Telesno-kulturni objekti v naši občini
V naši občini deluje 88 osnovnih telesnokulturnih organizacij, od katerih imajo nekatere še speci-alizirane skupine, odbore, sekcije-... tako da štejemo prek sto dru-štev s panogami. Okrog 16.000 članov vključujejo ta društva, kar predstavlja prek polovice šišen-skih občanov, ki so vključeni v okrog 230 društev. Če pa prišteje-mo še društva v organizacijah združenega dela, pa je številka še večja.
Tolikšno število športnikov za-hteva svoje objekte za sestajanje, urjenje oziroma tekmovanja. Te dni praznujemo v Šiški 85. obletni-co telesne kulture. Bogata tradici-ja predstavlja dobra tla za razvoj športnih aktivnosti. Zato je razu-mljivo, da še vedno obstaja vrsta športnih objektov, zgrajenih pred mnogimi leti, večina društev pa načrtuje sodobnejše objekte
Do konca tekočega planskega obdobja (do leta 1991) sta SITKS in ZTKO Ljubljana Šiška vključila v svoje razvojne programe določene investicije v športne objekte v ob-čini. Gre za novogradnje in rekon-strukcije. Pa si jih oglejmo.
Dom športov Olimpije
V okviru ZŠD Olimpije deluje inici-ativni odbor za izgradnjo doma športov Olimpije. Objekt je načrto-van na prostoru pred Halo Tivoli, kjer je sedaj zunanje drsališče. Trenutno je v postopku pridobiva-nje lokacijske dokumentacije in programskih zahtev glede na po-trebe posameznih klubov. Gradnjo načrtujejo etapno; najprej dvorano za borilne športe in dvorano za igre (rokomet, košarka) za mladin-ske kategorije. Projektna doku-mentacija je v izdelavi, pričetek gradnje pa še ni določen. Istočas-no poteka tudi akcija za vključitev izgradnje objekta v srednjeročni plan KS Milan Majcen, SO Ljublja-na Šiška in mesta Ljubljana.
Gimnastični center Slovenije
tega gradijo pri objektih TVD Partizan že od leta 1971 dalje. In-vestitor je TVD Partizan, izgradnjo pa načrtujejo v treh fazah. Prvo so že zaključili: izgradnja gimnastič-ne dvorane. Temu sledi sanacija kletne etaže z zaščitno ploščo, da preprečijo gospoaarsko škodo, saj telovadnica stalno zamaka. Kasneje naj bi zgradili še moritaž-no telovadnico. V omenjenem objektu že leto dni deluje novo 12-stezno moderno avtomatsko strelišče (OSZ Šiška). V teh objektih poteka izredno živahna dejavnost - športnorekreacijski programi VVO, šol, redna vadba krajanov, program juda ter vrhun-ske športne gimnastike za vse se-
lekcijske stopnje. Prva skrb izvrš-nega odbora društva pa je poskr-beti za zaščito objektov in imovine pred propadanjem.
Atletski center Slovenije
Ta je nastal ob rekonstrukciji objektov  za  potrebe  Balkanskih atletskih iger leta 1986. Stadion ima vse atletske naprave, steza je pokrita z umetno maso, izdelani so    zunanji     sanitami     objekti, vzhodna tribuna, pomožni stadion z napravami in stezo iz ugaskov, poligon za vojaški mnogoboj, zele-nice, asfaltne površine, glavna tn-buna 2 2000 sedeži, reporterske kabine, garderobe,  sanitarije ter programski del objekta. Pričeli pa so z izgradnjo severnega aneksa s  toplotno  postajo,   dvorano  za skoke in druge športe. Urejeni so minimalni parkimi prostori, zeleni-ce, hortikultura in javna razsvetlja-va.   Za   dokončanje   prve   faze objekta pa morajo še: priključiti to-plotno postajo, prevleči tekališča z umetno maso, dokončati severni aneks, urediti južni trikotnik in za-varovati objekt z ograjo. Zaradi ve-čjega dolga dela stojijo. ŽŠD Liu-bljana pa nadaljuje dela za uspo-sobitev objektov iz lastnih amorti-zacijskih sredstev: ureja južni tri-kotnik, preureja PTT prostor v go-stinski objekt, čimprej želi priklju-čiti centralno kurjavo in usposobiti tekališče za zimsko vadbo.
