil svojemu zaledju. Slovensko Primorje je na ta način zdrževano pri svojem ščanskimi funkcijami, a poseb- materialnem in duševnem razno kot luka prostranega zale- voju. DRŽITE CENE 2IVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen.. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION POSLUŠAJTE ----;.........u, m- ruzvi-; vatiKan v teh namenih ni "'"J" ... di tudi v tem, da imajo tržaški slabo računal Njegov način šo Prcvozn'kov ln*}rm nar°dno-osvo- zmagal po tej vojni, tega nam bodli nem odboru bi tudi na»mMUi..i |DI nezmotljivi papež ne Italijanske demokratične ma- mogel prerokovati. Znamenja se so se čvrsto povezale s slo- so tu, da mu je monopol nad šol* venskim zaledjem v zahtevi, da stvom že marsikje odvzet in še se Trst v imenu demokracije slabše zanj se obeta Bo dobro vključi v novo Jugoslavijo. za ljudstvo, če se takega šol- Današnja vojna se vrši za stva res otrese, uničenje fašizma in za zmago fc demokracije. V njej Je sloven- Ta cerkvena nadvlada je v ski narod ramo ob rami z osta- posvetnem vladarstvu le nera limi jugoslovanskim narodi po- da popuščala. Ampak je mora- kazal toliko junaštva, tolikb us- la. A reakcija se je zbala demo- i peha in požrtvovalnosti, da se kracije in podprla fašizem Cer-M upravičeno pričakuje, da bo kev ga je odobrila v polni meri. ! I 1 838 N HALSTED ST njegov naporm program, ki je Vladanja nad Kvropo pod i! " -L- dotMno »Ifniokrat|CW1 m k. v Mussolinijem in Il.tleHem ie " imenu demokracije z a h t e v a! sedaj konec. A kdor ,K>zna zgo-l1 na^dedarjevOdškodnine! ffld® ^ro V ChlCOgu od 9 de je v svojem glasilu lanskega no- 10. Ure dopoldne, pOSt(j|C vembra napadla in ga dolžila, jQ George Marchott da njegova taktika pomeni so- W/;rr LjlorvHpv delovanje s Hitlerjem Hitlerja I ^OU KIIOCyCieb. ZA LI^NK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO I! ADRIA PRINTING CO. i Tal. MOHAWIC «707 CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRJ NAS KLITBl J. S. Z. 1, Chieago, 111. 15 00 47, Springfield, 111. 3.00 49, Cleveland, O. 6 00 114, Detroit, Mich. 6.00 175, Moon Run, Pa (za 1944) 6 00 222, Girard. Ohio 12 00 DRUGE ORGANIZACIJE Krožek št. 1, P. S., Cleveland, O. 12.00 Krožek it. 2, P. S., Cleveland, O. 6.00 Soc. pevski zhor "Zarja", Cleveland, O. 12.00 Soc. pevski zbor "Svoboda *, Detroit, Mich. 6 00 Pevski odsek ASZ, Sheboy- gan, Wis. 12.00 Dram. društvo "SoCa", Strabane, Pa. 12.00 ženski zadružni odsek, Waukegan, 111. 6 00 Gospodinjski odsek SND. Waukegan, III. 12.00 Ženski odsek SND., Detroit, Mich. 12 00 Slov. del dom, Sharon, Pa 6.00 Izob, in zab. dom. Library, Pa. 1200 Čitalnica SND, Waukegan,_ IU. 12 00 Čitalnica SDD. Cleveland, O. 3 00 PODPORA DRrftTEV 63, SNPJ, Rillton, Pa. 2 O0 313, SNPJ, Wc»st Frankfort, 111. 1.00 Skupaj $679 50 TAJNIATVO P. M. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th htreet 7*1 CravftH 221S OFFIOE HOURS: 1:30 »• 4 P. M. <£xrept Wed. and Sun.) «:20 to 8 30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) R*t. 2219 S*. Ridt»wmj Ar«. Tel. Cravford S440 II iRivtr — Cil A ■•lin 5700 A V u gos lav Weokly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH no. 1968. Publi.hrd W««kly at 2301 Sm. L*w»d*U A»*. DIPLOMACY AND TRIESTE Yugoslav's action in withdrawing her troops from Carmthia, and indication of lesscncd tenaion Iruida Trieste. should bo follovvcd by tho firmcst determination on ali sides for loyal Allied settlemcnt of tiie i ntire problem of Trieste on its merits. Certainly aH Yugoslav efforts designed, or appearipg to bc designed, to win Yugoslavia's permanent retention of the city by un Kateral act should cease Control of Trieste. pendmg a permanent settlement. should be under an Allied command jointly acceptablo to ali the principal allies. Meantime Yugoslavia should have the most convincing assurance that her čase of sovereignty over thc city svili j reeeive fullest American and British consideration in thc peace scttle- j ments. It