SO. Mapibop, s&iree IS. decembra JLSIO. Tečaj > v Iithafa vsak Četrtek in velja s poštnino vred ta v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage lzvenavstrljslco fleiele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovanskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiiiovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine,, i—. Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Bokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. 2a toserate se plačuje od enostopne petitvrsto za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj, r- Ne« zaprte reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouk in zabavo. Cenjenim naročnikom. Zopet je pred durmi novo leto, ko bo treba obnoviti za leto 1911 naročnino na „Slovenskega «G o s p o d a r j a". Ker je ob novem letu v tiskarni -silno veliko dela, zato smo že zadnji Številki priložili položnice, da spravimo s tem delo naprej. Prosimo pa cenjene naročnike, da bi nam poslali naročninozaieto 1911 že pred novim letom, kolikor jim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v upravništvu grozno kupici, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Le pomislite, če nam 10.000 do 12.000 naročnikov pošlje v par dneh naročnino, koliko da to vpisovanja! Ako pa se začne naročnina pošiljati že v dragi polovici decembra, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši, kakor če pride po 500 do 800 naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo Še enkrat, da se za.čne pošiljati naročnino prej ko mogoče. Denar se naj pošilja po položnici, ki naj se natančno izpolni. [ ni e se naj razločno piše, ravno tako tudi pošta. Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedami „Položnica" besede: Star naročnik; novi naročniki pa naj na i-stem mestu napišejo oesede: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico „nov" ali „star", Če pošlje kdo denar po nakaznici. S tem nam prihranijo naročniki mnogo, mnogo Časa. Torej ne pozabiti!! „S lo venski Gospodar" bo stal s prilogo „Gospodarske Novice", kakor d o z (1 a i 4 krone na leto. Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti. Vsak naj skuša pridobiti še vsaj enega novega naročnika! Uredniki, pa bodo posvetili listu vso skrb, da bo res zanimiv in zabaven. Posebno bo delal urednik „Gospodarskih Novic" na to, da bo ta prepotreben list za našega kmeta prinašal mnogo koristnega in poučnega berila! Zdaj torej vrli somišljeniki, na agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši! Uredništvo in upravništvo. Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za Slov. Gospodar. PODLISTEK. + Opat Jan. Krst. Epalle. (Spcmin«ke črtire Natisa! J-čef Orjak.) „Gotovo vam bo dal dočakati ljubi Bog posvečanje nove lurške cerkve, ker toliko storite za njo." „Daj Bog," je vzdihnii pobožni opat ter proseče pogledal proti nebu. Bila je pač srčna želja rajnega o-pata Epalla, doživeti posvetitev nove cerkve v Raj-henburgu. Pa nisem slutil, da bi bil ta pogovor v Pa-ray-le-Monialu, kjer se je blagoslovila Srca Jezusovega podoba za novo cerkev v Rajhenburgu, zadnji med nami. Opat Epalle se je podal nato v samostan Dnmb na Francoskem, okrepit si svoje zdravje z mirnim počitkom. A mesec pozneje je došla od tam pretresljiva vest, da je umrl dne 27. oktobra. Dasi pozno radi pomanjkanja časa, upam vendar, da ustrežem marsikateremu čitatelju „Slov. Gospodarja", ako o rajnem blagem redovniku-trapistu napišem nekaj vrstic. Porodil se je opat Epalle v Marlu na Francoskem dne 20. majqika 1848. Njegova rojstna liiša je j ako ugledna in krščanska. Mnogo odličnih duhovnikov, redovnikov in redovnic je izšlo iz nje. Izmed njegovih dveh stricev je bil Janez Epalle titularni.škof Šionski na Salomonskih otokih v Oceaniji ter ondi umrl leta 1840 mučeniške smrti; Jernej Epalle pa je bil asistent pri očetih Maristih v Lionu. Eden izmed njegovih nečakov, o.. Placid Epalle je sedaj naslednik pokojnika, opat v Rajhenburgu; drugi, Janez Epalle, misijonar na Kitajskem, in tretji je umrl lani kot irapist-brat v Rajhenburgu. Tri nečakinje rajnega o-pata pa delujejo kot redovnice v raznih samostanih. Bienerthovo ministrstvo odstopilo. Ministrstvo, ki je padlo te dni na parlamentarnem bojišču, ni bilo nikdar prav močno in sposobno za življenje. Zivljenska moč vsake avstrijske vlade je in mora biti pravičnost proti vsem narodnostim, ki živijo skupno pod žezlom habsburške vladarske hiše. „Justitia iundamentum regnorum" (pravičnost podlaga kraljestev), stoji z velikimi črkami zapisano nad glavnim vhodom v dunajski cesarski dvor. Baron Bienerth se je sicer dostikrat vozil mimo teh dvorskih vrat, pa je pozabil brati ta napis, in Če ga je kdaj prebral, pa ga ni docela razumel. Prvikrat je prišel za baronom Beckom, ki je bil vsaj nekoliko pravičen slovanskim narodnostim in tudi Slovencem, katere je prav dobro poznal, ker ima v Savinjski dolini svoje posestvo ter je dostikrat prebival med Slovenci. Bienerth pa je nemški birokrat, ki pozna samo svoj nemški narod, druge narodnosti pa samo iz pisarne, kakor mu poročajo razni, po večini nemški visoki uradniki. Zato tudi nikdar ni imel pravega smisla za slovenske zahteve, in naj so te bile še tako opravičene. Posledica tega je bila, da so Slovani, posebno Cehi in Slo.venci, takoj stopili proti Bienertliovemu kabinetu v opozicijo, ki se je Še poostrila, ko je Bienerth po odpustu prvega svojega ministrstva sestavil drugo, ki je bilo sedaj prisiljeno,1 dati cesarju o-stavko, ki jo je cesar tudi sprejel. Slovenci moramo le z za4ftVflljsi\'PBy,i;£ležiti ya- dec vlade, ki je sicer vedno naglašala na vsa usta, da ravna vselej po avstrijskem načelu, pa je bila vseskozi prepojena z nemškim duhom. Sicer je porabil Bienerth vsako priliko, da je izjavil, da ne trpi nobenega upliva nobenih političnih strank na upravo, v resnici pa je samo slovanski upliv potisnil v ozadje, nemška, nestrpnost in zagrizenost pa se je pod njim veliko dalje in hujše razpasla nego kdaj poprej, Bienerthovo ministrstvo ni nikdar zmoglo v sebi toliko moči, da bi se dvignilo zoper kruto svobodo nemških Volksratov. Surovo pest teh nemških zagri-zencev in kovarjev čutimo osobito mi Slovenci. Sebe imajo za nekak višji narod, Slovence pa za neko suženjsko pleme, kateremu se pošiljajo nemški sodniki, nemški uradniki na davkarijah, na pošti, na železnici, nemški politični uradniki, nemški ali nemškutar- Zapustivši deško semenišče v Alisu pri Lionu je stopil pokojni opat dne 13. oktobra 1869 v samostan trapistov v Dumbu. Njegovi predstojniki so takoj v začetku občudovali njegovo milo, ljubeznivo, modro in pobožno vedenje, vsem pa se je prikupil mladi menih. V mašnika je bil posvečen dne 19. suš-ca 1878. V oktobru leta 1880. je pa bil od francoske brezverske vlade izgnan iz dežele. Preselil se je nato z drugimi izgnanimi trapisti v Rajhenburg, kjer si je ustanovil leta 1881. na novo trapistovski samostan Marije Rešiteljico Nakupil se je namreč v ta namen nad trgom krasno ležeči grad barona Kristjana Filipa Esebeck z vsemi obsežnimi posestvi. Na tem novem mestu je rajni opat deloval izprva ponižno pod vodstvom prvega priorja Bernarda Sirvain, sedanjega 'opata v zopet oživljenem samostanu, v Dumbu na Francoskem. Leta 1885 pa je postal sam prior, in 10. septembra 1891 opat. Tako je prišlo vodstvo trapistovskega samostana v kaj modre roke. Čudovito naglo se je namnožilo število menihov, katerih šteje samostan danes 80. Očividno je, da naraščaj ni mogel prihajati iz daljne Francije v obilni meri, a pristopali so v tem večjem številu Slovenci. Danes je le slaba četrtina Francozov v samostanu, ostali so skoro sami Slovenci. In Slovenci so radi prihajali v samostan, ko so videli, da jih ljubi opat po očetovsko. In res jih je ljubil in večkrat govoril o njih, da so ponižni, ubogljivi, pobožni. Tudi v gmotnem oziru je pod njegovim vodstvom opatija v Rajhenburgu čudovito napredovala. S pomočjo meniha Gabriela. ki ni imel zato slovesnih obljub, da je lahko razpolagal s svojim obilnim premoženjem, a je živel sicer strogo in sveto po redovnih pravilih, se je nakupilo mnogo sveta za samostan, pozidala elektrarna, tovarna za čokolado in gospodarsko poslopje, ki je stalo samo 80.000 K. V novejšem ski učitelji. In Bienerth, ki je baje vladal po avstrijskem" načinu, je vse to mirno gledal in ni ganil niti z mezincem, da bi svoje „avstrijsko" načelo uveljavil proti najhujši nemški zagrizenosti. Priliko za to bi bil imel pri vsakem uradniškem imenovanju na slovenskem Štajerskem in Koroškem. Značilno je za nekdanjo Bienerthovo vlado dejstvo, da so bili naši krščansko-narodni poslanci prisiljeni na Dunaju in v Gradcu prijeti za obstrukcij-sko orožje. Na Dunaju je dalo povod ministrstvo samo, ker je postavilo v proračun stroške za italijansko vseučilišče: zavseučiliščne zahteve Slovencev, ki nas je mnogo več kot Italijanov, pa je imelo trdovratno gluha ušesa. Tudi na graških razmerah zadeva vlado sokrivda ker je nekako z viška- prezirala celo stvar, češ, gre se samo za Slovence, in ti se morajo seveda brezpogojno udati predrznemu vsenemštvu na milost in nemilost. , Kakor ni imela nekdanja vlada smisla za uve-ljavljenje narodne