šil 1 1 8630
KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o.
V podporo slovenskim delegatom in slovenskemu političnemu vodstvu
Objavljamo pismo, naslovljeno na CENTRALNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE in REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, za katero so se delegati konference osnovnih organizacij ZK in konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije dogovorili na skupni seji, ki je bila dne 11. oktobra v Ljubljani:
»Na današnji konferenci osnovnih organizacij Zveze komunistov in konferenci osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije KTL, industrija papirja in embalaže, Ljubljana smo obravnavali ekonomski in politični položaj v delovni organizaciji. Ocenili smo, da moramo vložiti še več dela, znanja in prizadevanja za izhod iz gospodarskih težav, v katerih so že dalj časa tudi nekatere naše temeljne
organizacije. Ob tem smo se seznanili tudi s širšim družbenoekonomskim in političnim stanjem v SFRJ in SR Sloveniji, ki je pomemben okvir za naše delovanje in akcije. Sklenili smo, da izrazimo vso podporo do sedaj sprejetim načelnim stališčem SR Slovenije o spremembah gospodarskega in političnega sistema. Protestiramo proti nenačelni obravnavi teh stališč v organih federacije in različ-
nim pritiskom, ki se izvajajo na slovenske predstavnike in delegate. Še posebej protestiramo proti metodam, ko se z neresnicami in manipulacijami poskuša ločiti slovensko politično vodstvo od slovenskega naroda. Stališča slovenskega političnega vodstva o gospodarskih in političnih spremembah so naša stališča. Znanje in delo se ne moreta uveljaviti v nedemokratični družbi, polni nenačelnih in izmišljenih sporov med narodi in republikami, laži in podtikanj. Zato odločno podpiramo delegate SR Slovenije v zvezni skupščini in slovensko politično vodstvo za uveljavitev demokratič-
no sprejetih spoznanj v SR Sloveniji za razrešitev sedanje gospodarske in politične krize«.
Ljubljana, 11. 10. 1988
KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana Predsedujoči konference 00 ZK DO KTL: KUNTIN Šime
Predsednica konference OOS DO KTL: KUČIČ Helena
sz »BIRO SISTEM HERMES PROIZVAJA KTL LJUBLJANA« — To je slogan naše propagandne akcije ali prepro /£ ' šteje 'reklame na televizijskem in radijskem programu — Preberite prispevka o tem na 4. in 8. strani
(S MISIjaM y
IZ VSEBINE:
Ocena generalnega direktorja o poslovanju v 9 mesecih letošnjega leta
Ključni problem je pomanjkanje ustreznih naročil
Poslovanje članic SOZD Slovenije papir v I. polletju 1988
Prednosti uskladitve konstitutivnih aktov temeljnih organizacij z novelo ZZD
Kako v bodoče gospodariti s počitniškimi objekti?
Razgovor s štipendistko Darjo Trtnik
Iz dela naše zobne ambulante
Poškodbe pri delu v obdobju jan.—september 1988
Kadrovske novice
Nagradna križanka
Ocena generalnega direktorja o poslovanju v 9 mesecih letošnjega leta
Izgubi v temeljni organizaciji Kartonažna in Jelplast ter Tovarni potiskane embalaže smo se sicer izognili, toda...
Skoraj 6 mesecev je že preteklo, kar je ZIS sprejel ukrepe, s katerimi je bilo gospodarstvo postavljeno v nov, veliko težji položaj. Značilnosti v gospodarstvu so v tem obdobju bile: visoko in hitro povečevanje vseh cen, visoka inflacija, ogromne obrestne mere (ki so plod posebne metodologije ZIS — je že spremenjena), visoki stroški poslovanja (tudi zaradi revalorizacije), nižanje fizičnega obsega proizvodnje, zamrznjeni OD. Skratka od maja 1988 smo bili soočeni v gospodarstvu z mnogimi negativnimi gibanji, ki so imeli vpliv tudi na poslovanje naše delovne organizacije. Konec oktobra je bil spremenjen Zakon o celotnem prihodku tako, da je bila dana možnost predvsem tistim organizacijam, ki se nahajajo v težavah, da ne naredijo revalorizacije amortizacije, zalog ter porabe surovin in materialov, kar je vplivalo na zmanjšanje stroškov in povečanje dohodka. To možnost sta koristili pri nas 2 organizaciji: Kartonažna Ljubljana in Jelplast, da bi se izognili izgubi.
V prvih devetih mesecih smo proizvedli 64.470 ton proizvodov. Dinamični plan dosegamo s 93%, operativnega pa s 96%. V primerjavi z lanskim letom je bila proizvodnja večja za 2%, kar je v situaciji, ko so vse organizacije zmanjšale proizvodnjo, dober podatek. Vendar kljub temu ne moremo biti zadovoljni, ker smo 7% pod planom. Če bi izvršili predvideni plan, bi se tudi hitreje reševali iz dolgoletnih težav. Plan proizvodnje je presegla samo TOZD Lepenka (za 531 ton), vse ostale temeljne organizacije so pod planom.
Razlogi zaostankov za planom
Razlogi so bili, poleg splošnih (padanje proizvodnje) zelo različni. V DO v ustanavljanju, Kartonaži, Embalažnem servisu in Papirni konfekciji je bilo premalo prodaje in naročil. V Kartonažni smo imeli premalo delavcev v proizvodnji, deloma pa se je spremenila tudi struktura proizvodnje (proizvajali smo lažje proizvode). V septembru je očitno že dala rezultate nova prerazporeditev delavcev v Kartonažni. Povsod, kjer je bilo premalo naročil šepa obdelava trga. Premalo imamo novih in svežih idej, kako obdelovati trg in kupce, katere nove načine uporabiti in podobno. Še vedno se premalo zavedamo pomena pridobivanja novih kupcev, in tistih, ki so že bili naši kupci, pa smo jih zaradi lastne nesolidnosti izgubili. Teh pa je posebej v programu potiskane embalaže zelo veliko. Očitno je, da smo v nekaterih programih postavili previsok plan, glede na realne možnosti na trgu in v proizvodnji. To seveda ne more biti opravičilo. Nasprotno, v preostalih mesecih do konca leta je treba stremeti k temu, da se čimbolj približamo planirani količini proizvodnje. Izkoristek mate-
riala, je bil sicer 1% večji od planiranega, vendar tudi 1% manjši od lanskega doseženega. Fizična produktivnost je bila 1% večja od lanske, vendar kar 6% manjša od planirane.
Podatki kažejo, da smo cene na domačem trgu povečali za 162%, prihodek od prodaje na domačem trgu za 163%. Bistveno smo povečali delež izvoza. Delež izvoza v celotnem prihodku je letos 7%, lani je bil samo 4%. Fizično znaša izvoz veliko več, skoraj 11% celotne proizvodnje. V 9 mesecih smo izvozili za USA $ 3,612.000 proizvodov, kar je za 80% več kot lani. Z izvozom smo lahko zadovoljni. Treba pa ga bo še povečati, ker delamo v vseh TOZD plane in elaborate za rekonstrukcije in uvoz nove opreme. To opremo pa večinoma uvažamo s konvertibilnega področja in za možnost uvoza moramo prevzeti obveznost večjega izvoza. Ker lahko pričakujemo, da se nam bo, vsaj začasno, zaprl del domačega trga, samo v Sloveniji pa ne bomo mogli nadomestiti izpada, je del kapacitet treba preusmeriti v izvoz. Očitno je, da postaja izvoz čedalje bolj pomemben dejavnik v našem poslovanju. Tako je tudi prav in ta trend povečevanja izvoza moramo še ohraniti.
Ustvarili smo za 117.371 milijonov din celotnega prihodka
V 9 mesecih smo skupaj ustvarili (brez TOZD Kartonaža Sigma in Embalažni servis) za 117.371 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 178% več kot v istem obdobju lani in 5% manj kot smo planirali.
Struktura našega celotnega prihodka kaže, da ustvarjamo še vedno sorazmerno skromen delež z izvozom (le 7%). Večji delež imajo obresti v tistih temeljnih organizacijah, ki imajo svoja obratna sredstva (Valkarton, Kartonaža).
Porabljena sredstva so znašala 89.507 milijonov in so bila večja od istega obdobja lani za 175%, ter 5% manjša od planiranih. Če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva ugotovimo, da smo ustvarili za 27.863 milijonov din dohodka ali 188% več kot v istem obdobju lani in 4% manj od planiranega. Iz dohodka smo pokrili družbene obveznosti, stroške DSSS DO in SOZD in obresti. Za obresti smo plačali kar 6 krat več kot v istem obdobju leta 1987, kar je posledica (nerazumne) politike obrestnih mer, ki jo je v tem času vodil ZIS. Taka politika visokih obrestnih mer je še posebej prizadela tiste TOZD, ki so brez svojih obratnih sredstev. To so predvsem Kartonažna, Jelplast in DO v ustanavljanju. Čeprav smo ustvarili za 198% čistega dohodka več kot lani in samo 2% manj od planiranega, bi ga bilo še veliko več ob »normalnejši« politiki obrestnih mer. Iz čistega dohodka smo pokrili OD (208 več kot lani in 6% več od plana), skupno porabo in stanovanjski prispevek (5% več kot smo planirali) in ustvarili za sklade 2.719 milijonov, kar je za 118% več kot lani in samo 63% planiranih sredstev za sklade. Če bi obračunali dohodek po starem bi imele nekatere organizacije še vedno izgubo (Kartonažna 2,507 milijonov, Jelplast 300 milijonov, DO v ustanavljanju 228 milijonov). Izguba se je glede na polletne rezultate v Kartonažni povečala, v Jelplastu bistveno povečala (več kot 3 krat) in v DO v ustanavljanju bistveno zmanjšala. Vse tri organizacije so koristile možnost obračuna po noveliranem zakonu (zmanjšanje revolarizaci-je), vendar bi TOZD Jelplast še vedno prikazal izgubo v višini 178 milijonov din, ki smo jo pokrili začasno s tem:
—	da sta TOZD Kartonaža in Valkarton začasno odložili plačilo obresti od kredita danega za nakup stroja za brizganje plastičnih mas, ki še ni bil dobavljen v višini: — Kartonaža 27 milijonov din, Valkarton 63 milijonov din.