isn t a čase of assuring Yugoalavia that she wina American or British backing for permanent retention; it is a čase of assuring her that the "fix" is not in for Italy. It is also to be hoped that Field Marshal Sir Harold Alexandcr vvill be instructcd to avoid ni future m lIammatory language such as hc used against Marshal Tito in a political . Mtack camouflaged as an order of the day to Allied troopa. After : Yugoslavia's enorrnous sacrifice and heroic contribution for victory. to coni pare her leader with Hitler and Mussolini within tvvo vveeks {•fler V-E Day passes understanding. The problem of Trieste demands Allied firmness, diplomacy and justice. Thc last thing it demands is name-calling in thc midst of an explosive situation.—The Chicago Sun. ROYAL MARRIAGES A son of a Swcden's crovvn princc is engaged to a commoner to the considerable distress of his grandfather. vvho seems disposed to make the young prince suffer for behaving like a man. The kmg of the Bcl-gians has also married a commoner and may have to give up his throne »or doing so. Windsor vvasnt the first man of royal blood or even th f?rst king to insist on marrying the girl of his choice, but he may have popularized the idea. If so. he deserves a vote of thanks. The king business is an anachronism that ought to be aboli&hed, These recent examples of the nonsensc that governs the choice of a ioyal mate should help speed the institution into oblivion. The noti on that royal blood is superior to ordinary blood and must not be mingled with it vvas firmly believed by pretty nearly everybody for hundreds of years but isn t believed by anybody today. Accordingly, vvhen a great to-do is made of the marriage of a king to a commoner. the Tuss serves to focus attention on the absurdity of the institution. and by doing so many hasten its disappearance, Kingi are bad for a country for a number of reasons. but chieflv l>ccause they make for falsc standards of thought and behavior A king's training tends to make him self-important, vain, and vvasteful and the exaltation of such a man tends to corrupt his nation. As head of a social system, a king vvields a powerful influence even in a constitutional regime; he commonly uses his social leadership to preserve an aristocratic caste system that a modern country cannot afford to maintain. The monarchial institution is a bar to the progress of any nation that is capable of self-govemment.—Chicago Daily Tribune. ——■■ —i—————— LABOR MISSES A BET! Organized labor is banded together for the mutual benefit of its members—yet in its most importance aspeets. labor does not serve its full purpose. Aside from achieving better vvorking conditions and better vvages. labor falls dovvn on the vital task of developing a broader economic v.ay of life for its members. Labor does not take advantage. for instance, of the numerous lavvs vvhich enable labor organizations to form and operate credit unions. Such credit unions vvould save the laboring man and his family hun dreds of thousands of dollar3 annually in interest payments no«/ being made to the 3mall loan companies ali over the land Labor does not form its ovvn building aod loan associalions, t«» enable the laboring man to build on more liberal lines and at less • interest cost. Here alone are tvvo lines of endeavor vvhich labor ought to use to the limit. There are many others vvhich vvould succeed if organized labor got behind them—for its ovvn good —Thc Progressive Miner. THE MARCH OF LABOR I IN THE WIND KfUl OoMlPlCATlOMG Foa Mf MBeaStMP KMlGHO c* laboft, oftsaklz»x>»m 1871, Wtfil W0RKiN£ FOft OR WMO AT ANVTIM€ HAD vNOttKEP TOK KA GES — Bl>T *0 VVHO EITHEA SC-LS M iS UVirtfi ffoM Trie čAl? Of iMIfc^uCAtiNkr PClNk4' CO0L0 BrrOMB A t tEM&ER MO«. COiXX> ANY LAV/VtR OOCTOfc O* BANKER. due id 6t«IK£s IM SEPTEMBER, 1944 AHCX*mT 1ONC Pitcvtr _ -THI«0 cm AMtRkOAN VtrttKCKf. HAVli vMr>A»s-RATe6 UNOea. 