enakopravnosti, tako tudi v gospodarskem oziru ni znala pravično postopati proti vsem stanovom. Posebno kmečki stan se mora pritoževati, da je vlada dajala \ edno prednost meščanskim stanovom! posebno industriji in veletrgovini, pred kmečkimi interesi, kar spričujejo pogodbe z zunanjimi državami, in grda zoper kmeta naperjena draginjska gonja, ki se je končala z dovoljenjem uvoza argentinskega mesa v Avstrijo. In sedaj je Bienerthova vlada Šla v pokoj, ki ga je že davno zaslužila ne toliko s svojim delom, kakor s tem, česar nt storila, pa bi bila - morala storiti. KdaJio'prišel za»Bienerthom,- se Še-jie ve. morda Bienerth sam, ki bi dobil nalogo, sestaviti novo ministrstvo, kajpada boljše, nego je bilo prejšnje. Vse-kako pa naš narod mirno gleda v bodočnost, ker popolnoma zaupa svojim poslancem, o katerih je prepričan, da bodo v vsakem položaju branili naše narodne in gospodarske koristi. Memsčina osrečevalka ljudstva. (Naši mladini v prercig^lr nap;«a! 7»' e'cT" slo^ensVi fsn1-). Velikokrat se sliši, kako ljudje tarnajo, da so ubogi le zategadelj, ker nemški ne znajo govoriti. Jaz pa poznam takih ljudi, ki znajo nemško govoriti veliko bolje, kakor pa pošteno živeti, da se jim vsled tega prav slabo godi. ■času se je pozidala tudi tovarna za opeko s tako imenovano okrožno pečjo. Francoski list Echo de Fourvier piše dne 5. novembra t. 1.: „Opatija Marije Rešiteljice v Rajhenburgu mora biti hvaležna za prospeh, ki ga je dosegla v duševnem in gmotnem oziru, nič manj mocirosti in tako očetovski dobrotljivosti svojega ča-stitega očeta opata, kakor velikodušni radodarr.osti, pobožnosti in svetosti brata Gabriela." — Navadno so ustanovni ki redov in samostanov svetniki. Zato tolik božji blagoslov nad njihovim delovanjem. In sveto, bo^oljubno je bilo življenje prvega opata Epalla, zato je Bog blagoslavljal v tako obilni meri njegovo delo. Bil je radi svojega rodovniškega stanu pregnan iz s oje domovine, a vse je prenašal potrpežljivo. Zlasti pa je bila znana njegova velika radodarnost in ljubezen do ubožcev. Nihče ni potrkal zastonj na samostanska vrata, radodarna roka opatova mu je bila vedno odprta. Zlasti veliko vedo povedati o njegovi dobrotljivosti domači ubožci in šolska mladina. Ni čuda, da si je tako dobro srce pridobilo srca vseh. Domača občina ga je imenovala častnim občanom, gasilno društvo častnim stotnikom. In Še dalje so postali pozorni na blagega moža: mil. knezoškof ga imenuje svojim konzistorijainim svetnikom, presvitli cesar pa oficirjem Franc Jožefovega reda in ok.inča njegove prsi z zlatim križcem. Prav tako, zlati križ na zlato srce. Opat Epalle je bil kot rojen Francoz skraja mnenja, mnogih francoskih duhovnikov: češ, duhovnik naj se ne vtika v politiko. Toda modri mož je iz-previdel, da je dandanes duhovnik poklican pečati se s politiko, ker se tudi politika peča z vero. Zato je pri zadnjih državnozborskih volitvah šel na volišče z vsemi, ki so imeli volilno pravico. Krasen je bil prizor, ko je korakal častitljivo opat na čelu svojih lii menihov-volilcev z rožnim vencem v rokah. \ dolgi vrsti mu sledijo drug za drugim njegovi redovniki. Drugi zopet pravi, da bo dal vse svoje otroke naučiti nemščine, češ, da jim pozneje pri vojakih silno prav pride. Zelo nespametno se mi zdi, da nekateri stariši bolj skrbijo za vojaščino, katera traja le po 8 tednov ali k večjemu 3 leta, kakor pa za tisto, kar otrok potrebuje vsak dan vse svoje življenje. -Vsega se na kmetih človek vendar ne more dobro naučiti. Stariši bi danes morali biti veseli, Če so njih otroci dobro stanovsko, narodno in versko izomikani. To se pri naših otrocih Še veliko bolj pogreša, kakor pa nemščino, kajti le s to trojno že označeno iz-omiko je našemu ljudstvu mogoče priti do boljše bodočnosti. Tudi tisti mladenič, ki bo morda vojak, bo s tem znanjem (govorim iz lastne izkušnje) prav gotovo dalje prišel, kakor pa če samo nemški zna, drugega pa ne. Slišal sem tudi že moža, ki je pravil, kaj se je moral truditi pri vojakih, ko je prišel v podčastniško Šolo, in to radi tega, ker ni nemščine dovolj znal. To mu prav rad verjamem, posebno Še zato, ker sem imel priliko opazovati tovariše, kako so se za lase prijemali, pa ne zato, da ne znajo nemški, ampak ravno narobe: jezili so se, da nemšk'i znajo. Celo zavidali so one, kateri niso bili po njihovem mnenju tako nesrečni. Vedno se je moralo slišati: Da bi le jaz nikoli ne bil .nemški znal, ali da bi vsaj bil prej vedel, da bom moral sedaj zaradi tega, ker znam nemški, toliko prestati, bi ne bil priznal, da ta jezik razumem itd. Onega pa, ki se pritožuje sedaj doma pri svojih tovariših, cla je imel skraja pri vojakih slabo življenje tudi zato, ker ni znal menda po nemški komis jesti ter mu je Šlo takoj bolje, kakor hitro se je nekoliko privadil nemščine, bi zavrnil: Saj se itak ve, da je novincu marsikaj in ne le nemščina novo, a vsaka nova Šega je človeku težka. Tolaži naj se s tovariši, kateri so morali ravno toliko, če ne Še več trpeti, a niso znali prav nič slovenski, nemško pa prav gladko. Bili so skoraj pri vsaki znanosti na zadnjem mestu. Samo pri eni stotniji sem opazoval, kako je neki častnik odločeval, naj bodo, čeprav so bili neumni kot noč, izključno sami Nemci šarži. Potem pa je moral večkrat opravljati službo kak veliko bolj razsoden Slovenec brez zvezd, ker je bil pred-strelec ali tudi desetnik nezmožen. Pri raznih drugih stotnijah pa je bilo mnogo Slovencev desetnikov, in nekateri so bili odpuščeni tudi kot Četovoclje, a mi je bilo znano, da niso znali prav nič nemški, predno so prišli k' vojakom. Pri vojakih se je treba pač vsakemu veliko učiti, bodisi Nemec, Slovenec ali pa Italijan. Ljudje, kateri so prepotovali že dosti sveta, pravijo, da se da priti z nemščino samo nekoliko proti severu in da se ž njo niti Evropo ne da uspešno prepotovati. Torej bi tisti ljudje, ki so prišli samo do Gradca ali Dunaja in so morda nekoliko pogledali v nemško državo, ne smeli, ako bi bili pošteni, našega ljudstva motiti s tem, da se mu pravi: Brez nemškega jezika se ne da nikamor po svetu priti, ker je to gola larbarija. • Končam. Navedel sem nekaj točk, ker se mi je zdelo potrebno. Mladi in-neizkušeni ljudje silno radi verujejo raznim zaslepljencem, ki niso zdravi, če no blagrujejo osrečujoče nemščine med našim ljudstvom. Dobro je seveda, če nemški znaš, ravno tako pa tudi Nemcu prav pride, če zna slovenski. Ce bi pa kdo tudi vse jezike znal, pa drugega ničesar, bi bil vseeno prav velik revež na svetu. Državni zbor, V seji dne 7. t. m. se je zaključila razprava o začasnem proračunu. Po zaključen ju razprave so prišli na vrsto dejanski popravki. Govorilo je mnogo poslancev, med njimi dr. VerstovŠek, ki je pobijal napade vsenemških poslancev Malika in Marckhla na Slovence, in pojasnil tudi dr. Korošcev medklic v zadnji seji državnega zbora: „Snops je kulturno zna- menje Nemcev," da je veljal ta medklic zgolj poslancu Maliku, ki je izjavil, da ni v nobenem okraju toliko umorov, kakor jih je v mariborskem okraju. Dr. Verstovšek je navedel tudi več Šnapsarij, ki najslabše uplivajo na mariborsko in ptujsko okoličansko prebivalstvo. Snops in tista nemška gospoda, ki se bogati s šnopsom, je povzročila, da propadajo okoličan-ski delavski in kmečki stanovi. V petek, dne 9. t, m. se je začelo prvo Čitanje bančne predloge. Kot zastopnik Slovenskega kluba je govoril dr. Korošec, ki je izjavil, da odklanja njegova stranka bančno predlogo pred vsem iz političnih razlogov. Glasovati za to predlogo bi pomenilo, podpirati sedanjo vlado. Nemogoče se mu zato zdi, in ne more verovati, da se je potegovala neka vodilna o-sebnosl. v opozicijonaluih klopeh za poročilo o tej vladni predlogi. Za Slovence so pa tudi merodajni stvarni razlogi, da glasujejo proti predlogi. Banka je vele-kapitalistično podjetje, ki mu podeljuje država velike predpravice, med tem ko banka državi le malo vrača. Nedostopna je precl vsem malemu možu, glavnica se nahaja večinoma v nemških in mažarskih rokah, in znajo odstranjevati vplivanje slovanskega kapitala. Odločno mora kot kmečki zastopnik, obsojati postopanje banke nasproti kmečkim kreditnim zadrugam. Banka bi morala nasproti kmečkemu stanu ravno tako postopali, kakor postopa nasproti industriji in trgovini. V soboto je naučni minister gro! Sturgkh odgovarjal na razne interpelacije. Za njim je govoril fi-naučni minister Bilinski o bančni predlogi. Ko je govorilo še nekaj govornikov, se je opazilo, da je za sklepčnost seje sploh premalo poslancev v zbornici, zato je predlagal češki radikalec Kalina konec seje. Pri glasovanju se je pokazalo, da je v zbornici samo okrog 80 poslancev ter da je zbornica v resnici nesklepčna. Predsednik je nato zaključil sejo ob 2. uri popoldne. V seji, ki se je vršila v torek, dne 13. t. m., se je oglasil najprej ministrski predsednik Bienerth in izjavil, da. je Njegovo Veličanstvo sprejelo ostavko celega ministrstva, obenem pa temu ministrstvu do sestave novega ministrstva poverilo, da nadaljuje vladne posle. Ker torej ustavna odgovornost te vlade traja dalje, prosi zbornico, da reši predloge, ki so že prej na dnevnem redu, to je: začasni proračun, srbska trgovinska pogodba, podaljšanje