—	da je DO v ustanavljanju odložila plačilo prispevka za koriščenje pravic uvoza po kontokoren-tu v višini 66 milijonov din.
—	da smo Jelplastu zmanjšali prispevek za skupne službe v višini 22 milijonov.
Razveseljivo je dejstvo, da so vse temeljne organizacije, vključno s tremi najbolj problematičnimi, poslovale v mesecu septembru pozitivno.
Razlogi za moteno poslovanje in izgubo so znani
Razlogi za moteno poslovanje in izgubo so znani in smo jih večkrat obravnavali. Ti so v:
— premajhnem obsegu proizvodnje in prodaje glede na razpoložljive kapacitete in stanje zaposlenih. Obseg proizvodnje je v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana v obdobju julij-septem-ber manjši od povprečnega v tro-
mesečju iz prvega polletja za 3,7% (brez upoštevanja DE-10 za prvo tromesečje) v temeljni organizaciji Jelplast je obseg enak, vendar najmanj za 30% premajhen ob obstoječi strukturi proizvodov.
Izpad proizvodnje in prodaje v TOZD Kartonažna DE-30 — proizvodnja tekstilnih konusov je 45%; v enoti navite embalaže pa je izpad proizvodnje še vedno med 10 in 15%,
—	preslabem izkoristku materiala najmanj za 10% v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana,
—	prevelikem številu delavcev, ob tem pa niso mišljeni proizvodni delavci,
—	nesorazmerju med cenami materialov in cenami proizvodov, ki pa se je v mesecu septembru izboljšalo,
—	visokih zalog surovin in materialov, visokih terjatev do kupcev za blago in storitve ter obresti,
—	slabem delu in poslovanju na robu izgube obeh temeljnih organizacij iz preteklih let.
Moteno poslovanje teh organizacij in visoke obveznosti iz naslova investicijskih vlaganj pa se odraža v primanjkljaju lastnih obratnih sredstev delovne organizacije v višini 9.791.978 tisoč din, ob tem pa znaša stanje dolgoročnih obveznosti na dan, 30. 9. 1988 DEM 12.416.016 ali 22.249.501 tisoč din do tujine in 3.600.000 tisoč din domačih obveznosti. Izpad amortizacije temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana pa bo vplival na možnost manjšega obsega nabave opreme iz tujine v prihodnjem letu. Razveseljivo je dejstvo, da smo v mesecu oktobru po dolgotrajnih pogajanjih z Ljubljansko banko uspeli pridobiti 3 milijarde din dolgoročnega kredita za obratna sredstva, kar nam bo pomagalo pri premagovanju težke likvidnostne situacije v kateri se še vedno nahajamo. Slejkoprej pa ostaja naša rešitev samo v povečanju prodaje in proizvodnje.
Na dan 30. 9. smo imeli kar za 1.773 milijonov terjatev preko 15 dni, kar pomeni da smo imeli za ta znesek manjši dohodek. Imeli smo tudi 2.600 milijonov terjatev za menične obresti, mi pa smo imeli menične obresti do dobaviteljev v celoti poravnane. Če bi imeli te terjatve poravnane, bi bil naš likvidnostni položaj popolnoma drugačen.
S 1. 10. 1988 je bila operativna prodaja prenešena v temeljne organizacije in s tem končana predvidena reorganizacija komercialne službe. DSSS DO je bila preseljena v adaptirane bivše prostore TOZD Papirna konfekcija. DSSS se je številčno zmanjšala za 26 delavcev. Organizacija DSSS še ni do kraja izpeljana. V kratkem bo sprejeta nova organizacija in nov razvid del in nalog v DSSS.
Ne glede na do sedaj izpeljano reorganizacijo, smo soočeni z dejstvom, da bo v letu 1989 začela veljati vrsta novih zakonov in ukrepov ZIS. Kolikor imam vpogleda v to, novo ureditev lahko ugotovim, da bodo spremembe velike in zelo pomembne. Vplivale bodo tudi na našo organizacijo in poslovanje, zato je potrebno, da se na novo ureditev začnemo takoj sistematično pripravljati.
Miroslav Samardžija
Fizični pokazatelji o poslovanju v devetih mesecih letos
Ključni problem je pomanjkanje ustreznih naročil
Za poslovanje v letošnjih devetih mesecih je značilno, da se odstopanja od dinamičnega plana fizičnega obsega tržne proizvodnje povečujejo kljub naporom, da bi vsaj v nekaterih TOZD s povečano proizvodnjo zaostanke zmanjšali. Ključni problem je pomanjkanje ustreznih naročil, ob vsem tem pa smo še togi in prepočasni v reakcijah na zahteve trga. V sredini leta so se precej zaostrile razmere na nabavnem trgu — gre za pomanjkanje materialov in izredno povečanje cen. V dveh temeljnih organizacijah dlje časa primanjkuje delovne sile, ves čas pa je nad vsem poslovanjem še zelo hud problem tekoče likvidnosti, kar premagujemo z zadolževanjem in iskanjem najustreznejše finančne rešitve.
Iz proizvodnje v SIGMI
Prvi znan pokazatelj poslovanja v obdobju januar—september je fizični obseg proizvodnje, ki znaša za poročano obdobje 64.4701 in je za 5.0001 manjši od planiranega. Odstopanja od plana so naslednja: Kartonaža Rakek	—	800 ton
Lepenka Tržič	+	531	ton
Valkarton Logatec	—	861 ton
Kartonažna Lj. (do 1. 4. 88)
—	945 ton
od tega DE-10	—	391	ton
Papirna konfekcija Ljubljana
—	369 ton
Jelplast Kamna gorica — 52 ton Embalažni servis Koper— 58 ton Sigma Gornji Milanovac
—	98 ton
DO v ustanavljanju —2.348 ton SKUPAJ:_______________—5.000	ton
Dosežena proizvodnja je za 2% večja od lanske v enakem obdobju, manj kot lani pa so proizvedli v Embalažnem servisu in Sigmi.
V obdobju januar—september smo prodali naše izdelke v vrednosti 114.194.074.000 din, od tega
7.804.776.000	din na tujih tržiščih.
Fakturirana realizacija zaostaja še za 1 % več za dinamičnim planom kot znaša zaostanek proizvodnje. V primerjavi z enakim obdobjem lani je letošnja fakturirana realizacija za 167% večja. Z vsakim dnem je bolj prisotno spoznanje, da smo za prodajo v druge —predvsem južnejše republike predragi, medtem ko v Sloveniji ni dovolj trga za naše izdelke, poleg tega pa so problemi s plačili oz. nelikvidnostjo na jugu države še večji kot v Sloveniji.
Devetmesečna proizvodnja in predelava plošč iz valovitega kartona znaša 55.841.000 m2 in je za
4% večja od lanskoletne proizvodnje v enakem obdobju, obenem pa za 6% pod dinamičnim planom. Planirane nabave plošč od 04 Valkartona niso uresničene, saj so nabave za 10—25% nižje kot smo planirali, na srečo pa so povečane potrebe po ploščah v izvozu in v drugih delovnih organizacijah.
Izkoristek materiala znaša v devetmesečnem obdobju 88,8 % in je za 1 % slabši od lanskega v enakem obdobju, izmed TOZD so ga poslabšali v Kartonaži, Lepenki, Valkartonu, Embalažnem servisu in v Sigmi. Ta podatek ponovno dokazuje, da na področju porabe surovin in ekonomičnega izkoristka nismo naredili dovolj.
Produktivnost, merjena v fizičnih kazalcih — v kg/h — znaša za letošnjih devet mesecev 25,68kg/h in je za 1 % boljša kot lani v enakem obdobju. Planirano produktivnost 27,30 kg /h ne dosegamo, saj so vse temeljne organizacije pod planom, le Lepenka ga presega za 12 %.
Na konvertibilni trg v države: ZRN, Švedsko, Madarsko, Grčijo, Italijo, Švico in ZDA smo izvozili blago v vrednosti 3.612.337 USD, kar je 2% več kot smo načrtovali z dinamičnim planom in kar 80% več kot v enakem lanskem obdobju.
Popolnoma drugačna pa je situacija na klirinškem področju (SZ, Češka) kamor smo izvozili naše izdelke v vrednosti 959.399 Cl $, kar je le malo več kot polovica planirane vsote in celo 59% manj kot v devetih mesecih 1987.
B.J.
Iz proizvodnje navite embalaže v TOZD Kartonažna
KTL na zagrebškem velesejmu
Tudi sejmi niso več tisto, kar so bili
Naša delovna organizacija se je tudi letos udeležila jesenskega zagrebškega velesejma. To je bilo tudi pričakovati, saj imamo v paviljonu dva svoj standardni razstavni prostor, ki s svojo obliko spominja na alpsko deželo.
Razstavljali smo svoj tradicionalni proizvodni program, to se
pravi izbrane izdelke vseh glavnih skupin proizvodov naše delovne organizacije. Kot novost v našem proizvodnem programu pa smo poudarili kartonski hobok za vsebine do 5 kg, namenjen za pakiranje lakov, barv, granulatov, praškastih proizvodov, po želji kupcev potiskan po obodu.
V času sejma so na našem razstavnem prostoru vedno dežurali predstavniki prodaje, občasno, po en dan, pa so se sejma udeležili tudi ostali delavci delovne organizacije, ki jim obisk na sejmu pomeni dodatno informacijo in seznanitev s stroko.
Ugotavlja pa se, da tudi sejmi niso več tisto, kar so bili. Zelo malo je tu novih poslovnih znanstev oz. konkretnejših, novih poslovnih dogovorov. Več ali manj se obiskujejo stari znanci, ki ob lahkotnejšem ozračju, ki ga ustvarja sejemsko razpoloženje, razpravljajo le o splošnejših temah.
Kljub temu dejstvu pa se mi zdi, da se na sejem premalo pripravimo. Tako nismo imeli seznama dežurstev in ostalih obiskov delavcev KTL. Propagandni material je v večini primerov star in ne ustreza več organizacijskim dejstvom delovne organizacije. Na voljo tudi ni bilo nikakršnih reklamnih artiklov—kot drobna pozornost kupcem oz. obiskovalcem.