604 AN HOUR.. ^ iS HEAD OČSfcAVES W WA UHlON HAT / LCVK fca cvg LAGEL — IMSIST ON IT. 8tiy SON They Fight in "Silver Fox Holes" From THE NATION John ODonnel, Wa s h i n g t o n columniat of the Nevv York Daily Nivvs, on April 25 defended the aquittal of thrcj drunken men. tvvo of them privates A W O.L., vvho set fire to the packing shed of an Amerikan farmer of Japanest descent, on the ground that "this L: a vvhite man'* country " The :.quittal. said ODonnell reflects "the honest thought of the people " The editors of the News. hovvever. apparently didn*t think so; for r.fler the first edition that para gruph »lisappeared from the columu and vvas replaeed by a plcture of Sir Anthon.v Eden and Sir Alex-ander Cadogen. Thirty-four bills for tax-sup-portcd health-insurauce programa have been introduecd in the legis-latures of twenty states thus far this year. Only sixty-slx such bills were introduced in the tcn-ycai I eriod 1935 44 Argentine Motorists. the only ones in the VVestern Hemisphere vvho stili drive on the left side ol the road, vvill move to the right June 10. Does this lepresent another triumph for our State Department? "What Good." asks thc London Nevv Statesman and Nation of April 21. "can come of a non-frater-nization order vvhich is said to 1 have been dt fined by an A merica i. commardcr vvho told his troops that ti .*y might spend the nighl 1 \v ith a German girl but must noi , stav for brcakfast?" "KILLED" AGAIN Socialism is being "killed" again. This timc it is benig done to dcath by The Reader s Digest, aided and abetted by Book-of the-Month Club. Inc. And it is being done in six languages, no less: English. Spanish. Portuguesc, Svvedish, Arabic and Chinese—not to mentton Braille and Talking-Record editions of thc Digest. Thc killing is being done at present through vvorld-vvide circulation, by the abovc-mentioned organizations. of a condensation of a book called ' The Road to Serfdom," by Frederick A. Hayek. an Austrian, novv at the University of London. Novv the road to serfdom is vvhat. according to our professor' You may have gucssed it alrcady: it is socialism—and economic planning It waj German and Italian socialists vvho "created the prototype of thc totalitarian type." "In Germany socialism had killed liberalism by thc time Hitler camc to povver," says thc professor. adding that "to many vvho have vvatched thc transition from socialism to fascism at close ipiartrrs the connection betvveen the tvvo systein.i has bceome inereas-ingly obvious. Since fascism. both Germau and Italian brands, is novv universall.v ondemned, this,seems to bc a sly trick to "connect socialism vvith it. in thc hope that it vvill sharc in thc condcmnation. But the vvholc vvorld knovv^ by this time that both Hitler and Mussolini vvere put into povver by industrialists and financiers. both enemies of thc socialist and trades union movement. Prominent socialists and labor Icaders vvere the first to fill the concentration camps, and to be brutally killed.and tortured. Socialists in this and other countries have been the most determined. luiremitting enemies of fascism during thc past quartcr of a century; but to try to connect the "systcm" advocatcd by socialists vvith that of thc fascists isn t just plain stupidity. Thc Austrian professor says in his book: "It is not difficult lo de-prive the great majority of independent thought." Another Austrian. named Hitler, said that people vvill believe any lic if it's big enough and repcated oftrUenough. In this respect the tvvo Austrians have something in commoif"and the organizations circulat-ing his stuff seem to think also that "independent thought" can be in-fluenced under sufficient pressure. Hence the. "connection" betvveen the tvvo systcms vvhich is so "obvious" to thc professor, and no doubt to the R. D. In addition to killing off socialism, the book attcmpts to do thc .same thing vvith ali kinds of economic planning—aH but