začasnega zborničnega poslovnika in volitve za delegacije. V sredo se je začela razprava o opravilniku. — Proračunski odsek je imel dne 12, t. m. sejo. Na dnevnem redu je bila samo ena točka: Volitev načelnika. Proti volitvi so govorili izmed slovenskih poslancev dr. Korošec, Hočevar, Gostinčar in Demšar. Češki poslanec Stanek je predlagal konec seje in da naj se volitev odgodi. Predlog je bil odklonjen z 32 proti 13 glasovom. Za načelnika je bil potem izvoljen prejšnji načelnik Chiari, ki je izvolitev sprejel. — Bosenslri sabor je bil dne 10. t. m. odgoden. V minolem zasedanju je sprejel sabor zakon o kilogramski meri ter s tem prenehajo dosedanje turške mere. Sprejel se je tudi zakon za izboljšanje živinoreje. — Zveza med Bolgarijo in Grško. Grški prestolonaslednik obišče v kratkem bolgarskega carja Ferdinanda. Takrat se sklene zveza med Bolgarijo in Grško. — Na Grškem se vršijo volitve v narodno skupščino. Po dosedanjih izidih soditi, bo dobila vlada zelo veliko večino. — Na Angleškem se vrše volitve precej mirno. Do 12. t. m. so dobili konservativci 226 glasov, liberalci, Irci in delavska stranka skupaj pa le 281 glasov. To kaže, da bo sedanja vlada morala odstopiti, če se razmerje glasov prav zelo ne zasuče. — Klanje kristjanov v Siriji. Iz Carigrada se poroča, da so napadli Beduini mesto Kerak, tudi oboroženi z rožnimi venci, in v ozadju kočija s štirimi bolnimi volilci, ki ne morejo peš na volišče. Rajni opat je bil poseben Častilec Marije. In kako tudi ne bi ljubil tiste, ki je tolikokrat obiskala njegovo nesrečno domovino! In zato je imel tudi veliko veselje z zidavo lurške cerkve v Rajhenburgu. Ko sem mu pravil nekoč, da želim imeti v svoji cerkvi Marijino podobo, blagoslovljeno v Lurdu, so mu solze veselja zalile oči m vskliknil je: „Stroške za to podobo prevzamem jaz." In prevzel jih je in še povrh stroške za kip Srca 'Jezusovega, blagoslovljenega v Paray-le-Monialu. In ti stroški niso mali; znašali so nad 12,000 K, Mnogokrat je potem govoril o tem bodočem blagoslovu v Lurdu in sično hrepenel udeležiti se ga. In zato je podvizal naročitev podob, dasiravno se še ne rabijo v neizgotovljeni cerkvi, kajti želel je, da se blagoslovijo še za časa njegovega življenja, da mu je dana prilika, udeležiti se blagoslovitve v Lurdu. Ker je bil zadnje Čase jako bolehen, Šel se je že meseca avgusta zdravit na Francosko. Meseca septembra je pričakoval z velikim veseljem lavantinskega knezo-Škola v Lionu. Hotel je v njegovem spremstvu nastopiti pot v Lurd. Se je potoval na grob blaženega župnika Vianeya v Ars, a potem radi bolezni ostal v Lionu, ko je dne 20. sept. knezoškof blagoslovil v Lurdu kip lurške Marije in sv. Jožefa, za stranski oltar lurške cerkve v Rajhenburgu. Zbral je med tem bolehni opat svoje moči ter je tri dni pozneje bil navzoč v Paray-le-Monialu pri blagoslovu kipa Srca pobili vojaško posadko in poklali nad 100 kristjanov. Beduincev je bilo pri napadu 5000. Napadli so tudi celo vrsto železniških postaj in pomorili uradnike ter njihove rodbine, — V Mehiki je zopet mir. Vojno sodišče je obsodilo na smrt 23 častnikov, ki so prestopili k revolucionarjem ob zadnji mehikanski revoluciji. Preki sod je dal 1500' revolucionarjev usmrtiti. Jezusovega, namenjenega za drugi stranski oltar o-sienjene cerkve. Videl je krasen kip Srca Jezusovega in močno želel, da vidi v kratkem tudi podobo Marijinega doma. A žal ni se mu izpolnila njegova želja. Vrnil se je v Dumb, v materni samostan, in tam je mesec dni pozneje v Gospodu zaspal od kapi zadet veliki dobrotnik nove lurške cerkve v Rajhenburgu. Biagi opat je večkrat izrekel željo, da hoče počivati med svojimi redovniki v Rajhenburgu. In tako so bili njegovi telesni ostanki prepeljani v Rajhenburg, kamor je dospel dne 4. novembra. In ravno isti dan je došla v Rajhenburg Marijina podoba iz Lurda. Potrebovala je za vožnjo celi mesec, ker je gotovo kam zavožila. Kam, ne vem, a to vem, da je došla obenem z opatom v Rajhenburg. Spremljala sta se, mrtvo telo in mrtev kip Marijin, a duša pokojnika se je gotovo že veselila v družbi Marijini. In sklepam z besedami Furvierskega odmeva: „Ce bo pa ime tega blagega in svetega redovnika vedno živelo v srcih njegovih sobratov e D"mbu in duhovnih sinov v Rajhenburgu, bo tudi ostalo v neizbrisnem spominu v duši njegovih prijateljev, ki jih zapušča. Mi, ki smo ga prav posebno poznali in ljubili, lahko pričamo, da, če je bil izredno dobrohoten, ljubezniv in sočuten redovnik', je bil istotako pravi vzor zvestega, modrega in vdanega prijatelja, O njem torej smemo trditi z večjo pravico,"(kakor o mnogo drugih, da je bil obenem in v vsej moči besede: „ljub Bogu in ljudem, njegov spomin je blagoslovljen." *Osebne vesti. C. in kr. vojaški kurat Hubert Rant je prestavljen iz Maribora v Dubrovnik v Dalmaciji. — Dekan Henrik Verk v Vidmu je radi boleh-nosti odložil svojo službo. Uprava dekanata Videm je z novim letom poverjena gosp. Josipu Mešičeku, mestnemu župniku v Brežicah. Iz finančne službe. Titularni respicient Ernst Canjko je imenovan za finančnega respicienta. Prestavljen je titularni višji nadzornik Janez Dreu iz Brežic v Šmarje pri Jelšah. Iz politične službe. C. kr. sanitarni asistent dr. Kari Wlasak je prestavljen od okrajnega glavarstva v Liecenu k okrajnemu glavarstvu v Slovenj-gradec kot sanitarni koncipist. Razpisana mesta. Pri okrožni sodniji v Celju se razpisuje mesto sodnika, v Konjicah pa mesto o-krajnega. sodnika, oziroma voditelja okrajne sodnije. Prošnje do 18. decembra t. 1. na predsedstvo okrožne sodnije v Celju. Od prosilcev se zahteva znanje obeh deželnih jezikov. * Razpisane ustanove za umetnike. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je razpisalo več ustanov za nadarjene umetnike, ki nimajo lastnih sredstev za nadaljno izobraževanje, in sicer za umetnike iz stroke obrazovalne umetnosti. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1911 pri dotičnih deželnih oblastnijah, * Živinorejski tfčaj se vrši na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 9. do 14. januarja 1911. Natančneje pove inserat. * Kletarski tečaj se bo vršil na deželni vini-čarski šoli v Silberbergu od 16. do 20. januarja 1911. Pogoji so razvidni iz inserata. * Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za' Štajersko v Gradcu, zadevajoč poziv vsem onim osebam, katere so dolžne izplačevati plače in pokojnine, ali oddajali kakršne koli prejemke in užitke. Vsakdo, ki je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati gotove prejemke, iznašajoče za eno osebo na leto več kakor 1200 K, mora vsako leto oddati pri davčnem oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo do teh prejemkov pravico, z napovedbo njih imen, stanovanj in posla, potem višine in vrste v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Pozivajo se torej vse one osebe, ki so dolžne dohodnini podvržene prejemke in vžitke izplačevati, da vložijo predpisana naznanila za davčno leto 1911 v dobi od 1. do 31. januarja 1911 pri davčnem oblastvu prve stopnje (okrajno glavarstvo), v kojega področju stanujejo. Kdor toga naznanila v ravno omenjenem roku ne vloži, zakrivi davčno zatajbo; kdor v tem naznanilu vedoma z namenom, da bi davek prikrajšal, poda. neresnične napovedbe ali kaj zamolči, kar bi utegnilo onemogočiti predpis davkov, kateri so po zakonu plačati od teh prejemkov in vžitkov, ali povzročiti predpis manjših kakor zakonitih davkov, zakrivi davčno prikrajšbo. Za dotična naznanila se mora uporabljati tiskovina „Naznanilo o izplačanih prejemkih, obrazec E." Tiskovine se dobijo brezplačno pri davčnih oblastvih prve stopinje. V naznanilih napovedati je oni znesek, katerega so izplačani stalni in premenljivi prejemki v istini dosegli v predidočem letu, torej v naznanilih za davčno leto 1911 oni prejemki, ki so se izplačali v letu 1910 — pri izjemnih, to je izven navadnega roka podanih naznanilih pa je napovedati oni znesek, katerega so dosegli prejemki v 12mesečni dobi pred viožbo naznanil. Pri premenlji-vih vžitkih se prepusti službodajalcem, cla pridenejo podatkom za zadnje lelo tudi podatke prejemkov prejšnjih let, kolikor pridejo isti v poštev pri določitvi odmerilne podlage. Ako taki stalni in premenljivi prejemki ali vžitki niso trajali celo leto, ali če so se taisti v teku leta izpremenili, mora se način (nastop službe, povišanje ali znižanje prejemkov, izstop iz službe) in pa čas te spremembe, oziroma dan, od katerega naprej ali do katerega so se prejemki oziroma vžitki izplačevali, ravno tako'tudi letni znesek naznaniti, katerega so v resnici izplačani prejemki ali vžitki dosegli. * Razglas radi vročitve napovedi A) k osebni dohodnini, B) k rentnini za davčno leto 1.911. A. Finančno deželno ravnateljstvo določuje, da se imajo oddati napovedi k osebni dohodnini za davčno leto 1911 najkasneje do 31. januarja 1911 pri pristojnih davčnih oblastih I. stopnje (okrajnih glavarstvih}, v katerih okrožju imajo davkovci svoje redno domovališče. Do 31. januarja 1911 pooblaščajo se tudi c. kr. davčni uradi, nahajajoči se v krajih, kjer ni odmerjajočih oblasti, da sprejemajo namesto davčnih oblasti I. stopnje napovedi k osebni dohodnini. Osebam, katerih