Vse kaže na to, da se sejma udeležujemo zato, da nas redki opazovalci vidijo, ne pa zato, da se nas zapomnijo.
D. Korošec
Poslovanje SOZD Slovenija papir v prvem polletju 1988
Prav je, da po preteku polletja pogledamo tudi rezultate ostalih članic SOZD Slovenija papir in da obenem poiščemo naše mesto v njem. Tabelarni pregled najpomembnejših kategorij je objavljen na koncu prispevka.
Vse članice SOZD so v prvem polletju zaposlovale 10.592 delavcev, kar je 414 delavcev (ali 3,8%) manj kot v enakem obdobju lani. Tako veliko zmanjšanje je posledica modernizacije proizvodnje in racionalizacije postopkov.
Celotni prihodek SOZD je znašal 546.724 mio din in je za 132 % večji od lanskega enakega obdobja, bis-
tveno so se povečali prihodki od izvoza (za 7% več). Izvoz na konvertibilno področje je bil dosežen v višini 75 mio USD, v enakem obdobju pa smo uvozili s konvertibilnega področja za 64 mio USD, tako da znaša pokritje uvoza z izvozom 116 % in je za 14 % slabše kot lani v enakem obdobju.
Porabljena sredstva znašajo 441.528 mio din, od tega je 76% stroškov materiala, ki so za 178% večji od lanskih v enakem obdobju. Zaradi hitrejše rasti stroškov od celotnega prihodka, se je zmanjšala ekonomičnost poslovanja na ravni SOZD. Članice SOZD so v 1
polletju dosegle dohodek v višini 105.196 mio din in je za 129 % večji od lanskega v enakem obdobju. Delež dohodka DO KTL v dohodku SOZD je 15,3%, medtem ko je delež zaposlenih 19,2%.
Po poravnavi obveznosti iz dohodka je na ravni SOZD ustvarjenega čistega dohodka 66.924 mio din, od tega pa je kar 91 % sredstev namenjenih za osebne dohodke. Bruto OD so znašali 61.040 mio din in so bili za 182 % večji od izplačanih OD v enakem obdobju lani.
Za akumulacijo je bilo v letošnjem prvem polletju namenjenih manj sredstev zaradi večjih obre-
menitev dohodka in motenj v poslovanju posameznih delovnih organizacij (poslovanje z izgubo v Vevčah in Djuro Salaju, v drugem četrtletju pa je izgubo že pokrila Papirnica Količevo).
Povprečni čisti OD na delavca mesečno je v prvem polletju znašal 540.257 din in je za 134 % večji kot v enakem obdobju lani.
Za primerjavo navajamo povprečni čisti OD na delavca v DO KTL, ki je znašal 463.444 din in je med članicami SOZD najnižji, le Kneževac v Srbiji ima še nižjega.
B. J.
Delovna organizacija	Celotni prihodek	Materialni stroški	Amorti- zacija	Dohodek	Čisti dohodek	Za osebne dohodke	Število delavcev	Dohodek na delavca	Mesečni neto OD/delavca	Izvoz vCP
Krško	166.252.704	116.938.713	12.216.062	30.641.539	19.798.635	16.669.053	2.462	12.460.975	578.272	27,75
Paloma	99.261.831	63.618.357	4.845.249	24.481.779	14.285.713	12.380.887	2.129	11.855.585	565.118	33,39
Vevče	57.632.142	49.696.155	3.252.891	4.386.459	1.644.904	7.099.751	1.316	3.313.035	528.011	36,64
Radeče	43.471.054	27.121.796	4.675.666	10.326.554	6.911.968	5.882.333	1.037	10.094.383	563.290	13,00
Količevo	44.142.259	25.627.543	5.792.040	9.418.196	3.416.079	5.044.950	940	9.976.902	533.739	21,79
KTL	66.939.888	46.509.966	2.369.587	16.104.152	11.786.403	9.837.369	2.029	7.933.080	463.444	6,54
Kuverta	3.306.703	1.163.305	315.955	1.534.581	1.178.065	691.265	78	19.674.115	672.295	9,36
Tika	4.853.525	3.000.350	226.758	1.334.122	1.109.118	857.435	177	7.847.776	496.385	1,47
Papirografika	55.098.684	323.091	67.847	3.635.678	2.424.008	739.164	97	39.518.239	764.505	0,71
Rudnik KK	3.662.862	1.399.504	211.113	1.826.686	1.256.890	1.199.809	209	8.011.781	505.334	—
Kneževac	465.969	54.522	7.911	163.356	104.486	88.035	44	4.188.615	244.286	—
DSSS SOZD	1.636.486	164.706	44.760	1.342.992	1.124.603	549.675	74	19.185.586	757.747	—
I. skupaj:	546.724.107	335.628.008	34.025.839	105.196.093	66.924.294	61.039.726	10.592	9.997.728	540.257	21,97
Aero Medvode	42.545.013	30.150.232	3.449.745	9.045.025	5.418.524	3.673.798	565	15.435.196	557.915	16,38
II. skupaj:	589.269.120	365.778.240	37.475.584	114.241.118	72.342.818	64.713.524	11.157	10.284.580	541.188	21,57
Biro sistem Hermes proizvaja KTL Ljubljana
Prišel je čas, ko vsi zaposleni naše delovne organizacije lahko med množico propagandnih sporočil vidijo ali slišijo našo prvo kontinuirano in medijsko zastavljeno propagandno akcijo:
BIRO SISTEM HERMES proizvaja KTL LJUBLJANA. Slogan naše akcije je SODOBNA UREJENOST, kar naj bi rezultiralo BOLJŠO POSLOVNOST in s tem LEPŠO PRIHODNOST.
In ne smemo v tej akciji videti samo propagiranje naše blagovne znamke HERMES, ampak hkrati tudi oblikovanje in uveljavljanje »ima-gea« naše delovne organizacije.
»Potrebno je poudariti, da nobeno področje raziskave ne predstavlja toliko problemov kot področje merjenja in potrjevanja
delovanja ekonomske propagande, predvsem tedaj, ko se želijo potrditi njeni ekonomski učinki. Medtem ko je te učinke relativno
enostavno in točno izmeriti pri prodaji po pošti, telefonu, enkratnim oglaševanjem maloprodaje oziroma podobnim enkratnim ponudbam, v vseh drugih primerih merjenje uspešnosti ekonomske propagande oziroma njenega učinka na prodajo, dohodek, sodelovanje na trgu in drugo predstavlja v resnici kompleksni problem.
Eden od osnovnih problemov, ob veliko ostalih, je vprašanje izoliranja ekonomskega učinka propagande od vseh drugih kontroliranih in nekontroliranih spremenljivk, ki vplivajo na prodajo nekega proizvoda oz. usluge, če vzamemo v obzir tudi celovito ekonomsko, psihološko in sociološko situacijo in atmosfero na nekem trgu.
Poleg tega je potrebno vzeti v obzir tudi skupno delovanje ekonomske propagande, katere učinek se lahko raztegne na nekaj let.
In PROPAGIRANJE ENE BLAGOVNE ZNAMKE PROIZVODA NEKE DELOVNE ORGANIZACIJE VPLIVA NA PRODAJO DRUGIH BLAGOVNIH ZNAMK ISTEGA PROIZVAJALCA, KI SE NE PROPAGIRAJO, KAR JE ZELO POMEMBNO PRI UGOTAVLJANJU TAKOIMENOVANEGA ČISTEGA PROPAGANDNEGA UČINKA.« (prof. dr. Josip Sudar, Promotivne aktivnosti);
Prav slednjo misel moramo imeti vedno pred očmi, če se pogovar-
jamo o financiranju propagandne akcije.
Tako izpeljane akcije kot je akcija BIRO SISTEM HERMES zato ne smemo jemati kot le propagiranje blagovne znamke ene temeljne organizacije, ampak kot akcijo celotne delovne organizacije. Pravilen pristop do tega problema nam bo omogočil kvaliteten premik na tem področju pri zastavljenih naslednjih akcijah.
Vsaka kritika propagandne akcije, tako pozitivna kot negativna pa poraja nova razmišljanja o nadaljnjem delu.
Naj ob zaključku poskušam spodbuditi vse, ki boste prebirali ta članek in imate svoje zamisli, ideje, da se povežete z našim oddelkom za raziskave trga.
Tako bo akcija plod nas vseh, kar prav gotovo dviguje kvaliteto. Ste se odločili?
Potem ne odlašajte! Prvi korak je že narejen (vsi vemo, da bi bilo lahko še bolje) in vaše sodelovanje bo omogočilo še boljšo kvaliteto.
Velikokrat pozabljamo, da ni vse merljivo le v denarju in je kreativnemu delavcu že veliko zadovoljstvo, če ga ob spremljanju propagandne akcije na vseh medijih, preplavi občutek zadovoljstva, da je tudi sam pripomogel k realizaciji zamisli.
POBUDA JE DANA!
»Po bitki so vsi generali«, zato se nam pridružite že prej.
Bogo Seme
Samoupravna normativna dejavnost
V čem so prednosti uskladitve konstitutivnih aktov temeljnih organizacij z novelo zakona o združenem delu
Z uveljavitvijo novele zakona o združenem delu januarja 1988 smo v delovni organizaciji pristopili k uskladitvi samoupravnih aktov na nivoju delovne organizacije in v temeljnih organizacijah. Akcijo v zvezi s pripravo in sprejemom vseh konstitutivnih aktov smo izpeljali v relativno kratkem času in sicer do konca junija 1988.
imenuje pomožne komisije za rešitev določenega vprašanja.
Delavski svet temeljne organizacije
Spremenjene oz. večje so tudi pristojnosti delavskega sveta temeljne organizacije in sicer:
—	odloča o sklenitvi samoupravnih sporazumov, o katerih delavci ne odločajo z referendumom;
—	odloča o odpovedi pravice do vrnitve združenih sredstev oz. nadomestila za gospodarjenje pod določenimi pogoji;
—	zagotavlja uresničevanje obveznosti in odgovornosti temeljnih organizacij v delovni organizaciji;
Kaj pomeni »neuspel« referendum v eni od temeljnih organizacij?