one. We must plan so that "competition must be left to funetion unobstructed," in rrder to preserve "individual freedom." Anvthing else means serfdom, and free enterprise — "unobstructed competition" — is the road to salvation. This vievv explains the great popularity of thc book among cap _ Printers' Ink. an advertising . In the Red" army, "every possible fighting man is put on the trade publication. reports in its aetual front. Russian headquarters staffs are much smaller than Amer is8lM. of May u lhal Northvvcstem itanstic concerns. cspecially the largcr ones I t like cola on a hot day; ican or British headquarters staffs " i newspapers are novv carrytng u 8jvcs them a lift. And they need it right novv as nevvs and reports That report. by one of the first American nevvspaper men vvho snv. j lwicc lhe usuai „umber of vvar- | irom Europe indicate that the chief struggle for power over there is Soviet troops in action. brings up a subject vvhich should investi- , lin>e ads 0fferinK homes for salc ' ».ctvvcen socialism and communism, vvith capitalism a poor third. gated before this vvar passes completely into history. Do too many American army men, particularly officers. sit safel> in office swivel chairs and luxurious "officers' clutw. ' far from thc fighting fronts? Will they stay there ali through the vvar. vvhile othe^r men vvith less luck and "puli" do ali the fighting in Europe and the Pacific? VVashington. London, Pariš, Cairo. Calcutta and other 'cushy spots" are pacKed vvith these "vvarriors " Real arm.v fighting men call them the "chair-borne infantry," and say they spend the vvar in "silver fox holes." Hovv many of them are rich men s sorts? Hovv manv of them have centributed little or nothing to the vvinning of the vvar, or have ob ftructcd the real fighters by inultiplying red tape at numerous "hcatlr j world Russia is fighting for!" cjuarters"? 1 Tammany Hali has relained thc Front line soldiers vvill have some bitter tales to teli on this sub- j public-relations firm of Russell It estimates that 15.000 war vvork-[ And this see^ to indicate that socialism isn't dead after ntl 'n crs have left the region vvithin thc ^p^ of Hayek's best endeavors. Bismarck and ^is anti-socialist lavvs last three months. cf three-quarters of a century ago failed to kili socialism in Germany; the nrrurderous brutality and concentration camps of Hitler and Musso-hni failed to kili it; and The Readers Digest. Book-of-the-Month Club. in^gnd tb|p^rp'»rations circulaVng Hayek s misleading attack vvill And they'U fail to kili economic planning. too, for the simple reason that vvithout such future planning their profit systcm vvould poon coUapsc about them. But the kind of planning capitalist^ and their supporters vvill do will be for thc proteetion of profits, not for pcacc and plcnty and freedom for their exploited vvorkers. For the latter, democratic socialism as advocatcd by the Socialist party. is the road to economic freedom and abundancc. —Reading Labor Advocate. Why We Fight—from the Char lotte, North Carolina, Observer of Mi.y 13: "The three billion Russians n year who used to seo movics before the. war don t knovv Van Johnson Or Ruth Hussey, Betty Hutton. or June Allyson, for that matter. Why. it s enough to makt a movie fan vvonder vvhat in thc H. Potter Associates, not only for the coming mayoralty campaign but on a continuing basis Thc old Tammany regulars are said to be i;reatly distuibed by the fact that Look Who's Figthing MVA Thc fight against Missouri Valley Authority lcgislation has been carried to date mainly by the Bureau of Reclamation and Army Engin- ject vvhen they return from the vvars. Onc such story camc out of India this vveek. At Calcutta, "tvvo veteran combat flyers" vvere punished bv a rourt martial for violcntly protesting vvhen they vvere refused admit-tjnee to "the svvank U. S. Army Officers' Club at the Kanarni estates " These tvvo flyers had just returned from the fighting front and did j Mr. Po«ter is a Kepubllcan and a not have the dress uniforms worn at the club by the svvivcl chair re-idont of Connecticut. Hc wil» efficers who sp«nd a large part of their time there. drinking and !ry to erase the vvord Tammany" dancing. iffim public consciousnes—hc Their "service" uniforms vvere good enough to fight in. but not wants people to call it thc ' Nevv uood enough to associatc vvith thc staff officcrs from Calcutta hrad | York County Democratic Con.