davčni dohodki ne presegajo 2000 K, dano je na voljo, oddati napovedi ali ne. Vsekako jo morajo podati, ako jih pozove v to posebej davčno oblastvo ali predsednik cenilne komisije. Nasprotno pa so osebe, kojih davku podvrženi dohodki (vštevši dohodke pripadnikov gospodarstva) presegajo 2000 K, pod kaznijo zavezane, podati napoved tudi brez poziva davčne oblasti. Napovedi se zamorejo vložiti pismeno, ali pa dati ustno na zapisnik pri davčni oblasti; za to se ima brezizjemno uporabljati obrazec „A — Napoved o osebni dohodnini", določen po c. kr. finančnem ministrstvu. Ta tiskovina st1 dobiva brezplačno pri davčnih oblastih in davčnih uradih ob uradnih urah. Davkovci, kateri hočejo podati napoved ustno, naj storijo to kakor mogoče hitro radi poznejšega vsiljevanja strank. Pismena napoved se tudi lahko pošlje po pošti. V varnost davkovca se priporoča pošiljanje proti povratni prejemnici, ker zadene slučajna škoda pošiljalca. Istotako morajo oddati vse osebe, dobivajo- . če prejemke iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic, katerih ni že zadela neposredna zemljarina, hišnina, pridobnina in plačarina, napovedi o vseh rentnini podvrženih dohodkih, razun onih, od katerih odbija rentnino dolžnik, ali kateri ne presegajo sami za se, ali z drugimi dohodki vred svote 1200 K, pri davčni oblasti (davčnem upravništvu v Gradcu, na deželi pri okrajnih glavarstvih) pristojni za prejem napovedi o osebni dohodnini, ne da bi šele čakale na poseben poziv davčne oblasti, in sicer ustno ali pismeno najkasneje do 31. januarja 1911. Iz železniške službe. Za načelnika železniške postaje v Hočah je namesto 'Jos. Vidica, ki je prestavljen v Ljubljano, imenovan g. Josip Kurnik iz Kleblach a na Koroškem. Iz učiteljske službe. Razpisano je mesto učiteljice na šestrazredni ljudski Šoli pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Sola je v III. krajnem razredu. Prošnje na krajni šolski svet do 35. jan. 1911. * Sprejem v viničarski tečaj na Grmu. Kmetijska Šola na Grmu priredi za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih, praktični viničarski tečaj, ki bo trajal od 15, februarja do 31. oktobra 1911. V tečaj se sprejme Šest učencev v starosti od 10 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, oz. do-movnico, je vložiti na ravnateljstvo Šole zadnji čas do 15. januarja 1911. * Izplačila na račun političnih oblastev na Štajerskem potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju. Prizadete osrednje oblasti so zaukazale, da se morajo od 1. prosinca 1911 naprej izvršiti tudi vsa izplačila, katera se nakazujejo od politične deželne oblasti (na-mestništva), od deželnega Šolskega sveta in od deželne komisije za agrarne operacije na Štajerskem, posredovanjem namestniškega računskega odseka v Gradcu, pri katerem se naj vložijo slučajne reklamacije, potom urada poštne hranilnice na Dunaju. * Snopsarski delirij. Nevarna bolezen je to in obžalovanja vreden je t.sti, katerega se je lotila. Zato moramo tudi obžalovati „Štajerca", ker ga je Šnop-sarski vzduh, v katerem mora vedno živeti, že tako o-slabil, da se mu je zmešalo pod kapo. Pa tu ii Jii u-pafr, da bi se"mu kedaj izboljšalo."Alkoholičen delirij je le tedaj ozdravljiv, če se pijanec izpreobrne ter da alkoholu slovo. Tega pa „Stajerc" noče storiti. Mesto, da bi se odvrnil od svojih krušnih očetov, nemškutarskih ptujskih proizvajalcev in prodajalcev Šnopsa, pa razsaja proti tistim, ki bi radi ljudi obvarovali tega nevarnega in grdega strupa, posebno proti poslancu dr. Korošcu. Pa kdo bi se zmenil za Šnopsarsko raz-.sajanje ?! * Nečuveno je postopanje nemškega Volksrata. Hoče imeti boj, pa je. Naj ga ima! Zgodilo se bo po njegovi želji. Komaj se je vrlo naše slovensko ljudstvo malo pomirilo, že mu zopet vsiljujejo za popolnoma slovensko šolo v slovenski občini svojega posili-ncmškega trabanta v osebi nekega učitelja, katerega nihče ne mara! Kaj takega si ne damo dopasti! Mi hočemo odločno slovenskega in katoliškega, pa tudi dobrega učitelja. * „Stajerc" je zadel. Razkritja naših poslancev v državnem zboru o nemškutarskih Šnopsarijali, so spravila „Štajerca" tako pokoncu, da se mu je zmešala še tista trohica možganov, ki jo ima. In zato klo-basari v zadnji Številki o tem, da se izpije največ šnopsa v najbolj klerikalnih krajih. No, ljuba Štajer-cijanska duša, potem pa je Ptuj, kjer se primeroma največ šnopsa izpije in proda, najbolj klerikalen kraj. Zategadel so tudi ne smemo čuditi, da se je v Ptuju začutila potreba po protestantski cerkvi, kojih zgradbo pospešujejo „Stajerčevi" patroni. * „Stajerc" in nemščina. „Stajerc" je tako prevzet od nemščine in njene slave, da se sramuje, da piše slovenski, in je baje sklenil, da bo z novim letom začel izhajati v nemščini. * Za šnopsarlje. V državni zbornici je vsenem-Ški poslanec Malik grdo razžalil slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem, ker je trdil, da je tamkaj največ umorov. In Čudno! List dr. Ploja. „Sloga", ne najde ne ene besede, da bi obsodila in grajala Mali-kovo žalitev. Pač pa gre Ploj v svoji slepi osebni strasti tako daleč, da ilapada dr. Korošca, ker je Mali-k'ovo žalitev z odločnim mejklicem odbil ter rekel, da je pri nas k večjemu le radi tega več umorov, ker je toliko nemškutarskih Šnopsarij. Našim čitateljem je znan spopad med Malikom in dr, Korošcem. Ce hoče „Sloga", iz osebnih sovraštev stopiti v službo nem-Škulurjev, prosto ji, a slovensko ljudstvo ji ne bo sledilo. * Za kadilce. Mnogi strastni kadilci ne vedo, da je med izborno zdravilo proti nikotinu. Nikotin prihaja potom kadenja v želodec, kjer povzroča razne bolezni, da, celo znake zastrupljenja. — Čebelarjem, ki imajo navado kaditi tobak pred čebelnjakom, je priporočati, naj poprej popijejo nekaj žličic medu, ker tako oslabe zle učinke nikotina. — Isto se priporoča strastnim kadilcem tem bolj, ko med na sploh utrjuje telo i ii mu daje odpornost. * žgaflovissso drnštii za Sl >v. Št»J. Vabi k občnemu zb ru in j;ivnemu p eda anju, ki ga priredi t Ormoža, v čitalničnih prostorih dm 18 decemb a t. 1 Due;ni red : 1. Nag-.vor prediedaiko?. 2 Predavanje : Zgodovin Ai spomini v Ormožu in okolici Pr dara prof. F. K vačič. 3. Poročilo o delovanja in ciljih ,Zg. dr " 4. S uča.'nosti. Začetek točno ob 4. uri Vs',cp je prcBt K cb ici vdeležbi prijazno vabi odbor. * It „Slov. Stražo" je nabral gitncaz jec M ha Zsg-ajšek v Mai-ib)ru 2327 obrabljenih petnih zn»mfc. Pomema sja rredno ! Zadružni vestnik. Zadružni tečaj se vrši v času od 0. do 14. januarja 1911 v Zadružnem domu v St. Lovrencu na Dravskem polju. Začetek v ponedeljek, dne 9. januarja ob 8. uri zjutraj! Vspored: A) Predavanja: V ponedeljek, dne 9. januarja: Narodno-gospodarski, nravno-vzgojevalen in socijalen pomen zadrug. Denarne zadruge. V torek, dne 10. januarja: Zemljiška knjiga. Dolžnosti načeistva, seje načelstva. V sredo, dne 11. januarja: Zboljšanje posestev. Dolžnosti nadzorstva, seje nadzorstva. V Četrtek, dne 12. januarja: Sestava računskih zaključkov. V petek, dne 13. jan.: Organizacija kmečkega stanu, nakup kmetijskih potrebščin. Občni zbori. V soboto, dne 14. januarja: Zadružna prodaja živine. Predavajo nadrevizor Vladimir Pušenjak, zastopnik centrale za živinorejo na Dunaju in drugi kmetijski strokovnjaki. B) Praktičen del: Praktično se bo vsak udeleženec poučil o vsem poslovanju in knjigovodstvu posojilnic, o sestavi računskih zaključkov, o predpisih glede kolekov, pristojbin, o poslovanju zadrug z Zadružno zvezo itd. V četrtek, dne 12. januarja se bo obravnavala sestava rač. zaključka in se priporoča tajnikom, kateri Še ne morejo sestaviti rač. zaključka, da se ta dan tečaja udeleže.Kdor se želi udeležiti tečaja,naj kmalu prijavi u-deležbo. Trideset udeležencev dobi brezplačno hrano in stanovanje, V Poljčanah se vrši v nedeljo, dne 18. decembra v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice okrožni zadružni shod. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Volitev okrožnega predsedstva in določitev kraja za prihodnji okrožni zadružni shod. 2. Navodilo za poslovanje (pospeševanje varčevanja, konverzija dolgov, plačevanje obresti, udeležba pri občnih zborih, denar:'!a draginja, realni kredit, zem-ljeknjižne prošnje, članstvo pri več posojilnicah, poroštvo, likviditeta, zadolžnice). 3. Razgovor o raznih zadružnih zadevah. 