Na referendumu za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in statutov temeljnih organizacij, ki je bil izveden 23. 6. 1988 v vseh temeljnih organizacijah (in delovni skupnosti) je bil izid rezultata pozitiven, razen v TOZD Embalažni servis Koper.
V navedeni temeljni organizaciji rezultat ni bil pozitiven tudi po ponovitvi refernduma o spremenjenem predlogu, v katerem je bila črtana sporna določba o povečanju števila delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Uskladitev samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, ki je po hierarhiji aktov najvišji akt v temeljni organizaciji, je bila sicer na prvi pogled opravljena zgolj kot formalna uskladitev, po vsebini pa je bila nujna glede na to, da mora biti ta akt usklajen z zakonom, drugi akti temeljne organizacije (pravilniki) pa morajo biti v skladu z njim.
Spremembe se nanašajo predvsem na opredelitev glavne dejavnosti, kar velja za temeljne organizacije, v katerih je bila opravljena dopolnitev opisa glavne dejavnosti (Embalažni servis Koper, Kartona-ža Rakek) oz. njena sprememba (TOZD Kartonažna Ljubljana) ter na vprašanja ureditve področja delovnih razmerij (razporejanje delavcev, delovni čas, odgovornosti za delovne obveznosti, prenehanje delovnega razmerja).
Po vsebini bistveno večji obseg sprememb je bil opravljen s spremembo statuta temeljnih organizacij kot drugega najpomembnejšega konstitutivnega akta. S tem ko smo novelirali statute temeljnih organizacij, smo poleg formalne uskladitve z določili novele zakona o združenem delu, opravili tudi druge vsebinske spremembe in s tem omogočili uporabo določil, za katere zakon predvideva ureditev v samoupravnem splošnem aktu, kar z drugimi besedami pomeni, da ni možna neposredna uporaba brez ustrezne ureditve v aktih.
V okviru tega prispevka opozarjamo samo na ureditev nekaterih pomembnejših vprašanj:
1.	Organiziranje dela v temeljni organizaciji
S statutom se določi osnovne organizacijske enote — delovne enote (DE), konkretizacija pa se opravi v drugih samoupravnih aktih.
Preverjanje obstoječih delovnih enot oz. oblikovanje novih je bilo potrebno opraviti tako iz naslova potrebe po racionalnem organiziranju opravljanja določenih poslovnih funkcij kot tudi zaradi prenosa prodajne operative v temeljne organizacije. Poleg tega je z novelo statuta predvidena tudi možnost ustanovitve začasne pogodbene delovne enote in začasne delovne enote.
2.	Gospodarjenje z investicijskimi sredstvi
Poglavje je na novo opredeljeno glede sprejemanja investicijskih odločitev, pri čemer ločimo investicije za katere je izdelava investi-
cijskega programa obvezna ter investicije, za katere le-ta ni obvezna. O investicijskih vlaganjih večje vrednosti se morajo izjaviti delavci na zboru, odločitev pa sprejme delavski svet temeljne organizacije.
3.	Gospodarjenje z osnovnimi sredstvi
Podrobneje je opredeljen način in postopek odpisa osnovnega sredstva ali izločitve iz uporabe, ob upoštevanju pristojnosti delavskega sveta, ki odloči na podlagi utemeljenega predloga posebne komisije in obveznosti o ponudenju v začasno uporabo ali prenos drugim temeljnim organizacijam. Posebej je urejena možnost oddaje osnovnega sredstva v začasno uporabo drugim, če gre za sredstva, ki so trajno ali začasno izven uporabe.
4.	Uresničevanje samoupravljanja v temeljni organizaciji
Novosti nq tem področju so naslednje:
—	zoženje števila zadev, o katerih se delavci odločajo z referendumom, pri čemer ostajajo temeljne zadeve še vedno predmet referendumskega odločanja delavcev (z referendumom se ne odloča o statutu delovne organizacije in sestavljene organizacije, o sprejemu sporazuma o združitvi v poslovno skupnost ipd.);
—	skrajšanje roka za ponovitev referenduma na 60 dni po izvedbi;
—	zbor delavcev odloča o vseh zadevah, kjer zakon določa, da se odloča z osebnim izjavljanjem, pa ni izrecno predpisan referendum;
—	o dokončni delitvi ustvarjenega dohodka odloča zbor delavcev, o začasni delitvi pa delavski svet, pri čemer je potrebno v obeh primerih predhodno obravnavati na zboru delavcev poslovno poročilo, ki ga predloži direktor;
—	zmanjšanje števila delegacij za samoupravne interesne skupnosti, s tem da se določijo izjemoma posebne oz združene delegacije, praviloma pa splošna delegacija.
5.	Organi temeljne organizacije
Glede na spremembo organiziranosti (določitev novih DE) je bilo potrebno na novo opredeliti tudi dele delovnega procesa, iz katerih delegiramo delegate v delavski svet temeljne organizacije.
Zaradi racionalizacije postopkov so črtani — ukinjeni tudi izvršilni organi kot stalna oblika delovanja in je s tem dana možnost delavskemu svetu, da po potrebi
Disciplinska komisija
Glede na to, da zakon ne določa več zunanjih članov v sestavi disciplinske komisije, je bila nujna nova opredelitev njene sestave.
Poslovodni organ temeljne organizacije
Spremembe v zvezi s položajem poslovodnega organa so naslednje:
—	sestava razpisne komisije, v kateri ne sodelujejo zunanji člani;
—	v postopku imenovanja in razrešitve je obvezno pridobiti tudi mnenje generalnega direktorja in delavskega sveta delovne organizacije;
—	izpostavljena je tudi odgovornost poslovodnega organa temeljne organizacije v delovni organizaciji, ki mora pri opravljanju svojih nalog upoštevati tudi samoupravne splošne akte delovne organizacije in sklepe delavskega sveta in poslovodnega organa delovne organizacije.
6.	Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov
Novost je možnost spremembe akta, ki se sicer sprejema z osebnim izjavljanjem (zbor delavcev, referendum), tako da delavski svet temeljne organizacije sprejme spremembe takega akta, če se z njim ne spreminjajo pravice, obveznosti in odgovornosti ali materialna razmerja, določena s tem aktom.
Formalno-pravne posledice »neuspelega« referenduma v temeljni organizaciji so v tem:
1.	da temeljna organizacija nima usklajenega akta z zakonom in s tem ni izpolnila svoje dolžnosti (pri tej ugotovitvi je treba pripomniti, da rok za uskladitev z zakonom o združenem delu sicer še ni potekel);
2.	da temeljna organizacija ne more uporabljati določb, za katere zakon predvideva ureditev v samoupravnih splošnih aktih, torej tistih določb, ki niso neposredno uporabljive;
3.	da akti temeljne organizacije niso usklajeni z akti delovne organizacije in da v posledici tega za delovno organizacijo v določenih primerih nastane ovira za njihovo izvajanje kot npr. izvedba registracije dejavnosti delovne organizacije, v katero je zajeta tudi dopolnjena dejavnost temeljne organizacije.
Izhajajoč iz stališča, da referendum sicer vedno uspe, samo rezultat je ali pozitiven ali negativen, bodo morali v temeljni organizaciji analizirati vzroke za negativen rezultat in čimprej ukrepati za njihovo odpravo v izogib negativnim posledicam zaradi neusklajenosti aktov z zakonom in akti delovne organizacije.
I.	Kobasič
Proizvodnja kartonskih krožnikov v Sigmi G. Milanovac
Kako v bodoče
gospodariti s počitniškimi objekti?
Beseda urednice
Različna mnenja poslušam glede sklepa delavskega sveta TOZD Kartonažne Ljubljana o prodaji počitniškega doma v Fiesi. Glede na dogovor, da bo o našem bodočem počitniškem standardu razpravljala konferenca osnovnih organizacij sindikata na prihodnji seji (predvidoma v prvem tednu meseca novembra) in v izogib očitkom o neobjektivni izbiri anketirancev, sem se anketi med zaposlenimi o prodaji počitniškega doma Fiesa odpovedala. Objavljam pa povzetek argumentov, ki so vodili delavski svet TOZD Kartonažna Ljubljana, da se je odločil za njegovo prodajo. Eno od razmišljanj pa je prispevala lanskoletna in letošnja upravnica doma Irena Luthar.
S ciljem dogovora kako v bodoče gospodariti z vsemi počitniškimi objekti, ki jih imamo v delovni organizaciji, bo o tem razpravljal tudi koordinacijski svet direktorjev.
Pričakujem, da boste preko svojih predstavnikov v konferenci sindikata prispevali svoje mnenje o našem bodočem počitniškem standardu.
MAJDA ŠTREKELJ
Pogled na teraso počitniškega doma v Fiesi letos poleti; za bogato zelenje in cvetje že leta skrbi oskrbnica Slavka Cankar
Razmišljanja v zvezi s sklepom delavskega sveta TOZD Kartonažna Ljubljana o prodaji počitniškega doma v Fiesi
Počitniški dom KTL v Fiesi. Sezona se izteka, shladilo se je. Letovalcev je vse manj, bolj mirno je. Zaprli bomo tudi naš počitniški dom v Fiesi, kot sedaj kaže za vedno.
Pred tridesetimi leti smo kupili v Fiesi starejšo hišo, ki se ji je kmalu pridružil t.i. novi del. Ta novi del so gradili tudi naši delavci z udarniškim delom. To so bila povojna leta, ko so bili vsi pripravljeni z mnogo odpovedovanja marsikaj storiti za naš boljši jutri. Dom v Fiesi, ki je bil takrat in še dolgo potem edina možna oblika letovanja naših delavcev na morju, je bil zmeraj polno zaseden.
Z leti smo razširili naše počitniške kapacitete z nakupom počitniških prikolic, hišic na Cresu ipd. Počitniški dom v Fiesi je postajal za večino ljudi vedno manj zanimiv. Precej naših delavcev pa je iz takih ali drugačnih vzrokov še zmeraj vsako leto rado letovalo v Fiesi.