-({uarters.:—Labor. THE OUESTION OF SPAIN War Destroys - Co-ops Rebuild ■ | Rcmember Casaino. Italy, a city that had to be complctely dem- cer3, in defense of thcir bureaucratic vested rights in resource devel- j n|ls|K.d by Yanks before the entrenehod Gcrmans were dislodgcd? opment, and by business groups hostile to the allegcd ' socialism" of And Montecassino, thc famous monastcry on an overlooking hill that the TVA principlc. Novv. according to Senator Murray of Montana, mct a sjm,iar /ate? private povver companics are setting up a slush fund to finance nin * high-povvercd publicity men in organizing the campaign against MVA Fascinating, isn'f it? Why do you supposc thc povvcr companies are fighting MVA. if not because thcy considerit vvill do a boter job Wel1, a specially-fonned Cooperative Building Socicty recentlj I a u nc hod (at a ceremony attended by Italian Premier Bonomi and am j |nVolving forenien or food- proces liBMiadors of U. S , USSR. France, and England) a monumental pro- g4 Wf>rkers jcct »>f rcbuilding the villagc and monastery. The financing of thc pro- Onfc qucstion vvhich thc Wcstcm Allies earncstly hoped to brush off bih Ntfhich forced itsclf into the discussion at San Francisco is thc iiocstion of Spain. The collapsc of Nazi povver has left to Franco thc uneasy honor of being the last important focus of fascism on thc F.uropcan continent. Hc has met the situation by trying to seramble over to the democratic side. but he has diseovered, like his confreres in Argentina, that every gesture in the direetion of libcrty necessitates r.iorc severe measures of repression if his regime is not to be over-throvvn. Last Fcbruary he shot vvithout trial sixtcen political prisoners in reprisal for thc killing of tvvo minor Falangist officials during an nttack on a Falagist party hcadquartcrs in a vvorkers district in ously considering a $500.000 cut Madrid. Just recently eight others vvere scntcnced to die for complicity in the appropriation of the Na- in this attack: seven of them vvere cxecutcd. Republicans insist that the i iona I I^abor Relations Board fo» Incident vvas a framc-up to provide a plausible cxcusc for thc execu-1946 Also three riders vvhich vvould tions. But thc fact remains that political arrcsts and killings have protect collusivc contracts vvith markcdly inereased sincc Franco began issuing his series of amnesty conipany unions and prohibit the nnnounccmcnts. The lot of the dietator turned dcmocrat is not merely uae <>f NLRB funds in the časen liard, it is hopclcss.—Thc Nation* mittee Legislative Memo: Tho House Appropriations Committee is seri- h »»f public povver development than existing agencics? Which is pre j jct.t ^cs lwen undertaken by thc Central Institute of Italian People*3 c.scly. of course, the rCason why an MVA should be established. Since , nanKs. a cooperative. the Missouri River is going to be devcloped vvith thc people'« moncy. ; jjow Rymbolic! War destroys—the Cooperative movement re-the people have the right to demand that it be developed in thc most Thc question is. can our constructive people's movement rebuild witty Officer (Just bavvled out) PRO AND CON ON JOHN L. LEWIS Not elfective way.