4. Gospodarsko predavanje. Predava nadrevizor Vladimir Pušenjak. Zadruge v Poljčanah, Slovenski Bistrici, Makolah, Prihovi, Konjicah, Zrečah, Žičah, Laporju, Sv. Kunigundi, Oplot-nici, Vitanju in Frankolovem se vabijo, da v obilem številu pošljejo zastopnike k temu shodu. MaTiborskiokrajr Maribor. Politična oblast je dovolila, da se imenuje poštna ulica, odslej „Edmund Sehmid" ulica. Maribor. V sredo dne 7. decembra ob 7. uri zvečer se je obesila gospa Frančiška Modrič, gostil-ničarjeva soproga na Jožefov^ ulici 10. Bila je 33 let stara. Pogreb se bo \ršil v petek pop. Vzrok sa-moumora ni znan, nekateri govore o nesrečnem zakonu. ' Maribor. Skrlatica. Zadnji teden se je pri o-trocih pojavila Skrlatica. V več hišah je nevarno o-bolelo več otrok. Ce ne bo bolezen pojenjala, se bo najbrž ustavil pouk v mariborskih šolah. m Iz mariborske okolice. Ha, ha, lia, gospod urednik, kaj takega se mi pa vendar čudno zdi. Ko pridem namreč v mesto, zagledam napisano na tabli „Zorko", potem na oglu zida „Lendplatz". Sel sem v Zorkovo trgovino, da si nekaj malega nakupim. Ko vstopim, vidim najprej „Štajerca" na mizi, potem pa slišim v blaženi nemščini „Morgen". Ko dobim svoje reči, mi začne gospodič ponujati še tudi „Štajerca". Na moj odgovor, da ga ne maram, mi začne ponujati „Štajercev" koledar. „Silno lepe povesti so notri", mi pravi, in dani Vam ga prav po ceni." Odvrnem mu, da teh lumparij Še zastonj ne maram. V tej ptujski cunji, ali nekateri pravijo, da. je giftna krota, ni drugega, in morebiti Linhart drugega ne zna pisati, kakor samo napadi na duhovnike, na naše slovenske poslance in mladinske organizacije. „Štajerca" se bo gotovo lotila še tudi kuga. Ravnokar beremo v časnikih, da je zbolela živina v nekaterih krajih; mogoče se je naleze tudi ptujska giftna krota; če ona pogine, bi gotovo prišla tja, kamor sodi. Proč s temi nemčurskimi in slovenskimi liberalnimi časniki! Imamo dosti boljših krščanskih časnikov, ki naj ne manjkajo v nobeni hiši. Zelo priporočljivo je glasilo naše mladine, „Naš Dom", v „Slov. Gospodarju" in „Straži" pa tudi najdeš mnogo koristnega in zanimivega. Bliža se tudi čas ljudskega Štetja. Slišal sem že, da. se potepajo okoli agentie in nagovarjajo ljudi, naj bi se vpisali za Nemce; če bode kak privandranec prišel v hišo, mu hitro pokažite vrata. Vzdramite se, poučujte ljudstvo, da se vzdrami in ne kloni svojega tilnika tujcem. m Sv. Peter pri Mariboru. Pretočeni teden, dne 8. decembra nas je obiskal potovalni učitelj gospod PirŠtinger, ter nam po večernicah pri gosp. MurŠecu natanko razlagal, kako bi morali pospeševati sadje-rejo, kako saditi, in katere vrste jabolk in hrušk bi morali za naš kraj saditi. Omenil je v prvi vrsti naš Štajerski moŠancelj, kateri največ rodi in najdalje obstoji, potem Baumanova rajneta, kanada-rajneta ter veliki renski bobovec, kateri pri cestah najbolje stori, ker je bolj trd; med hruškami pa tepka in vajler-ska moštnica za pijačo, za jed pa pastorovka, postr-vica in solnograjka. Za to predavanje se mu je gospod župan lepo zahvalil z željo, da bi nam prišel v tej stroki večkrat predavat. — J. L. m Sv. Marjeta ob Pesnici. V torek, dne 13. t. m. je ob VA0. uri zvečer umrl nadučitelj gospod Janez Spriizei. Pogreb bode v petek, dne 1ii. t. m. ob 10. uri dopoldne. Naj počiva v miru! m Od nekod. Ubogi vandroveo si usnja vprašati vaščane v Gočov, čemu stoji v gornjem koncu vasi tisti kameniti steber, na katerem je bil še pred par leti križ? Mislijo morda dati izklesati iz kamna gospoda liberalnega generala na korporalovem konju in ga postaviti na tisti steber? „Pasalo" bi. posebno ker želi general nekaj visokega, bodisi že županski stolec ali kaj enakega. m Gočova. Vsi volilci, kateri smo obljubili gospodu generalu liberalcev in štajercijancev pri volitvah svoje glasove, vprašamo istega, Če bodemo dobili obljubljene desetake in pili obljubljen „frtlak" vina tudi v slučaju, da ,skoz padnemo"? Kar ste nam obljubili, nam morate dati!! ! m Gočova. Kakor povsod, tako so si tudi pri nas podali liberalci ii. Štajercijanci roke in bodo šli „z združenimi močmi" v boj za županski stolec. Kaj je njim mar vera, kaj narodnost; — liinavščina, laži, vse jim je prav, če le dobijo občino v svoje roke. General naših liberalcev se je toplo zavzel za posilinem-škoSchutzovo gostilno; to je bilo nekako „predtlaril-ce" liberalcev štajercijancem za to, da si postanejo prijatelji ter se združijo. Pravo pravcato darilo je pa občina sama, katero hočejo deliti liberalci in štajercijanci. Tako sta torej postala prijatelja radikuhio-napredno-narodni liberalec in pa vse dobra, vse narodno proklinjajoči štajercijanec. In ker sta si prijatelja, tudi agitirata drug za drugega; tako ima poglavar naših liberalcev v Senarski najetega nekega takega človeka za agitacijo: in obljubil je za njega in vse senarške volilce, kateri bi volili ž njim, v neki gostilni pri Sv. Trojici za celi dan prosto pijačo in jed. V tej zadevi se bodemo sicer pogovorili pri pristojni oblasti, ker smo radovedni, če obstoja še nova postava o volitvah, po kateri je strogo prepovedan „frajgulaš in frajbir"; a značilno je vseeno, s kakimi sredstvi delajo liberalci za volitve! Ce bo le šlo?! m Gočova. Občinske volitve so blizu. In vzbudila se je liberalcem-Štajercijancem v njihovem srcu iskrena želja, zopet zagospodovati v naši občini: začeli so agitirati na vso dovoljene in nedovoljene načine; komaj pokažem enemu takemu človeku vrata, že pokljuka drugi, vsiljivi so namreč ravno tako, kakor židovi. Tako je pred par dnevi prišel k meni tudi nek tak agitator, kateri je pustil svoje inštrumente ter se peča le s politiko. Ko mi je najprej naštel vse dobrote, katere bi vživala občina pod liberalno-štajercijan-sko komando, je začel udrihati po sedanjem odboru, zlasti po županu, kako da isti zapravlja denar, se ne briga za ceste itd. Tako se je bojda izplačalo tajniku sajno za eno pot po gočevskem vrhu kar 10 goldinarjev. Ker se mi je zdelo to nekak.o Čudno, sem šel pogledat k županu v računsko knjigo, a glejte, našel sem, da je dobil tajnik za pregled vseh studencev v občini 2 kronici, ravno isti znesek pa tudi ta liberalni agitator in kandidat. S takimi in enakimi lažmi nas torej hočete preslepiti vi liberalčki, da bi vam dali pri volitvi svoje glasove? Kaj ne: „Ce ne boš z nami, pa raje kar doma ostani," tako veste sladko povedati vsakemu volilcu! A motite se. Vemo dobro, kam privede liberalno gospodarstvo, saj smo čitali, kaj počenjajo liberalci na Portugalskem. Ste morda vi naši liberalci boljši? Duhovnike imenujete „pro-klete črne farje", kakor se je to zgodilo pred kratkim na neki gostiji; saj se menda spomnite! Križev ne marate pred svojimi hrami, zato jih odpravljate; cerkve se ogibljete, pri sv. maši vas ne vidimo nikdar; p pridigah pravite: kaj far govori na prižnici, vem povedati tudi jaz; ob nedeljah opravljate ravno tako težka dela, kakor ob delavnikih, in vendar se nam sedaj ob volitvah hlmite, kako dobri kristjani da ste/ Fej take hinavščine! Pomnimo pa še dobro, dobro tudi tistih časov, ko ste gospodarili vi pred par leti v občini z 80 in 86odstotnimi dokladami, a imeli občino zmiraj zadolženo. Kaj ne, sedaj bi bilo dobro, dobiti „kaso" zopet v roke!' Dosedanji odbor je gospodaril z 20 in 15odstotnimi dokladami, vsako leto so imeli davkoplačevalci vsled suše in toče do tri četrtine davčnega popusta, in vendar je v blagajni še do 000 K denarja, in vi se lažete, da sedanji odbor zapravlja! Ali vas ni sram? Vi pa, možje volilci! Na dan volitve vsi na volišče! Volite krščanske, narodne može ter pokažite s tem liberalcem in štajercijancem, da za nje v naši občini ni prostora! Zmagala bode pravična stvar! m St. Ilj v Slov. gor. Poučni shod, ki ga je sklicalo Bralno društvo v nedeljo, dne 11. decembra, se je lepo obnesel. Naši vrli slovenski Sentiljčani so iz vseh, tudi najbolj oddaljenih kotov naše župnije prihiteli k predavanju, ki ga je imel g. dr. Kovačič. Dvorana Slovenskega Doma je bila natlačeno polna. Gospod govornik nam je krasno opisoval romanje Slovencev v sveto deželo ter je primerjal lepo in rodovitno slovensko zemljo s tamošnjimi puščavami. V-spodbujal je Sentiljčane, naj čuvajo svoj dragi zaklad: z naravnimi krasotami od Boga obdarovano slovensko zemljo, po kateri steza lutrovski tujec svoje nenasitne kremplje. C. g. župnik Vračko se je gospodu govorniku ob koncu primerno zahvalil. Ko bi nam naše društvo le večkrat kaj sličnega priredilo! m Hoče. V soboto, dne 10. t. m. smo volili župana in občinske svetovalce. Odpadniki, na Čelu jim hud liberaiec in veliki Nemec učitelj Gatti, so bili popolnoma prepričani, da zmagajo. Oh, prevara! Z večino glasov je bil izvoljen za župana vrli pristaš K. zveze, gosp. Anton Ven.ik, za svetovalce pa gg. Her-gouth, GraŠiČ in Rečnih, za blagajnika pa gosp. No- vak:. Našim možem se je namreč pridružil eden poprej zapeljan, a sicer pošten mož. Veselo pokanje to-piCev je naznanjalo mariborski okolici, da je padla zopet ena nemčurska trdnjava v roke naših poštenih slovenskih mož! Živeli naši branitelji! m Raz vanje. Za župana je zopet izvoljen znani nemški zagrizenec krčmar Pucki. Slivnica pri Mariboru. Pretečeno nedeljo dne 11. t. m. se je za Slivnico in okolico osnovala zadruga za konjerejo. O pomenu in važnosti te zadruge sta govorila poslanec Pišek in baron Rosmanit. V odbor so se izvolili: Franc groi Schonborn, načelnik; Anton Lobnik nj., namestnik; V. Bachler, Peter Frangež, Kari PestevŠek, poslanec Fr. Pišek in Iv. Žigert kot odborniki. Zadruga ima svoj delokrog razširjen na ves mariborski okraj ter je zasnovana z omejeno zavezo. m Slivnica pri Mariboru. Zverinski čin. V Sesdobah. občina Ranče, živita dva revna brata Pehar pri svoji materi. Pijančujeta in se rada pretepata. Predzadnjo nedeljo sta ves dan pila v Framu. Proti večeru napadeta brez povoda že blizu Ranč dva fanta poštene Megličeve rodbine. Fanta zbežita domov. Suroveža pa prideta pred Megličevo hišo in kričita „auf biks". Gospodar in gospodinja ju posvarita. Hudobneža