Ko smo nabavljali nove počitniške kapacitete, jih opremljali ipd., smo dom v Fiesi čisto zanemarili. Opustili smo kuhinjo, ker se nam to »ekonomsko ne splača«, dotrajane in uničene opreme nismo obnavljali. V petnajstih letih, kar poznam naš dom v Fiesi, smo edino nekajkrat prepleskali prostore, zasteklili jedilnico, uredili teraso in pred tremi leti v stari stavbi predelali iz dveh sob eno večjo, sobe obložili z lesom in po tleh položili parket.
Po delitvi delovne organizacije na temeljne organizacije, je postala temeljna organizacija Kartonažna Ljubljana lastnik počitniškega doma v Fiesi, ostale temeljne organizacije pa združujejo sredstva, potrebna za delovanje doma, na podlagi finančnega plana, ki ga pripravi družbeni standard. Ker pa menda tukaj nastajajo problemi, je dom danes takšen, kot je.
Bila sem upravnik počitniškega doma v Fiesi že drugo leto. Kapaciteta doma je 45 ležišč in v povprečju imamo 6 do 7 izmen v sezoni. V tem času so vse izmene v glavnem polno zasedene. V Fiesi letujejo
delavci iz vseh naših temeljnih organizacij, letos pa so letovali tudi še delavci iz TIKE Trbovlje. Kot upravnik sem bila zadolžena za sprejemanje gostov, evidence in poročila v zvezi z letovanjem, pisarniškim poslovanjem, nabavo in prodajo pijače v bifeju in ostalo. Bife je bil odprt 6 ur dnevno, razen tri do štiri dni v mesecu. Nekaj letovalcev, ki so videli mojo delovno obvezo le v strežbi za šankom, seveda ni bilo zadovoljnih, če sem ob 22. uri zaprla bife. Velika večina letovalcev pa je prijetno preživljala svoj dopust. Skoraj vsi brez izjeme se niso mogli načuditi odločitvi o prodaji počitniškega doma. Letovanje v Fiesi ima kljub vsemu še zmeraj nekaj prednosti, predvsem v sedanjem času. Fiesa je v Slovenskem primorju in dostopna tudi z avtobusom, ki vozi v sezoni. Možnost je obročnega odplačevanja hrane, možnost pa tudi, da si letovalci sami pripravijo manjše obroke v kuhinji.
Prej omenjena finančna problematika v zvezi z vzdrževanjem doma in ražirjanje govoric, češ da se dom ruši, pa ni čisto točna. Dom se ne ruši in je glede na nezainteresiranost odgovornih, da bi ga sproti vzdrževali kot dober gospodar, še vedno v nadvse zavidljivem stanju. Prihajali so posamezniki, da bi videli kako se dom ruši, pa so bili prijetno presenečeni nad iz-gledom. Res je, da je potrebno marsikaj postoriti in popraviti, toda lepo urejena okolica in dom sam ne dajeta vtisa podirajoče se stavbe.
Finančne obveznosti, ki jih zahteva samo vzdrževanje doma in občina v Piranu, pa tudi ne bi smele biti vzrok za prodajo doma. Nujno bo sigurno treba urediti in plačati priključek h komunalni napeljavi v Fiesi, obnoviti dotrajano opremo in še kaj. Misliti bi morali tudi malo dolgoročno in skušali zbrati potrebna sredstva, ker bodo vse ali večina drugih naših počitniških kapacitet v prihodnje vse manj aktualne.
Moj zapis je namenjen v razmislek in pobudo delavcem KTL, da dajo še svoj prispevek ob odločitvi, da dom zapremo ali prodamo.
IRENA LUTHAR
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7.točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.
Iz gradiva za delavski svet TOZD Kartonažna Ljubljana v zvezi s prodajo počitniškega doma v Fiesi
O tem, da počitniški dom v Fiesi tak, kakršen je, ne more več obstajati, govori več dejstev, in sicer:
— področje, kjer stoji dom, drsi in predstavlja tako nevarnost za letovalce kot tudi za samo zgradbo tako, da je nesmiselno kakršnokoli vlaganje v dom, dokler ni sanirano pobočje,
—	oprema doma (pohištvo, skupna kuhinja, sanitarije, itd.) ne ustreza potrebam sodobnega letovanja niti zahtevam sanitarno-higi-enskih predpisov,
—	pristojna inšpekcijska služba je pri ogledu dne 16. 2. 1988 med ostalimi zahtevami po odpravi pomanjkljivosti, postavila tudi zahte-
Predvideni stroški vlaganj v poč. domu v Fiesi
ponudbo izdelal	aktivnost	predračunska cena stroškov	opomba
STAVBENIK Koper	sanacija podpornih zidov	55.868.252	cene februar 88
STAVBENIK Koper	zamenjava pohištva, opreme manjša gradbena dela	45.190.817	cene febr. 88
Zavod za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora SoB Piran	ureditev komunalne infrastrukture za območje Fiese delež za tehnično dokumentacijo izgradnja komunalnih naprav in objektov	8.536.024 106.466.240	velja za dan 31.3. 1987 cena avgust 87
ocena	dodatne zahteve inšpekcijskih služb	15.000.000	
SKUPAJ		231.061.320	
ČEMU SMO SE SMEJALI PRED DESETIMI LETI...
Premajhen počitniški dom v FIESI

f*. rt.
- Tovariši, samo dva suha se laljko še prijavita za letovanje v našem počitniškem domu...! -
vo po priključitvi kanalizacije doma na javno kanalizacijsko omrežje,
— so še druga dejstva, kot malo število dni zasedenosti doma (le 2 meseca), vezanost letovalcev na prehrano izven doma, neurejena infrastruktura (parkirišča, plaža, itd.) samega območja Fiese.
Za odpravo vseh omenjenih pomanjkljivosti bi morali vlagati
sredstva v višini 231.061.320 din (glej prilogo I); glede na finančno situacijo pa to pomeni, da bi za zagotovitev potrebnih sredstev morali odprodati kočo na Veliki planini kakor tudi 4 hišice na Cresu. Mislimo, da takšna rešitev ni primerna in predlagamo, da se dom v Fiesi odproda, kupnino pa nameni za nakup novih počitniških enot tako ob morju, v toplicah in gorskem svetu.
Ob razstavi industrijskega oblikovanja Bio 88 v Cankarjevem domu
V veliki sprejemni dvorani so bili razstavljeni domači in tuji industrijsko oblikovani izdelki. Oblike, predvsem inozemske, so zasnovane s pomočjo elektronskih računalnikov. Na pogled ni ničesar v obliki preveč, niti premalo. Kako pa v resnici deluje to pa nismo videli, izdelki so brez napake obdelani v brizgani ali vakuumirani plastiki, izvlečenem ali vlitem aluminiju in krivljenem lesu. Sem in tja je kakšen naš izdelek, kot npr. jadrnica
Katamaran izdelana posamezno, po naročilu, pletene tkanine, nekaj pohištva Stol-Kamnik in nekaj proizvodov za vsakdanjo rabo.
V drugem paviljonu »Riharda Jakopiča« blizu Drame so bila razstavljena grafična dela: plakati, hišni stili podjetij, zaščitni znaki, priznanja, ovitki knjig, katalogi, prospekti in japonska grafika ter embalaža. Presenetilo me je, da skoraj ni naših izdelkov embalaže.
Razstava me ni navdušila, ker je bil poudarek na tujih proizvodih o katerih nismo izvedeli več, kot da smo jih videli; podučila me je o različnih namenih visokorazvite tehnologije zapadnih držav, od enotnega železniškega prometa v Evropi, do luksuznih unikatnih izdelkov posameznih evropskih mojstrov-oblikovalcev.
Vsi ti proizvodi so brezhibni, natančno izdelani, brez vonja ali z vonjem naftnega izvora in sodijo v
sodobno urejeno okolje, kjer računalnik-avtomat zahteva pri delu postrežbo brez zadržkov, hitro in brez napak.
Naši izdelki, izdelani s sodobno tehnologijo, pa naj bi po mojem mišljenju ohranjali vse tiste lastnosti, ki spodbujajo zdrav razvoj otrok, strokovne pogoje dela in naravno kvalitetno ponudbo v turizmu. Takšni bodo zanimivi in konkurenčni tistim, ki so pred nami.
ANDREJ KOVAČIČ
Spomin na BIO 8, leta 1979
Za platoje in sode smo takrat prejeli priznanje za dobro zamisel Milan Bučan, Viktor Jančigaj in Andrej Kovačič (za grafično obliko potiska) (Foto: M.Z. Redakcija »DELO«)
BIO 12 — 1988: oblika in namen uporabe sta med seboj povezana. (Foto: J .Z. Redakcija »DELO«)
Razgovor s štipendistko Darjo Trtnik
»Oblikovanje
ni neka spontana dejavnost!«
Darja Trtnik je štipendistka DSSS in študira v IV. letniku Akademije za likovno umetnost, oddelek za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje.
Povod za najin razgovor je bil poleg predstavitve enega od štipendistov, povedati kaj o BIENALU INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA, ki ga Darja prav dobro pozna, saj med študentskimi deli že drugič zapored razstavlja svoj eksponat. Izbor med razstavne izdelke bienala pa je za oblikovalca veliko priznanje, ne glede na razdelitev medalj.
Študirate na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Lahko svojo uvodno predstavitev kaj dopolnite?
Darja Trtnik: »Končala sem Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani, zdaj pa študij nadaljujem na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost, smer industrijsko oblikovanje pri prof. Saši Machtigu, priznanem slovenskem oblikovalcu.«
Čemu študijski program posveča največ časa oz. na čem je poudarek?
Darja Trtnik: »Delamo na različnih nalogah, vse pa so oblikovalske, na različni bazi. Nekatere so obsežnejše in trajajo cel semester ali več semestrov, druge krajše 14-dnevne. Pripravljamo tudi pisne naloge npr. eseje, z namenom naučiti se o stvareh kritično pisati. Poudarek šole pa je na metodologiji, na sistematičnem pristopu k oblikovalski nalogi. To je prednost,
Štipendistka Darja Trtnik
ker se lahko lotiš vsake oblikovalske naloge ne glede na to, kaj si delal na akademiji, ker znaš stvari analizirati in veš, kje iskati pobude.«
Ljubljana je te dni v znamenju 12. bienala industrijskega oblikovanja. Bienale dobro poznate, saj med študentskimi deli tudi sami razstavljate...