—The Chicago Sun. EVERYBODY EOUAL IN RUSSIA Suprisingly many American fellovv travelers stili believe in the myth of economic equality in Russia, vvhich thcy fondly term "th«. vvorkers' fathcrland." Facts speak othervvise. Did you, for instance, read *bmtt the tvvo Russian seamen dying, and six others getting lh vvhen they celebrated the recent false armisticc at Long Beach, Cal. sia. Both forms are cconomic auto cracy. We prefer for-the people by-the-peoplc cconomic democracy. —Thc Cooperative Builder. aa fast as vvar, and the profit system that causes vvar. dcstroy? Or vvill vve fall so hopelcssl.v behind thc rcbuilding racc that civilization (?) I Kcts complctely engulfed? Wc'vc got to build sound, but much faster!—Thc Cooperative j Builder. Thc other day John L Levvisj . . . , . a man vvill be given liberty thi, gave his opinion about thc Amer ",'^, «r"u*>* and# for » . 4 , »z i I whom a union leader cannot ne- afternoon ic#n Labor Movement in an article fiot|a,c Voice—Give me libcrty or give' published by Collier s Weekly. We K ^ .. _ ' _ Perhaps those millions of vvork vvant to give our vievvpoint on 7 t . , 4 . . kcrs who arc organized could ga n Levvis statements and, since hard- . ____m . , » . .. • ... advantage for themselves by ly anybody agrecs cntlrely vvith 7 me dcath! Officer—Who shid that? • Voicc- Patrick llenry. GO SLOW ON THE CURVES, Fraulein Warns M. P. London. Thc Star^ and Stripes | show a dcath repcjrtcd undcr a Hannover date-Hne -a- sidelight on 4he ormy rute A Sorry Record against fraternization. Every day, it said, a fraulein vvith the righ* curves at thc right placcr. by drinking vvood aleohol drained WI,iKs past a military policcman of from a ship s gauge? And did you the 35^ Division, gestures at the read about the rich stores of vodka morc prominent of thc curves, and and caviar that the Russ delegate* 1 m0ckingly explains: "Verbotcn." brought to Frisco. as "lufich?" ___ Russian sailors arc notoriously rcK.cl.c dudfaii underpaid, compared to sailors ot DUKCMU other European countries. to sa> ESTIMATES POPULATION nothing of U. S. And did you knovv that there is a staggering difference between the Russian private's pay and that of even the lovvest commissioneo officer? The officer class in Russian armed forces lives in luxury, compared to their subordinates. vvhile in U. S. armed forces the difference, tho there is one, is picay-une compared to that of the ' vvorkers' fatherland " That vve point out these facts Ia not to be interpreted to mean that vve like private mortopoly capitalism any better than vve like the state monopoly capitalism of Ru§- AT 139,243,000 VVashington, D. C., The censua bureau estimated that on Jan. 1, 1945. the United States population vvas 138.955.469—including the military forces overseas This vvas an inerease of about 7,286.00 over the 1940 census figure of 131.669 275. Altho the Jan. 1, 1945. figure is the latest official estimate ex- Prcliminary reports on mine fatalities in the United States tol I of 1.251, and VVashington officials admit this figure fhay reach T.T7Tby tne timc ali reports are reccived. Compare this record of fatalities in thc U. S. coal mining industry alone, vvith the total of 1.221 fatal accidents in ALL British industry, including the coal mineš. There must l>e some ansvver to this problem, and it is up to the miners and operators to find it— and quickly. — The Progressive Miner. FOOD FOR THOUGHT "Not a bad epigram.'' observed a philosophical Weary , VVillie, vvhen thc Judge said, "Ten days in jail." "Epigram?" muttered his budd>. • VVhat s an epigram, bo?" "Oh," airily explained the other LEFTISTS PILE UP MAJORITY IN PARIŠ Final returns from thc A LONG STEP TOVVARD SOCIALISM There hasn't been a general elec-Paris 1 tion In Britain ten years. Thcy municlpal elections shovv that the Communlit Party vvon, by a great majority, 27 out of thc 90 seats in the municipal council. Gains and losses of the various parties since I ment. havcn't a vvritten constitution over that vve vvill. VVhat Levvis says is that there is no Labor Movement in America Helsays that thc unions