planeta s kamni in noži na blago družino, in kmalu ležita oče in mati v svoji krvi. Gospodinja ima strašno rano na vratu. Pod kapom je cela mlaka krvi, vsa obleka očeta in matere je popolnoma rudeca in mokra od krvi. Domači in drugi, ki so prihiteli, zanesejo gospodarja in gospodinjo v sobo tor zaklenejo vrata. Duhovnik pride, oba sprevidi, drugi dan pride zdravnik in se zavzame nad zverinskim činom. Kaj bo pa s hudobneži? Par dni bosta dobila, potem bosta pa naprej pijančevala in se pre-tepavala kakor doslej Nikakor se ne čudimo, da nekateri fantje tako podivjajo, saj nimajo nobene vzgoje, nobenega strahu od strani starišev. Krčmarska vrata so pa itak odprta dan in noč. Pomilujem nesrečno Megličevo družino, ki je ugledna in premožna ter ima pet vzornih sinov, katerih nobeden ne zahaja v krčme. ni Sv. Benedikt. Pobožnost sv. misijona smo imeli pri Sv. Benediktu v dnevih od 26. novembra do 4. decembra. Vodili so ga duhovniki od Sv. Jožefa pri Celju. Udeležba je bila ogromna. Dal Bog mnogo blagoslova! m Občina Setarjeva v Slov. gor. je sklenila sa-?noslovensko ure do van je. Naročil se je tudi nov slovenski pečal. Slovenske občine, posnemajte! m Sir. Lenart v S tu v. gor. Bo*ičmca. V nedeljo id. t. m. po večerni ah ee j-riredi v domači farni šoli drugikrat božičnica, pri kateri bo dobilo okoli 100 otrok obleko in obuvalo, ostali otroci pa druge potrebščine kar bo st&lo okoli 800 K. V ta namen smo sprejeli sledeče prispevke : Krajni šolski svet 100 K, posojilnica 60 K, družba sv. C rila in Metoda SO K, iz sodnijske poravnave 10 K, kvartopirci 3 K, društvo za otroško varstvo 100 K, č. g. Janžekovič Jos župnik 10 K, č. g. Paul:č P. kaplan 4 K, g. dr. Kronvogel, c. kr. dež. sod. svetnik ic vitez Franc Jožefo»ega reda 10 K, Štupfca Franc, c. kr. notar 10 K, Krajgber Ant. not. kand, 5 K, Sokol v Št Lenartu 20 K, dr Goršek, odvetnik 10 K, g. Polic, odv. uradnik 2'40 K, Fabiani, c. kr poštar i K, Joško Petan, odv nrad. 1 K, g Krsmberger. pos. tajnik 2 K, V Mlakar, posostoik 1 K, Fr. Arnuž, posestnik 5 K, Dr, Arnuž krčmar 5 K, Zsbnkoček, učitelj 2 K, Vodlak, c. kr kontrolor 2 K, Neimenovan 1 K, Fr. Wella, veleposest. 8 K, A Zemljič. trgovec 6 K, Aube, pos. 2 K, Stanošek, pis. prim. 1 K, Kraft', pis. pom, 1 K, dr Ilaunig, c kr. sodnik 7 K, Fr. Ernnar, pos. 2 K, dr. Lovrec, odv. konc. 2-50 K, g Hela Stukclj, hčerka knjigovodja 2 60 K, iz stdnijske poiavneve 20 K, skupaj 457 K 50 v Najtoplejo zahvalo izrekata krajni šoiski svet in šolsko vodstvo pri S/. Lenartu v Sloven, goricah, m Sv. Lenart v Slov.-gor. Društvo za otroško varstvo in me-zdinsko skrb v St Lenartu je sprfjelo sledeče prispevke : Občina »p. Veličina 2 K, kat. braloo društvo 5'26 K, č g. A. Vraz S K, č. g. Zmazek 2 K, Paulin 2 K, Wella 2 K, Mafrič 1 K, Kovačič 1 K, č. g. Pajtler iS K, Stnpica 5 K, dr. Tiplič 6 K. č. g. Janžekovič 5 K, goap. 8krjani, gospica 8krianl, Majhen, Šeligo, S Jesovnik, J. Ješotnik po 1 K, Belšak 2 K, Marinič 2 K, Wutt 2 K, From 1 K. Klementič 2 K, Ši>ant slov. izobr. drnštvo v Naaaretn priredi na prsznik sv. Štefana 28. t, m pop po litsnijah v društveni sobi igro „V zadnjem trenutku". K obilni udeležbi najuljudneje ■va>>i odbor. c St. Jnrij ob Jnž. že!. Tuka;'šnja okoliška požarna bramba priredi na sv. Štefana 26 dec v gornji dvorani Katoliškega doma velik'« veselico. Predjtavljala se bode igra „Repoštev", čarobna burka v petih dejanih Prijatelje poštene zabave vabi uliudno odbor. c Pevsko društvo v Braslovčah ima na Štefanovo svoj 18. redni občni ï.bor. Občni zbor se vrši v gostilni g V;nka Brišnika po običajnem vsporedu. Ker itra društvo resen namen p dpirati dobro stvar, zato vljuono vab: na občni zbor vse podporne ude in fploh vse prijatelje netja. c Ponikvi. Kmetijsko brili* o na Ponikvi ima na pra nik sv. Štefana po večernih občni zbor in priredi ob tej priliki žaloigro „Vestalka". Vsestranske priprave in navduš nje je porok, da se bo igra zopet vrlo obnesla, kar bo zaslužena čast mladim igralkam. Igra se ponav'ja v nedeljo na novega leta d?n c Mozirje. Kat. slov. izobr, društvo v Mozirju ima svoj redni občni zbor na kvaterno nedeljo to'e 18. dec. po večernicah v društveni sobi s sledečim dnevnim redom. Predavanje o čitanju dobrih knjig in časopisov Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, volitev noveg* odbora, slučainosti. Ker je letošnji občni zbor velikega pomena zato se vabijo vsi udji, da se polnoštevilno udeležijo. Oddor ziski oicraj. b Loke. Častnim občanom bil je v seji občinskega odbora občine Loke na Planini dne 5. decembra t. 1. izvoljen tamošnji mnogoletni župan gosp. Josip Jazbinšek, zaradi obilnih njegovih zaslug. b Sevnica. Ha lia-ha, že zopet nov jezik! Res ne vem, ali je francoski ali latinski. Pa še kako gladko teče izpod zob. No, kaj takega pa Še nisem pri nas pričakovala. In kaj je bilo? Šla sem v nedeljo od prve sv. maše domov. Ko pridem ven iz trga, dojdem lep parček, ki se pogovarja vsakovrstne zanimivosti. Sla sem tilio vzadi. Mislila sem si, če hočeš slišati, kaj se pogovarjata, ie prestavljaj mirno svoje noge. In res sem se tega držala. Toda nisem ju mogla razumeti, le nekaj besed sem srečno vjela: „Tos ist gane gu, ja und du spacirn jec guc alein u vie glick wir bin veil gar nike mensch da ist." — Od kraja sem mislila, da sta to latmea, pa sem jo kinald pogrun-tala, da sta najbrž „teičf erderbar ja". Ali ni res? U-bogo ljudstvo, kedaj se boš spametovalo, kedaj ti bo slovenski jezik najljubši? — — Poslušalka. b Podsreda. Na praznik Brezmadežnega spočetje je imelo tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo sestanek v spomin odišlega č. g. provizorja J. Podpečana, ki ima v svojem 28-mesečnem delovanju v naši župniji mnogo zaslug, posebno za naše društvo, za katero je mnogo storil in v njem neumorno deloval, za kar mu bode ohranilo društvo trajno hvaležnost. Obenem smo pa tudi pozdravili našega novega preč. g. župnika Josipa Krohne, ki se nam je ska-zal očetovsko naklonjenega in v svoji dobrohotnosti podelil društvu lepi dar v znesku 50 K. Za ta velikodušni dar se mu društvo tem potom najprisrčneje zahvaljuje. Sprejel je tudi mesto podpredsednika. Dekleta so nam ta dan ponovila igro „Nežka iz Bleda". Potem je veleč. g. župnik navzoče prisrčno pozdravil, vspodbujal k nadaljnemu delovanju na edino pravi katoliški podlagi in razložil velikanski pomen kat. organizacije, kar se je sprejelo z navdušenim pritrjevanjem. Nazadnje so zapele dekleta še „Rožic ne bom trgala", in sestanek se je zaključil v največjo zadovoljnost. b (iloboko-PiŠece. Slovesno smo obhajali mi rudarji letos god svoje zaščitnice, sv. Barbare. Zbrali smo se na okusno ovenčanem prostoru pred rudoko-pom, kjer nam je tovariš Lesinšek v krasnih besedah razložil pomen današnjega (lne. Nato smo odkorakali z godbo na čelu med pokanjem topičev k podružni cerkvi sv. Barbare. Tam nam je Č. g. kaplan Spari blagoslovil podobo sv. Barbare, nato pa z njemu lastno živahnostjo in zgovornostjo opisal podobo in navezal na to prekrasne in vspodbudne nauke. Po slovesni sv. maši smo pa korakali v res mojstersko o-kinčane prostore g. Rudolfa Reeerja, kjer je bil skupen, obecl in potem prav prijetna prosta zabava. Govorila se je tudi marsikatera lepa beseda. Govoril je prvi gospod ravnatelj Tomie. Nato je tovariš Lesinšek nazdravljal gospodom podjetnikom in vsem navzočim gostom. Gospod kaplan, ki nas je tudi počastil, je poudarjal posebno to, cla če ima rudar tudi zamazan obraz in žuljave roke, pa če zaupa v Boga in samega sebe, je srečen in vesel. Bilo je res zelo lepo. Srčna hvala vsem prirediteljem, kakor tudi gospodu Recerju za spretno postrežbo. Kmalu zopet kaj tace-ga. Bilo srečno! mladinske organizacije* Sv. Pavel pri Preboldu. Pretečeno nedeljo, dne 11. decembra je imelo tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo zborovanje, na katerem je znani prijatelj mladine, č. g. dr Holinjec iz Maribora predaval o vseh važnih vprašanjih splošne izobrazbe in o mladinski organizaciji, ter posebno naše Orle spodbujal k neustrašenosti. Kljub zelo slabemu vremenu je bila velika soba v stari šoli natlačeno polna poslušalcev obojega spola, ki so z vso pazljivostjo sledili zanimivemu predavanju gospoda govornika. Nekaj Sokolov, ali sokoliČev. je delalo med predavanjem razne opazke, a ne na glas — nimajo poguma — fam-pak na tihem, da so jih le bližje stoječi slišali; ' po zborovanju pa so pokazali svojo oliko s tem, da so po stopnicah ropotaje odšli. Pomilovanja vredni so le o-ni mladeniči poštenih starišev, ki so na sladko prigovarjanje zašli v njih vrste; mislimo, da bodo kmalu spoznali svojo zmoto. Kakor se sliši, se bodo v kratkem ustanovila v vit. Pavlu tudi Dekliška zveza: to bi bilo zelo potrebno, ker je mnogo mladenk, ki bi se rade izobraževale na pravi katoliško-narodni podlagi. Sladka gora. Na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije smo obhajali pri nas izvanredno slavnost. Dva Marijina družbenika sta nam oskrbela krasna kipa najsvetejših Src, katera nam je šmarski dekan gospod Bohanec ob navzočnosti ogromnega števila ljudstva blagoslovil, za kar se mu najtoplejše zahvaljujemo. Tudi domačemu gospodu župniku smo hvaležni