Darja Trtnik: »Bienale industrijskega oblikovanja je mednarodna prireditev, to je primerjalna razsta-
va dobro oblikovanih jugoslovanskih in tujih industrijskih izdelkov. Začetek bienala sega v leto 1964, namen pa je pospeševati oblikovalska prizadevanja v podjetjih v Jugoslaviji. Mislim, da se jugoslovanska industrija premalo zaveda pomembnosti oblikovanja pa tudi pomembnosti udeležbe na bienalu, saj je to en korak v svet. Dejstvo je tudi, da je bienale zelo slovenski, kar pač kaže na realne razmere glede oblikovanja pri nas. Številne slovenske delovne organizacije kot so STOL Kamnik, Iskra, Dekorativna in druge so že zdavnaj spoznale, da brez dobrega oblikovanja izdelkov ne morejo konkurirati na tujem trgu, pa tudi na domačem ne več.
Eksponate za razstavo izbira mednarodna žirija in že samo sodelovanje na bienalu je ne glede na razdelitev medalj pohvala in vzpodbuda oblikovalcu. Za letošnji, 12. bienale, pa lahko rečem, da prikazuje res najboljše oblikovalske dosežke v evropskem merilu.
Vprašali ste me o mojem eksponatu: v II. letniku sem pri prof. Marijanu Gnamošu delala na nekoliko širši temi oz. nalogi to je embalaža za prenos in iskala nov pristop k temu. Napravila sem vrečko brez lepljenja, samo z zgibanjem papirja, ki se ji za dno vloži karton in doda vrvico za ročaj. Ne vem sicer, kako draga bi takšna vrečka prišla, ker raziskave trga ne delamo, mislim pa, da bi bila primerna za malo bolj ekskluzivne izdelke.
Želim poudariti, da za vsakim oblikovanjem stoji raziskava, sistematični pristop in da torej oblikovanje ni neka spontana dejavnost. Tako sem pred tem izdelala raziskavo o tem kakšne teže prenašamo, kdo kaj prenaša, kje dobimo vrečko itd.«
Kaj pa praksa pri nas? Ste že bili pri nas na praksi oziroma koliko poznate našo delovno organizacijo?
Darja Trtnik: »Štipendijo prejemam od III. letnika, torej eno leto in na praksi pri vas še nisem bila. Želela bi sicer vzpostaviti stik z vašo organizacijo, ki me štipendira, ker pa razmer pri vas ne poznam (ne vem, koliko imate razvito področje oblikovanja) tudi ne vem, koliko bi mi praksa pri vas koristila. Šola nas sicer usposablja za samostojno delo, vendar študent še ni toliko samostojen, da bi mu praksa brez dobrega mentorja koristila oziroma bi koristil organizaciji. Namen prakse je prav gotovo ta, da znanje, pridobljeno v enem letniku, maksimalno preizkusiš v praksi.
V okviru prakse smo letos z akademijo sodelovali na mednarodni delavnici na šoli za oblikovanje v Parizu, na temo načini prehranjevanja. Sodelovali smo študentje iz 16 držav. Vsaka država je predstavila' svojo nalogo, ki jo je pripravila na to temo. Z naše akademije smo obdelali temo prostor za pripravo hrane; o tem smo delali projekt za »Gorenje«. Odločili smo se, da predstavimo nekaj čisto slovenskega in za predstavitev uporabili tudi etnološke elemente v zvezi s kuhinjo (potico, slivovko v frakelj-čkih). Podrobnosti predstavitve za vas najbrž niso toliko zanimive, rada pa bi poudarila, da je bila naša predstavitev zelo odmevna in da je odlično uspela. Prednost takšne mednarodne delavnice ni toliko v pridobivanju na oblikovalskem področju, ampak v spoznanju, da so oblikovalski problemi pravza-
prav povsod po svetu zelo podobni, razlikujejo se le pristopi do teh problemov, načini, kako se jih lotevamo. Prednost mednarodne delavnice je tudi v tem, da se ne bojiš nastopa v tujini, saj smo ugotovili, da smo na istem nivoju kot dežele ostalih udeležencev delavnice.«
Kaj pa štipendija? Se da z njo uresničiti kakšno željo?
Darja Trtnik: »Prejemam 18 starih milijonov štipendije in žal moram povedati, da je to zelo nizka štipendija za oblikovalca. Prepričana sem namreč, da je naša šola najdražja šola v Sloveniji, saj moramo študentje ves material za prototipe sami financirati. Tako me npr. samo fotokopije mesečno stanejo okrog 10 starih milijonov (vaši fotokopirni stroji niso zadosti kvalitetni za potrebe oblikovanja, kar sem že preizkusila). Potem so še stroški za revije, če želiš biti na tekočem, saj šola več sredstev namenja prvenstveno področju likovne umetnosti. Skušamo se povezovati z organizacijami združenega dela, z industrijo za izdelavo prototipov in prepričana sem, da bi tudi s KTL lahko našli obliko sodelovanja v obojestransko korist!«
M. Štrekelj
Kako nastaja propagandni TV spot...
Kot zanimivost objavljamo prvotni okvirni scenarij prvega dela TV spota:
1.	Pred mračnimi vrati, kjer tu in tam visi kakšna pajčevina, stoji grupa »potencialnih« poslovnežev. Pred njimi KUSTOS (ženska), ki jim vztrajno nekaj razlaga (vztrajno zato, ker je njihov realen zvok potisnjen v tretji plan).
2.	Kustosinja se končno obrne proti vratom, z roko obriše prah s komaj zaznavnega napisa na vratih, kjer piše ARHIV. Z velikimi težavami ji uspe odpreti zarjavela vrata...
3.	Kamera je že v prostoru, ko jih kustosinja odpre in vsi vstopijo... in nanje se s stropa vsuje kup prahu. Ob kašljanju in čiščenju oblačil uspe kustosinji poiskati nekakšen »vzdvod« za prižiganje luči, ki začne delovati na njen precej grob udarec po njem.
4.	Luči se prižgejo, opazimo star zanemarjen prostor, kjer si na meter razdalje sledijo brezkončne police, natrpane z akti, spisi, staro dokumentacijo skratka.
5.	Cela grupa s kustosinjo na čelu začne precej hitro hoditi in opazovati dogajanje v tem prostoru, opaziti pa je pri vseh, da jim tovrstna »ekskurzija« prav nič ne »paše«.
6.	In seveda... v prostoru je moč opaziti precej »zanimivosti«. Ob neskončnih policah se nahajajo ljudje v starih »predpotopnih« oblačilih, vsi brez nadaljnjega osiveli, tresočih rok... kot da bi jih potegnili iz naftalina.
—	Prvi, zakopan med starimi akti, pihne v star spis in iz njega se zakadi velika količina prahu;
—	Drugi poskuša iz visokega kupa listin potegniti nek spis pa se mu vse zruši na glavo;
—	Tretji poskuša odpreti staro okno, skozi katerega prihaja sumljivo malo svetlobe, in ko ga končno odpre, zapiha skozenj piš vetra, ki mu odnese vse papirje;
—	Četrti stoji na predpotopni lestvi in se trudi izvleči nek spis...
7.	Kustosinja, ki je sproti komentirala dogajanja, se ustavi ob njegovi polici. Ne da bi ga opazila, se med razlaganjem opre na polico .... ki se nagne in začne podirati.
8.	Le za kratek čas opazimo ČETRTEGA, ki s polico in svojo lestvijo leti po zraku (za njim ostane le zvok hreščanja, lomljenja in sličnih zvokov).
9.	Kustosinja zgroženo povabi vse »potencialne« poslovneže, da skupaj zapustijo prostor...
10.	Kamera je že v novem prostoru in opazuje kustosinjo, ki kot zadnja »izstopajoča« s težavo zapira vrata ARHIVA.
Vendar, vsaka sekunda propagandnega spota je dragocena, kar seveda tudi vpliva na dokončni scenarij.
Poškodbe pri delu za obdobje januar—september 1988
Še vedno
preveč izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu
30.9.1988 je bilo v DO KTL zaposlenih 1890 delavcev, od teh pa se je poškodovalo 64 delavcev, 50 na delu in 14 na poti. Poškodoval se je pri delu vsak 30 delavec, na delu pa vsak 38 delavec. Vsak poškodovani je bil poprečno odsoten z dela 13 delovnih dni. Težjih poškodb ni bilo.
Če navedene podatke primerjamo z enakim obdobjem lani vidimo, da se je število poškodb pri delu zmanjšalo od 67 na 64 (za 4,5 %), resnost poškodb pa od 17,6 na 13,03 (za 26%) izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo.
Pogostnost poškodb pri delu se je zmanjšala od 3,5 na 3,39 (za 3,1 %) odstotka vseh delavcev.
Število poškodb na delu se je zmanjšalo od 52 na 50 (za 3,8%), pogostnost pa od 3,02 na 2,65 odstotka vseh delavcev (za 12%). Število poškodb na poti se je zmanjšalo od 15 na 14 (za 6,7%).
V petih, številčno najmočnejših temeljnih organizacijah je stanje naslednje:
V	TOZD KARTONAZNA — Ljubljana: od 690 delavcev se je poškodovalo na delu 23 delavcev. Poškodoval se je vsak 30. delavec. Vsak poškodovani je poprečno bo-loval 9,7 delovnih dni. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število poškodb na delu zmanjšalo od 24 na 23 (za 4%), na poti pa povečalo od 5 na 10 (za 100 %). Resnost poškodb na delu je enaka kot lani, to je 9,7 izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo. Od 33 poškodovanih je bilo 16 žensk in 17 moških. Torej se je poškodovala vsaka 22. ženska in vsak 19. moški.
V	TOZD VALKARTON — Logatec: Od 396 delavcev se je poškodovalo na delu 13 delavcev. Poškodoval se je vsak 30. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 18 delovnih dni. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število poškodb na delu zmanjšalo od 15 na 13 (za 13%), na poti pa od 3 na 1 poškodbo (za 66%).