of today arc nothing morc than company unions undcr thc domination of Hc says that thc big t Ihto, ao Parliamcnt, vvhen thc, politicians^ špirit move s it. can cxtcnd its life, unions have agrcM to play thc and Parliamcnt is the govern the last municipal eleetion in 1935 vvere as follovvs: Communists Socialists Radical Socialist Popular Republican Movement (former Popular Democrats) i!esistancc (nevv since 1935) Republican Federation (former Union of Democratic Rep.) Democratic Alliance Independent Socialist Various other groups 1935 8 * 5 5 1945 27 12 6 13 — 8 18 20 13 4 1 6 tramp. "it's a short sentence that perts say unofficially that by May jjght, but gives you plenty 1 it vvas probably up to about , to think about •• 139,243,000. __ Novv that Hitler Is vviped out, chiefs of aH parties agroc the people should be given a chance to hand in thcir verdiet. The exact date for the balloting has not been fixcd, but it vvill be in the near future. sometime in July. The Labor Party is urged by Its leaders to start the bali rolling vvith a platform vvhich vvould be considered extrcmely "radica!" in this country—socialization of the Bank of England. the coal mineš, the public utillties and ali inland transportation. That would be a long step toward Socialism. Sir Stafford Cripps says: "It'« time to displace the old conception vvhich stili lingers on that proper-ty, monpy and material posaession« are more important than human life and happiness." VVinston . , following thc Levvis line But tho Levvis, t can scarcely bc expccted' . * .. ^ . "v .. . ... chanccs that thc gams of thc organized scction of thc vvorking class vvould bc entircly at thc ex-pense of the millions of unorganiz-cd are strong enough to be dis-quieting. Wc hold out for thc political ap-proach to the solution of social problem.* because everybody con-ceivablv be represented in polities. bili of'righlV To r "thom sc\vet. the ba,,®t »" P00"1« could find a common denominator. The public is vviser than the vvis-est critic — Bancroft.* Hundreds vvould never havo knovvn vvant, if they had not first knovvn vvaste —Spurgeon. A 1)1 F F KRK NCF Nevv resident—I hear that the village boasts a choral society,^ Old Inhabilant—Well, vve don t i Churchill vvill probably brand that boast about H ^ we suffer it in a "plous platitude." but vvhat sub-silcnce. stitute he offer.—Labor. 1 game according to rules laid dovvn bv political leaders vvithout sccur ing a And in aH this vve believe that Levvis is Justificd by the behavior of most big union Icaders since thc start of the vvar in particular and sincc the advent of the first Rooae-velt administration in general. Hovvever, vve find ourselves in confltct vvith Levvis vvhen vve con-sider his general attitude tovvard political action. If vve understand him correctly, Levvis does not think that polities is important. Ali that he thinks necessary is that unions should fight for vvhat thcir members vvant vvithout regard for the vvishes of political Icaders in and out of public office. If that is vvhat he means vve are afraid that the success of organized labor vvould not bring social Justice and democracy; not, at least, vvith society organized as It Is today For one thing. there are Moreovcr. being Socialists, our objeetive is not to find some means of dealing satisfactorily vvith private ovvners of industry, but to so-cializc the economy of the nation and end private profit altogcther. That, vve believe, can be done best by organized use of the imple-ments of political democracy. In the end, vvhat vve vvant is not that vvorkers should deal vvith ovvners, but that ali able adults should be vvorkers and that nonc but vvorkers should share in thc vvealth produced by human toil.—Reading Labor Advocate. tough Diner—This is a small pieoe of steak you have given me. Waiter—Yer sir, but you'll find it vvill take you a long time to too many people vvho are out of eat it.