za to prireditev, kakor tudi našima Marijinima družbama, ki sta s tem dnem zopet pokazali, da vrlo napredujeta. Darovalcem pa bodi Bog plačnik! Sevnica. V četrtek, dne 8. decembra smo obhajali pri nas veliko slovesnost pri Marijini družbi. Popoldan smo imela dekleta nauk. Naš č. g. duh. voditelj nam je v krasnem govoru v jasni luči pokazal pot, po kateri moramo hoditi, ako se hočemo imenovati hčerke Marijine. Isti dan je bil tudi sprejem novih članic, kojih je pristopilo 20. Bilo je veliko veselje isti dan za nas mladenke. Storile smo obljubo, hoditi zvesto za Marijo. Itajlieiiburg. Kaj veličasten je bil praznik dne 8. decembra za rajhenburško župnijo. Ta dan smo i-mele mladenke Marijine družbe svoj glavni praznik. Ne glasi se zastonj rek. ki pravi: „Preljubi sv. Peter, kako si ti svet, velika je fara, je dosti deklet." To je pokazal ta shod, kjer smo se v mnogobrojnem Številu zbrale pred Marijinim oltarjem; gotovo je Marija z dopadajenjem zrla z nebeškega prestola na ' nas, ko smo ji ponovile zvestobo: pristopilo je pa tudi G4 novih Članic, ki so tudi obljubile služiti Mariji. Veliko je bilo veselje, videti toliko zbranih tovari-Šic. Iz celega svefa. Kitajci brez kit. Iz Hongkonga na Kitajskem javljajo, da je 120.000 Kitajcev odložilo kite. Nenavadni želodci. Dr. Fenwick je v svojem poročilu na zdravstvenem zavodu v Londonu izvajal sledeče: Vsi želodci niso enaki — je takih želodcev, ki tako slabo prebavljajo, da zamorejo komaj obdržati človeka na življenju: je pa tudi takih, ki delujejo 2 do 3krat toliko, kakor pravilni želodec. Pravilni želodec zamore v 50 letih prekuhati 25.000 kg hrane, ali nahaja se tudi takih, ki prekuhajo 2 in 3krat več. Take želodce imajo taki ljudje, katerih požrešnost ni možno nikdar nasititi. Prav nedavno se je čulo o nekem dekletu, ki ima želodec izredne delavnosti — brezmejne požrešno.;.;. Dekle je pojedlo svojemu gospodarju v 24 urah 33 kg mesa. Vsako zdravilo proti taki požrešnosti je bilo brezvspešno. In sedaj pomislite, da dobi tako dekle z mlinom v želodcu za ženo kak siromašen delavec! Svinjski se em na Dnnajn dne 13. dec. 1910. V počitku sejma je bilo 5795 alpskih svinj, 6306 ogrskih Bunj naznanjenih (katere še pridejo na pejem) je blo 1019 svinj, skupaj torej 18120 svinj. Prodajale so ie dobro rejene ogrske svinje od 140 do 142 vin, izvaared:io do 143 vin., sredoje od 120do 138 vin, stare in labke od 112 d» 118 vin.; alpske svinje od 110 do 120 v., izvržene plemenske svinje od 90 do ICO vin, za 1 kg žive teže. Tendenca: Na današnji sejem se je prignalo 1*13 alpskih svinj manj, 714 (grških svinj pa vtč nego zadnjič. Alpske svinjo so se prodajala z i i tih, dražje, debele cgrske svinje za 2 vin. dražje. Srednjim in s;abš;m vrstam pa se je zmanjšal» cena za 4 vin. Poročilo o živinskem sejmn na Dnnajn dne 12 novembra 1910. Na sejmu je bilo 8370 komidov rejene živine, 82 komado pišno živine in 46i komadov slaba živine; po vrsti 8068 volov, 381 bišov, 460 krav, 59 bivolov, skupaj 3916 komadi živine. Prodajali to ne: dobro rej eni voli od 100 do lOt! K, srednji od 94 do OS K. slal ši od 80 do 92 K, izvanredno do 118 K; dobro rejeni biti od 96 do 1(2 K, »redDjt in slsbSi od 82 do 94 K, izvanredno do 107 K: dobro ' reieae krave od 83 do 96 K, srednje in slabie od 76 do 82 K, izvan redna do 10 5 K; dobro rejeni bivoli cd 60 do 66 K, srednji n Bl&b ši od ¡2 do 58 K; slaba ž!?ina t d 52 do 74 K. Tendenca: Na teo; sejma je bilo 3'2 ¡tornadov živine manj kakor na zadnjem. Biki in slaba živina po ss prodajali za 4 do 6 K dražje. V izven se je pro d»)o 3)4 komada žisine. Najnovejše novice. Državni zbor. V včerajšnji seji državnega zbora je bilo sprejeto pod: 'jša e zborničnega poslovnika za eno leto. Železnica Polzela-Kamnik. V seji državnega zbo'"a dne 13. t. m. je poslanec dr. Benkovič stavil inierpelacijo na železniškega ministra v zadevi gradnje te železnice. Železnica Rečica na Paki—St. Janž (Gornji Grad). Poslanci dr. Benkovič, dr. Verstovšek in Pišek so stavili obširno utemeljen predlog v državnem zboru v prid gradnje te železnice. Obč. volitve v Brežicah pred upravnim sodiščem. Vsled pritožbe dr. Benkoviča in drugih volil-■jev je upravno sodišče pri obravnavi dne 14. t. m. razveljavilo odločbo okrajnega glavarstva v Brežicah, s katero so se rešile reklamacije, ker je politična oblast površno postopala pri poizvedbah o davčnih predpisih posameznih volilcev. Listale? uri&silim Glcbiko: Preveč osebno in deloma tožljivo. — Droge dopise, ki jih tokrat rsd: pomanjkanja prostora nismo mojli objaviti, objavimo prihodnj č Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list. O ss e c? jž ti jl ii » lii pridelke ime pridelka o © TJ «5 Ii O K o X! "C a S k| ¡ Pšenica . . Rž ... . Ječmen , . Oves . . . Koruza . . Proso . . . Ajda . . . Sladko seno. Kislo „ Slama . . . Fižola . . . Grah . . . Leča . . . Krompir . . 8ir . . . . turovo rt s slo Maslo . . . 8peh, svež . Zelje, kislo , Repa, kiela . Mleko .... Smetana, sladka , kisla . Zelje, 100 glav Jijee, 1 kom 10 ! 50 8 ¡ 25 9 ! -9 1 — 8 8 75 25 75 sestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde, Natan?ne,'e pri g. Zinauar Sv. Jakob v Slov, gor. 845 Žen tna p-jjuatbä. Mkd inteligenten vtčji obrtnik, želi se seznaniti v svsho ženit?e z gospod čno iz dobre trgovske hi'e, ki bi mu s s roj m prfmoženjeca in pridnimi rokami pomcgtla poaoožiti premoženja, Gospodičce s trgovino isflsjo prednost. Ponulbe s sliko na bssI v „Srečna bodočaost 911" na upravaištvo tega lista do 20, t, m. Tajcoit zij&mčeaa. 938 Lepo posestva, nova zidana hiša v dobrem stanu, pod, go?eji in svinjski hlevi, dobro obdelaua zemlja, lepi ssdonojniki, so po ceni zarädi pres litve pro'* in so tudi laika plačila po dogovoru Kdor žeii kap;ti, naj se cg ssi pri Jožtfa Osst, PLtinovec pri Gro-lel-iem št. 21. 928 Iščejo sa: Raznsšalec kraha, in eskrbn ta (Wirts ;lafter'n) ie na plača 2C0 — 240 Kron; 2p kar.ka učenca z rac s :čdo pličo. Vpriša s=j pri Jožef Berlinger, Vurberg pri Ptuju. 940 Bencia mat tir 5—8 HP, rabljen, pa kakor nov popravljen, se z jamstvom ia vsemi piipsd .¡nami proda. Vpraša se pri g. Ernst n Ey'ert, strojno ključa n čur.-rv», Maribor, 8chlachthofgi4S6 954 na u 9oO Sodarsk uieaec te »prejme. HambSjk, Grsdec, Zeilerg&sse 313. 956 Poaestro v Lap;rju, z 15 vratov zemljišča, obstoječe iz dobro obdelanih njiv, travnikov, in ltga se proda. H ša je blizu cerkve in bliz« ckr. cesta. Cena je 18000 K. Jožef Stumpf posestnik v L*porj>. 94S Sirbaa vdava, 85 let srar*. m novom poslopiUj bi: z n žele;n:ce, želi pridnega kamnosek* z nsksj premoženj :m omožiti. Naslov se pros', pod „dobro srae" «a upravo. 959 Kuharica, izurjena, želi stalno službo do IS. jan. Pismene ponaibe pod našlo oai „Kuharica" pravništvo list*. Lejo dobičkaaosno posestvo, ki meri 47 oralov in je vse skopaj, obstoji iz 18 oralov gozd , 7 era lov lepeg» sidonosnika, lipe rodovitne njive, lep vinc-grad, kjer se pridela nad 60 p'k>vajakov vina, nsdalje 7 oralov travnikov s tremi košnj»mi na letu, 2 vrta za zslenjfcvo, potem je 7 poslopij, vse lepo in zidano in z opsko krito, je eaa g spodarBka biža s £ sobami, kuhinjo in čumaato, potem zopet eno goipc d«rs o poiopje, kjer je zraven shramba zi žito. spodaj 2 kleti in zra»e t stšsk&lni-nic», veliki gveji in konjski hle vi vss obok;ino, lepi, vel ki svinjski hlevi, z-aven d varniči, lepa viničarska hiša, zraven veliki stiskalnici, spodaj veliki kle1-. Po tem je velika enonidjtropna vila z 8 lepim; sobami in »na kuhinja, jedilna shramba, zrav,»B vile mlin, ki neie na leto najmanj 1C00 K in zraven se lahko veliko srinj redi, en veliki kozole s radi »¡»rti proda. Posestvo bi bilo tud za kakšno obrt, živin )rejo ia letovi ¿arj s. Possstvo leži četrt ure od želeiniške p< stajo, feirt ura od vasi in farn: cerkve in prt* mirnem k?aju. Cen» je 28 000 kron. Plačati je treba £0C0 K, drugo o-stana lshko ca posestvu vkujiže no. V;č Si i a ve pig Jas. Siiel-šaika, goBti niearja pri 8/. Jerce- - - - - - 9-,3 Pssor kupci. Na predaj je posestvo obstoječe is lidane h ša s 3 sobami, zid«,ne kleti, zadanega živinskega hleva za 8 glav živine, kozolca, pida, svinjskega hlova za 8 svifij, 4 njiv, 1 travnika, 2 vitov in lepeg- prostora ob glavni ces i, prpri>v;eg4 ia vsako stavbo. Ceaa 60)0 kron Potrebno Simo 1800 K; drago ostune lahko vknjižene. Več so izve pri Jožefi B-.b v Kozjem Janezu Lesk' šek, pos ia g istiln iarju v Rijkenbur-gn in J tri Gol >b, poj. v Spod B e^ovem pri B:&nei, oEnj Sevnica. i^O Čistokrven merjasec „Resrat" s«? ns.ha]a v Mar boru, Vmorejska ulica 35 946 Prav dsbro novo in staro vino ielim prodati po 61 vin. liter, če se vse vz&me v;eh 10 polovnjakov, Vpraša se pri Janezu TarkuEch v DoVengi p Pe;n'ca 949 RidSa prll-jžaost. Proda se zelo lepo pos!8tvo na lepem krsjn, z g «dom, travnikom, gadovo .nikem njivami, dobro z raičenictii braj-dami; hi?a j^ v d b em stsnu in z opsko krita. Ntslov se zre v upr»vniitvu 98 ? Vsak dan nov tako!: po 10 fantov zadnje debelo goveje ali telečje meso prve vrste od stegna K 4-8J, poštnine prosto po povzet u pošilja 10 fantov gosi, rac, skoplsenih kokoši K 6 — S. Mandel, Skal 1.1220 (Avstrija). 