Letni skakalni center-Podutik
Na lokaciji ŠR-3/1 Podutik na-staja nov letni skakalni republiški center. Štiristopenjska izgradnja zajema skakalnice K = 115, K = 90, K = 75 z infrastrukturo (sodniški stolp, sedežnica, vodo-vod, električni vodi). Kasneje naj bi zgradili športno dvorano in manjši hotel za skakalce-študente. Skladiščni objekti, gar-derobe, pokrita tekaška steza, travnate športne površine z os-novnimi atletskimi napravami, te-niška igrišča in večnamenske as-faltne pološčadi naj bi gradili v tre-tji fazi. V četrti fazi pa bi zgradili bazen za namakanje plastične mase in izdelavo umetnega snega. Objekt je vključen v plan naše ob-čine 1986-1990. Nosilec prve faze investicije je SSK Elektroteh-na llirija v sodelovanju s Smučar-sko zvezo Slovenije.
Športni center Iskra - llirija
Tudi ta športni park Iskra-llirija bo zgrajen v štirih fazah do leta 1990. Izdelan je podroben elabo-rat izgradnje na lokaciji ŠR-5/Koseze. Gre za 6 zunanjih teh-niških igrišč (eno s tribuno), štiri-
stezno balinišče, večnamensko asfaltno ploščad, kotalkališče, te-niško dvorano z dvema igriščema, tribuna s kegljiščem, dvorano, skladiščne in pisarniške prostore, strelišče in klubske prostore. DO Iskra Commerc je prevzela vlogo investitorja in organizatorja iz-gradnje. Z deli bi lahko že začeli v začetku leta 1987, pa se je vse skupaj zataknili v krajevni skupno-sti. Najprej pa naj bi zgradiii osem teniških igrišč, pomožno nogomet-no igrišče in sanitarni blok.
Športni  objekt  Partizan -Sentvid
Nadomestni objekt bo zgrajen na zazidalnem območju ŠR 4/2 -Pržanj (za gostilo Žibert v Šentvi-du). Izgradili naj bi šest teniških igrišč, rokometno igrišče s tribu-no, košarkaško igrišče, kontejner-ski objekt za garderobe in ustrez-no komunalno infrastrukturo (vo-dovod, kanalizacija, javna razsvet-Ijava). Tudi ta objekt bi lahko že služil svojemu namenu, če bi so-sedje pozitivno sodelovali, tako pa se pravdne zadeve vlečejo vse do vrhovnega sodišča.
Poligon za alpsko smuča-nje v Guncljah
Poligon bi zgradili na območju »Poseke« - smučišča v Guncljah, kjer naj bi vadile selekcije usmer-jenega športa in vse vrste nižjih tekmovalnih ekip. Smučišče bo tudi rekreacijskega pomena in bo opremljeno z napravami za izdela-vo umetnega snega, žičnico, raz-svetljavo idr. Pridobljena je loka-cijska dokumentacija, soglasje lastnikov zemljišč, GG za posek in podaljšanje smučišča in Komiteja za urejanje prostora naše občine. Najprej bodo zgradili smučišče, kasneje pa bi uredili parkirišča, travnata in asflatna "igrišča, klub-ski prostor z garderobami, skla-dišča in gostinski obrat. V okviru tega centra bodo zgradili tudi dve manjši skakalnici, pokriti z umetno maso.
Kajak kanu proga v Tacnu
Leta 1991 bo na brzicah Save v Tacnu svetovno prvenstvo v slalo-mu. Skupščina naše občine pa je tudi že podprla kandidaturo Bro-darske zveze slovenije za organi-zacijo svetovnega prvenstva. Prva faza rekonstrukcije colotne proge in izgradnja tribun (travnatih) za okrog 15.000 gledalcev bo stekla naslednje leto. Objekt bo postal kajakaški stadion za divje vode kot jugoslovanski center za sla-lom. V naslednji fazi je predvidena izgradnja Gportnoturističnega centra, ki bo vkijučeval avtokamp, motel, kopališče in športnorekrea-tivne površine. Celotna izgradnja bo potekala v sodelovanju s turi-stičnim gospodarstvom.
Objekti v Medvodah
Poseben kompleks športnih objektov pa je na območju medvo-ške kotline, kjer je že sedaj šport-na dejavnost izredno bogata. Sta-rejši objekti so potrebni rekon-strukcij. BŠK mora obnoviti streš-no konstrukcijo, obnoviti igralne površine, popraviti inštalacije. No-gometni klub načrtuje prizidek za gostinski objekt v klubskih prosto-rih, popravilo tal in obnovo ruše na igrišču. SD Barle Ambrož načrtuje popravilo vseh strelišč. Kegljaško društvo Hidro zgledno vzdržuie šeststezno kegljišče z bifejem.
Poleg omenjenih večjih centrov pa je še vrsta manjših, vendar nič manj pomembnih objektov, ki so potrebni revitalizacije. Seveda pa morajo društva dati pobudo in pri-praviti ustrezno dokumentacijo za morebitne posege v prostor.
Tone Simončič