V	TOZD KARTONAZA — Rakek: Od 232 delavcev se je poškodovalo na delu 6 delavcev. Poškodoval se je vsak 38. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 7,7 delovnih dni. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število poškodb na delu zmanjšalo od 7 na 6 (za 14%), na poti pa je enako kot lani, to je 1 poškodba.
V	TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA
— Ljubljana: Od 140 delavcev so se poškodovali na delu 3 delavci. Poškodoval se je vsak 47 delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 20 delovnih dni. Število poškodb na delu je enako kot lani, to je 3 poškodbe. Poškodb na poti ni bilo.
V	TOZD LEPENKA — Tržič: Od 129 delavcev so se poškodovali na delu 4 delavci. Poškodoval se je vsak 32. delavec. Vsak poškodovani je poprečno boloval 11,4 delovnih dni. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število poškodb na delu povečalo od 2 na 4 (za 100%), na poti pa je enako kot lani, to je 1 poškodba.
V	TOZD EMBALAŽNI SERVIS —Koper in v SIGMI — G. Milano-vac ni bilo poškodb, v DSSS pa 1 na poti z dela.
V TOZD se je poškodoval na delu vsak:
1.	PAPIRNA KONF.
2.	KARTONAŽA
3.	JELPLAST poprečje KTL
4.	LEPENKA
5.	VALKARTON
6.	KARTONAŽNA
47 delavec 39 delavec 38 delavec 37,8 delavec 32 delavec 30,4 delavec 30 delavec
Poprečno izgubljenih delovnih dni na 1 poškodbo na delu:
1.	KARTONAŽA	7,7 del.	dni
2.	KARTONAŽNA	9,7 del. dni
3.	LEPENKA	11,4 del.	dni
poprečje KTL	12,56 del. dni
4.	JELPLAST	18 del.	dni
5.	VALKARTON	18,1 'del. dni
6.	PAPIRNA KONF.	20 del. dni
Od 64 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji:
1.	Nepazljivost delavca — sodelavca 25 poškodb
2.	Nezanesljiv, nesmotrn način dela 23 poškodb
3.	Kršitev predpisov varstva pri delu 1 poškodba
4.	Pomanjkljivosti na objektih — napravah 1 poškodba
5.	Na poti na delo, z dela, službeni poti 14 poškodb
J. KOPAČ
	| 1
	
	
Nasveti naše zdravnice
Pomembno je zgodnje odkrivanje raka na prsih!
Rak na prsih je najbolj pogosta oblika raka pri ženskah. Po podatkih Registra raka za SR Slovenijo število novo zbolelih iz leta v leto narašča. Značilno zanj je tudi, da je veliko število obolelih že v obdobju 40—45 let, kar za druge oblike raka ne velja. S starostjo in-cidenca (število novo zbolelih) narašča.
Več možnosti, da zboli za rakom na prsih ima tista ženska, ki ni nikoli rodila, ali je rodila po 35. letu, ženska, kjer je bila bolezen v družini že prisotna. Večji riziko velja tudi za ženske z zgodnjo menarho in pozno menopavzo. Odsotnost teh dejavnikov ne pomeni, da ženska ne bo zbolela.
Ločimo v glavnem dve fazi razvoja raka: neinvazivni, ki je omejen na mesto nastanka in invazivni, ki se že širi po celi dojki, lokalnih bezgavkah ali po vsem telesu.
Pomembno je, da bolezen odkrijemo čimprej, ker je pomoč adekvatna in pacientka ozdravi.
V	Sloveniji pride veliko žensk na zdravljenje, ko je bolezen že razsejana po telesu (metastaze). Ni malo žensk, ki pridejo na zdravljenje, ko so spremembe že na koži.
Točna diagnoza raka na prsih je možna le v specialističnih ambulantah, ker so potrebni posebni pripomočki. Ženska pa mora vedeti, kdaj iti k specialistu.
Osnova pri odkrivanju raka na prsih je samopregled. Ženske pa bomo morali s tem pregledom seznaniti. Vsaka ženska naj bi ta pregled opravila vsak mesec, po možnosti na isti dan.
V	naši ambulanti smo sklenili, da bomo v mesecih, ki sledijo, pričeli učiti ženske, kako naj vršijo te preglede. V ambulanti imamo tudi nekaj prospektov, kjer so natančna navodila. Vsaki ženski bomo tudi povedali, v kakšnih primerih naj išče zdravniško pomoč. Upamo, da bo to vsaj kanček našega aktivnega prispevka k zdravju delavk tovarne.
Čelan-Lucu dr. Branka
Iz dela naše zobne ambulante
Stanje naših zob je zelo slabo!
V ljubljani je bil od 22. do 24. septembra 9. kongres jugoslovanskih stomatologov, na katerem je bilo poudarjeno, da smo daleč od zdravih zob.
Kljub dobri mreži zobozdravstvenih ustanov širom po Sloveniji je zobovje pacientov v povprečju zelo slabo, v jugoslovanskem merilu pa spadamo med države, kjer so zobni karies (ali gniloba) ter bolezni ob-zobnih tkiv najbolj razširjene.
O tem in konkretneje o problematiki dela naše zobne ambulante, ki ji za uvod lahko rečemo predolga čakalna doba, sem se pogovarjala z ekipo zobne ambulante, v kateri delajo zobni terapevt Matija Petrič, med. sestra stomatološke smeri Tanja Kos in višji zobotehnik Nada Goltes.
Za začetek me je zanimalo, katere temeljne organizacije so vključene v našo zobno ambulanto?
Tanja Kos:
»Vključeni so delavci TOZD Kar-tonažne in MP-3, PAKA, DSSS, Kartonaže Rakek in Valkartona Logatec ter “Kuverte” in upokojenci KTL. Za “Kuverto” vemo, da se je odcepila, vendar z vaše strani zaenkrat nismo dobili odpovedi, zato jih še vedno sprejemamo.«
Kakšno je stanje zob med našo populacijo in kako skrbimo za svoje zobe?
Matija Petrič:
»Zelo slabo! Obolevnost zob je 100%, kar pomeni, da ima pri starostni skupini nad 18 let vsak pacient bolan vsak zob! Vzrok za to je potrebno iskati predvsem v nepravilni prehrani, mentaliteti oz. strukturi zaposlenih ter njihovi nepro-svetljenosti, fluktuaciji, posebej pa poudarjam pomankljivo nego zob. Ustna higiena je v povprečju zelo slaba!
Veliko je trdih in mehkih zobnih oblog, ki so ravno posledica slabe
Tanja Kos, med. sestra stom. smeri: »Skrajšanje čakalne dobe in pogostejše naročanje ob delu ene ekipe bi bilo možno samo z zmanjšanjem števila pacientov oz. zmanjšanju vključenih temeljnih organizacij.«
ustne higiene. Precej je razširjena tudi paradentoza — majavost zob, za katero še ni zdravila, se pa da z načrtno nego obolenje omiliti in trajnost zob podaljšati. Pri pacientih iz Rakeka in Logatca pa je vzrok slabim zobem prav gotovo tudi kraška voda, kateri primanjkuje fluora.«
Dolga čakalna doba in pogostost naročanja najbolj bodeta v oči. Kateri so glavni vzroki za to in kaj se da storiti, da bi termine v bodoče skrajšali?
Tanja Kos:
Čakalna doba na prvi pregled je 3 mesece, pogostost naročanja po prvem obisku pa je odvisna od vrste posega in stanja zob pacienta. Če ni posebnega zdravljenja naročamo z razmakom 2 — 3 mesece. Letos smo do 30. septembra vključili kot prvi pregled že 587 pacientov, kar pa ne daje prave slike o zasedenosti ambulante. Skrajšanja čakalne dobe in pogostejše naročanje ob delu ene ekipe bi bilo možno samo z zmanjšanjem števila pacientov oziroma zmanjšanju vključenih temeljnih organizacij.«
Matija Petrič:
»Kar se tiče obsega dela presegamo vse plane po zdravstvenih normativih, še več, v takšni obratni ambulanti si za vse delo sam in ga tudi ne moreš vnaprej planirati ali porazdeliti kot npr. v zdravstvenem domu. Ker je stanje zob med pacienti zelo slabo, je dela res veliko. Največ je kariesa, veliko časa pa vzame tudi p roleti ka, kjer se trudimo nadomestiti zamujeno. Na pogostost naročanja precej vplivajo pacienti z bolečinami, ki jih sprejemamo vsak dan (od 7. ure do 9.30 ure).
Vedeti moramo, da je zdravljenje bolečega zoba zahtevnejše in dolgotrajnejše, da torej za boleči zob naročimo še najmanj dva do štirikrat, zato da ohranimo vsaj tiste zobe, ki se jih z ustreznim zdravljenjem da ohraniti.
Veliko je pacientov, ki se tukaj skorajda prvič ali po dolgih letih naročijo in tak pacient vzame tudi eno do dve leti, da stanje saniramo. Ob p roleti ki, ki terja vsaj štiri do pet obiskov je jasno, da so termini za en mesec hitro polni. Opozoriti moram tudi na disciplino, saj se veliko pacientov ne drži naročenih terminov.
Veliko dela pa ostane očem pacientov skritega kot npr. razkuževanje opreme in inštrumentov za vsakim pacientom, ne samo zaradi
AIDSA, tudi zaradi nevarnosti okužbe z »bolj običajnimi« boleznimi kot sta tuberkuloza in zlatenica — hepatitis. Zaradi tega prihaja tudi do neupravičenega negodovanja pacientov, ko morajo malo počakati, pa vedo, da je ordinacija prazna.«
Kaj pa preventiva?
Matija Petrič:
»Kar se tiče preventive je že precej zamujenega. Naše delo je v glavnem "gašenje požara”. Kot kaže pa bomo šli ponovno nazaj na fluoriranje in sicer fluoriranje kuhinjske soli, kar je cenejše od fluoriranja vode.
Ponovim lahko osnovne napotke za bolj zdrave zobe: pravilna prehrana, kar pomeni manj sladkorja in škroba pa več svežega sadja in zelenjave; umivanje zob po vsakem obroku, še znosno pa bi bilo vsaj enkrat na dan in kakšno jabolko po jedi!
V trgovinah so na voljo preizkušene in zato kvalitetne zobne kr-tačke (krtačko zamenjamo na 3—6 mesecev) in zobne paste za učinkovito odstranjevanje zobnih oblog, obogatene s fluorom, torej pogoji so.«
Naše delo je v glavnem »gašenje požara«, pravi Matija Petrič, zobni terapevt, v pogovoru za »Glasilo«
S 1. julijem se je občutno povečal naš prispevek k zdravstvenim storitvam, ponovno pa se je povečal (sicer manj) s 1. oktobrom. Je s plačevanjem participacije kaj problemov in kolikšna je za najbolj pogoste storitve?
Tanja Kos:
»Participacija znaša 40 % — 60% cene storitve, dodatno pa pacienti plačujejo še razliko v ceni med standardnim (slabšim) in uporabljenim materialom. Tako se cena za zalivko (plombo) giblje od 5.600 do 20.000 din, medtem ko se za puljenje participacije ne plačuje.
Pri protetiki je participacija naslednja:
polna kovinska prevleka77.300din fasetirana prevleka	96.700 din
totalna proteza	162.000	din
delna proteza	217.000 din
členi v mostu	48.700	din
dvočlenski most z dvema prevlekama in kovina
300.000—400.000 din
Problemov s plačevanjem participacije zaenkrat ni, kar se tiče
p roleti ke pa vsakemu pacientu vnaprej povemo, koliko ga bo storitev stala.«
Še o opremljenosti in pogojih dela sem vas želela povprašati. So kakšne prednosti dela v tovarniški ambulanti za razliko od dela npr. v Zdravstvenem domu?
Nada Goltes; višji zobotehnik: »Kar se opremljenosti tiče še gre, večji je prostorski problem v zobo-tehničnem laboratoriju.«
Nada Goltes:
»Kar se opremljenosti tiče še gre, večji je prostorski problem, predvsem v zobotehničnem laboratoriju, ki je občutno premajhen. Po normativih bi morala imeti ločena umazan in čisti del, zaradi majhnega prostora pa je tudi zrak prenasičen (para, plini).
Prednost dela v obratni ambulanti je edino v tem, da delamo samo dopoldne in nimamo turnusa, vse ostalo so dodatne obremenitve, predvsem skrb za nabavo materiala.«
Matija Petrič:
»Kot sem že poudaril, si za vse delo sam pa tudi odgovornost je večja, ker se ne moreš posvetovati. Veliko je tudi administracije, od statistik do naročanja materiala in perila do obračunavanja participacije in poslov z denarjem, za kar je v zdravstvenih domovih zadolženo drugo osebje.
Razen pripombe na zastarelost opreme je problem prostor, predvsem v zobotehničnem laboratoriju, nujna pa je nabava sterilizatorja za instrumentarij.«
Glede sodelovanja z našimi strokovnimi službami so hudomušno pripomnili, da se za ambulanto zanimajo predvsem takrat, ko pride račun Zdravstvenega doma Ljubljana za kritje stroškov dela, ki presega normativ zdravstvene skupnosti.
In zaključek: V razmislek ponujam kritične podatke o stanju naših zob in predlog sestavljalcem jedilnikov v obratih družbene prehrane, da nam večkrat ponudijo »jabolko za zdravje«. Dolga čakalna doba pa kljub obrazloženim dejstvom ostaja problem!
M. ŠTREKELJ
Teden boja proti tuberkulozi, ki vključuje tudi boj proti kajenju je sicer že mimo, a ostaja vedno aktualen.
Vzemimo si čas za premislek in odločitev...
Ste se prepoznali?
Ne, ne kadim, sem zaposlen v DE-30
KARIKATURI: A. ORAŽEM
Kadrovske novice
PRIŠLI — ODŠLI V lil. ČETRTLETJU
TOZD Kartonaža Rakek:
Prenehanje del. razmerja: UDOVIČ Marija RAJK Ivanka KAVČIČ Mirko
LUKEK Marija (inv. upokojitev)
Sklenitev del. razmerja: ZEMLJAK Robert (za določen čas)
TOZD Lepenka Tržič:
Prenehanje del. razmerja: PAVŠEK Ivanka.
Sklenitev del. razmerja: BJELIČ Ivica (iz JLA).
TOZD Valkarton Logatec:
Prenehanje del. razmerja: M IVŠEK Iztok
Sklenitev del. razmerja:
LAZAR Alojz LAPI Branimir JERINA Pavel MENART Ivan LEVINGER Mitja LESKOVEC Janez URBANC Emil DOLENC Matjaž (iz JLA)
VERBIČ Primož
NAGODE Mojca (za določen čas)
TOZD Papirna konfekcija Ljubljana:
Prenehanje del. razmerja:
MILIČ Sulejman Sklenitev del. razmerja: —
TOZD JELPLAST Kamna gorica:
ni sprememb
TOZD KARTONAŽNA Ljubljana:
Prenehanje del. razmerja: ŠTEBIH Metod (upokojitev)
HABIČ Mateja BARTOL Marija (upokojitev) SMAILAGIČ Emil PIRNAT Ana SMERAJC Božidara KRAJNIK Ivana PERKO France PRVULOVIČ Vesna Sklenitev del. razmerja: MITROVIČ Zoran IVELJIČ Boris STOŠEVSKI Dobrivoj FORTUNA Karmen RUDIČ Suzana (za dol. čas) TAHIROVIČ Jasmina (za dol. čas) ANDOLJŠEK Darja (za dol. čas) LUČIN Anica (za dol. čas)
TOZD Embalažni servis Koper:
Prenehanje del. razmerja:
MIHEC Ines (inval. upokojitev) VRABEC Olivija (inval. upokojitev) Sklenitev del. razmerja: —
DO Tovarna potiskane embalaže v ustanavljanju
Prenehanje del. razmerja: KOCMAN Marija MIHELIČ Marko OSTOJIČ Višnja Sklenitev del. razmerja:
MAUSER Niko (iz JLA)
RAJK Ivanka POŽEG Marica TESIČ Zoran JEMEC Helena ČELIGOJ Darja TREVEN Polona
HASKOVIČ Hajriz (za določen čas)
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Prenehanje del. razmerja: GRETIČ Danica ŠKULJ Iztok DIETZ Marjeta Sklenitev del. razmerja:
HABIČ Mateja FAKIN Jana SOKLIČ Marija
Podatke zbrala: Marinka Zapušek Opomba: Pregled je pripravljen s poudarkom na naravni fluktuaciji in torej ne vključuje prehodov delavcev iz TOZD Kartonažna v DO v ustanavljanju ter iz DSSS v TOZD.
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO
ZAHVALA
Vsem sodelavcem, ki so darovali cvetje, mi izrekli sožalje in se tako številno udeležili pogreba mame, prisrčna hvala
Jelica Kristan
UGANKARSKI
SLOVARČEK
AARAU
glavno mesto švicarskega kan? tona AArgau ABERACIJA
odklon svetlobe, napaka leč IESI
kraj v Italiji, pri Anconi JAMAMAJ
Japonska sviloprejka, nočni metulj
COMONOSOV Mihail Vasiljevič, 1711—1765 ruski učenjak, pesnik in jezikoslovec PARADOKS nesmiselna trditev (npr. »zgovoren molk«)
PLENČIČ
Anton Marko, 1705—1786, slovenski zdravnik, patalog
Pravilna rešitev nagradne križanke iz Glasila št. 7—8/88
Vodoravno: PODRUŽBLJENJE, OBRATOVALNICA, NRAVEN, NA, M, TOČ, GAD, BAT, OB, PLEADA, RV, MNENJE, PERUTNINA, ZRNO, AE, SENO, RO, AMOR, LAVA, KB, K, GRM, OD, MAORI, EKS, ŽID, ROMMEL, EAST, OS, ORSON, NT, KONTESA, ČO, KOPALKA, TRAKT, ARON, ALE, MAAR, LIK, ATENE, RENEGATKA, ABONENT, TARA, GANGLION, ZEVA, OAZA, IZBICA, AKRA, IRI, TKON, KRESE, NIKA, MICA, AAR, AA, T, ULAGA, NR, ARA, TO, AL, NIOBA, PAN, AKVA-TINTA, P, 00, ZASNOVA, RN, ADAPTACIJE, AV, RR, IMP, LAKOTA, KAVARNA, ENICA, PREKUCNIK, CAPIN, IO, OKA, LT.
Nagrade so razdeljene...
Prispelo je 56 rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke »Glasila«, žrebanje pa smo tokrat izvedli v TOZD Papirna konfekcija Ljubljana.
Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem s pravlnimi rešitvami križanke:
1.	nagrada 8.000 din, PETRIČ Marija — DE 30 TOZD Kartonažna Lj.
2.	nagrada 6.000 din, MULH Tone
—	DSSS
3.	nagrada 5.000 din, KOLAR Helena — DSSS
4.	nagrada 3.000 din, ALEKSIČ Aco — TOZD Kartonaža Rakek
5.	nagrada 2.000 din, ANŽIČ Irena
—	DE 30 TOZD Kartonažna Lj.
inf. služba
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade za nagradno	2. nagrada
križanko v glasilu št. 9-10/88	3. nagrada
4. nagrada
1. nagrada	8.000 din 5. nagrada
6.000	din Rešitve pošljite v zaprti kuverti pripisom »nagradna križanka« do
5.000	din na naslov: KTL n.sol.o. Ljubljana, 24.11.1988.
3.000	din Čufarjeva 16, DG samoupravne
2.000	din zadeve in informiranje z obveznim	INFORMATIVNA SLUŽBA
GLASILO KTL — INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2000 IZVODOV: IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: MILENA KLEVA (predsednik), CVETA AHČIN, DARKO DENIŠA, FANI GUTNIK, ANTON ORAŽEM, MANJA PREZELJ, BOGO SEME (člani) TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKELJ, TISK TISKARNA LJUBLJANA, NASLOV UREDNIŠTVA: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, KOTNIKOVA 19/a, TELEFON: 061 /316-922, INT. 293.