938 18 d8 20 let stara, pridna, luir-na siroaonu deklic«, ki zna ns kaj š vati in ima vsialje iti aa deielo, se sprej me kot s ibar c i s I. januarjem Plača po dogovora V.riča se pri g sp Kaiolini 8var5-aik v Maj6p:rgu pri Ptujski g ¡ri. 951 Pugsslva, obstoječe ia 9 oralov zemljišč», 2 erala sta sadonosnika 8 oralo seaokoSi, 4 or&le njiv Od p--sn šks postaje četrt ure odiJ-jeno H-šco poslopje je ferito z o-peko Cena 7000 K vktjižcncgi ostane 4> 0 K. Nailov v uprav nistvu 947 Hiša, obstoječa Is 4 sob, 8 ka hinj, gospodarsko po lipe, 1 oral zemlji a, sa po cg dai ceni proda. četrt ure od ine*U. V,'i ši se v pi-kirij: gospe Ju i ane Koc bok, Tr aSi.% cssta 11, M g Klen-sko predmestje, Msr^bor 918 ako pridete ia si nakupite Pozor! vsakovrstnega vobenega blaga za obleke, krila in blaze, katere prodaja po čudovito mzkih cenah Franc Lenart v Ptuju* Nadalje priporoči za božične paznik-, veliko izbiro mjno -vejših svilnatih (židaoih) robcev. Jf^- Oeaiejše kakor d^ugosl Priporoča se narodni ia domači trgoiec Franc Lenart v Ptuju. epra?Büt? svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe, fruvzelje vseh »iekiamfeih «S^S jsrs f?erk«f«lt išr (jS^iVe Loterijske Številke, /)ne 10, decembra 5910. Gradeo . 14 31 87 21 47 Danaj . 9 26 80 77 89 jmsämmm^saaamism^ elövnica za poprsvlle I Velika zaloga ur, dragoce-r3st!,srebmine In optičnih stvari po vsaki csni. M> RS obroke! itiustr. cetiife ustosj! Srsaefatse cd 20 d8 200 K-Siklasta remont.-ura K ii'50 Pristna srebrna ura „ T— Original omega ura „ 18'— Kuhinjska ura „ — Bikliljka, nikksta „ S'— Poročni prstani „ 2.-— Srebrne verižic „ 2-— " — Večlauia jamstva —■ Nasi. Dietinger Theod. Feiirsiaol urar in očaiar iarihor, Sospežka tiiie- 26. zda, 4 in pol o sla njiv in ii.-vnika, ki je zasajen s eal-ni», drevjem, » lepo zidaoo hišo infaleri i red, je na pred. j. Po jašrala dajs Vlad mir Pušenjak, tadfeviz >r v Mariboru 682 | ^ji M I Za nakup I medno blago za ženske obleke, sdlsiate in druge robce, vse trate najboljše perilno bla-§¡1, vsafevirstso suk-no t& moške obleke, 1 pofišaike, fino sukn i za talarje in saloa-sk6 obleke, srajce, I ovratnike, kravate, | naramnice, nogavice, I dežnike, o"jrissče, j mizne prte, odeje, | preproga, zastore, razni cTilih, perje itd. priporoča modna in msntiiakt. trgovina M.E ŠEPEC Maribor, Grajski irg, j Velik novi hram t lepim sadonos-nikom se takoj proda H;am obstoji iz dveh vebkih sob, «ne kuhinje in ene iumnute. Z» ceno se izve pri T. nnžo Klas:nc, na G ;r. Brfga št. 20 pri Ptaju. 77i Na prudij js novo sezidana hiša, zraven dv» orala «smije v o:ov. Bistrici. H ša je spoaobrs za tsa-ko malo obrt. Pojisn^a dije Janez Novak, posestnik in cštir v 81o'. Bistrici. 921 Cfospa ravnateljica je naročila vzorce tkanin in iloetroyan cenik perila od ivfdke: Oswald Lilek, to?arna m tkanine in perilo, Bad Belofcrad, in se je prepričala: perilo te t;rdke, žeaske, po stelj so, ali moško penlo, ]s asjlepše! 794 Pišite tudi po cenik in vzorce. Nikjer ne kupite tako po ceni: Ženske hI iče z okraski, ko mad £ 1 50. Zjoski kor seti z «krnski komad K 2 20. Žensko spodnje krilo, belo ko sad 4 E. 30 ia lepih ostankov 12 K. V n»jem se dj, posestvo z labkimi pogoji. Kd r žel, p še naj na naslev. A B poste restente Slov. Bistr ca. 9ti Zsnltm p inniba Mestni fant in teligantea rokodelec, ki dsla ssd.,-j z dvema poraoČBikrma ia d-emu učencem», se žili poročiti S,ar je 26 lit, ima 800 K v gotovini in ^ so hišno opsavo Pozneje še d)bi 80) K, Iščem si neveste, pošteno kaečko dekle, ali kumari co k 1600 K. Veselje mora imeli d > sejmov Ponudbe pod (3re& št 50". Ormož. 931 6 gpoilarski opravoik se sprejme Saroo spretni, v lm-tiiitvu izurjeni, trezni in obeh dfcželnih j zi-kov zmožn pros lei naj pošljejo svoje prošnje na gr f Herberatein sko oskrb.iištv-.i v Ptuju. Sarns še 19 gramo- novih in izvret-nihkom. po i5 K in 20 K odia^o od di-nes naprej proti takojšnjemu plačilu. Istotam 1000 igi samo K 1-60 in nove velike dvostranske plošče po K 2 50. Z cauer & Co. Sv. J .ktb v Slov. gor. 883 Naznanilo preselitve Naznanjam slavnemu cb^nst-u, da sem svojo KtiUjsrnico za prodaji», naročila, poprav« iu nova d«]& preložil iz Drav.-ke ulice na GiPsjski trg w gnsd pri K peli Veino bo bom trud i, ds bom delal natanko, da bom b~oj ? cenjme naročevalce zado volji 1, Iitam veliko zalogo izgo-tovljen?ga kuhinjskega, ir letnega iu gospodarskega orodja. Za obilen obisk se pr poroča 887 Aupst Blaiic, strugar, Maribor, Grajski trg. Stefan Kaufmann trgovina z želsznina 23 i-' f-?íLdgí«i'j'ii» f rl poroča štedilnike in vsaknvrsteo posc.d.l. Naslov za brzojave Brikettid-I) it naj. .i kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora Telefon št. 4236. 953 Za nastsvo v gtsnevsliščih radi posebne mncsti oblastveno dovoljeno Za razsvetljavo vs&fce vrste od 1 da 30 plamenov najcenejši sistem, ki se je tudi najboljše izkaal. Zahtevajte prospekte zastcnj. Zmauer & Co. Sv. Jakob v Slov gor. m so iiajbolji! ¥eiika prihranitev pa času, kurivu in najboljša krma 930 to so največje prednosti istega. Zahtevajte cenike I Dcp'suje re slovensko! Delniška družba ALFA SEPARATORDunaj JIH. 0- k p % ..... m 1 Našim gospodinjam -T? le edino Pfeiier-jevo milo, ker le to napravi brez trada snež- no belo perilo! Pazite na vt?s Pfeifer in znamko :: :: tiger 926 if ta v {¡v eter o božičnih pesmi;'za solo, mtšan zber in orgle cp. 18. četrti natis. Cena 80 vin. Petero Božfčnih za so!o, mešan zbor in orgle op. 44. Cena 1 K 20 vin. Dva božična sulospeva za solo, mešan zbor in orgle, op. 53. Cena 1 K. Božične pred- in poigre za org^e ali harmonium, op- 40. C- na 1 K. D>be se pri skladatelja Ignacu Hladnik, Novomesto, Dolenjsko. 925 naznanilo* Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte na prodaj moiier-silvaner, bnrgander-beli, maškat V. rizling, ralande', portogizer, kar.čina, žlahtnna, beli in rudeči trarainec. ranfol, vse na riparijo-portalis cepljeno. Cepljene trte stanejo ICO komr.dov <4 kron. Korenjaki 100 komadov 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v zalegi. Janez Verbnjak, 879 " po*estaik in trtnar, Breg pri Ptuju. Argentinsko za 80 vinarjev eno kilo pač ne bodt te nikdar dobili; vsled tega kupujte za Božične prarn k*, dokler je še dobiti, pšenično incko šf. 00 po kila za 36 h, lepa krušna moka po .22, 24 in 26 h, jako l?pi riž po 32 h, sladkor v štoku po 76 h, ravno tako rozine, eibebe, vinska jagode in vso špecerijsko blago, ki se dobi vedno sveže pri 936 Ivan Sirk, Maribor Glavni trg (rotovž). Mezdno in mitniško * kakor tudi zamenjavo vseh vjst žita oskrbnje : najhitreje ia najceneje ua.ini valčni mlin : Kaj pomaga dobra kufea, Če si bolnega trebuha! Na želodcu ni bolsn Ta, ki vživa I Najboljša krepcilo želodca, Sladki in grenki. Ijadska kakovost labinetna kakovost liter £ 2 <48. ____k « 4 80. Ilaskv sa aaročil«; „FL0RIÁH", LjaMjfiaa. 1 _ " Itvorifev obrti! Usojam si slavnemu občinstvu Slov. Bistrice in okolice uljudno naznanjati, da sem otvoril v Slov. Bistrici nasproti kavalerijski v K 4 90 ponuditi elegantno posebno plo&fnato amerik li kar dnble nlato švic žepno uro Ista ima 36 ur idoio »nker kolesje s prem;raao znamko „8peciosa" in je električnim petom prevlečena b pristnim zlatom. Jamstvo za t>.<čen tek 4 leta. 1 komad K 4'90 3 komada K 9 S0 Vsaki uri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizika, ker je doroljena zamenia vaoz sedensrerne E. Holzer, Krakov, Stradcm lf/107 Rušah pri Maribora. Nova trgovina A ¡s od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. U1JC Tiskarna sy. Cirila ¥ Mariboru. Posojilnica pri S?. Lenartu ? Slov. gor. reg. zadruga z nerm zavezo, naznanja, da ne bo uradovala od 17. decembra 1910 do 7. januarja 1911 radi sestavljanja letnega račnea. Od 7. januarja 1911 naprej bo zopet uradovala vsak dan od 8. do 9. are dopoldne, po petkih ps oi 9. do 12. ure dopoldne. 935 Načelstvo. s špecerijskim blagom nasproti velike v Ptuju. vojašnice v Ptuju. Priporoča vsakovrstno sveie špecerijsko blago kakor: cu-ker, kavo, riž, lepo ogrsko m>ko (malo), petrolej, kc-šiCuo in pravo olje, gvirce itd. vse po nizkih cecrh Kupujejo 89 tam tudi vsakovrstni poljski pridelki po najboljših ceuah. Za ob.lni obisk uljudno vabi 9j7 J Ostnjik. Največja mizarska in tapetarska trgovina PoMštva in posteljia© oprav® »♦^«^•»♦♦♦♦♦■a js® sresjnsžiih cesiaSs« Cenita In proračun zast&nj. 551 Tegethofova ulica Ste?, 19. Lastil» mizarska m »¿saw®.,* ... i i I a božič in novo leto | ¡ji helih nrinnrnf-e Sn««;». . «;0„lr,;m i. T I v V VI 1 IX I i priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem Goričar & L©sk©wšek5 Ceije. Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd. Dopisnice za isožič in novo leto v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in nmetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri. I I % X % X rjuh zelo debele in po 2 metra 14 kron po 2 '/« m po 16 K, iz domačrg» laneaega platna po 2 m 18 K, po 2 '/* m 20 K razpošilja franko narodna vele-trgorska hiša I X I t l R. Stermecki i Celju. | »wswiP® Haznanilo. Na deželni sadjarski in vinarski soli v Mariboru se bo vršil od 9. do 14. jacuarja 1911 živinorejski tečaj. Tečaj ima namen, da pouči posestnike živine, njihove sinove, oz. uslužber.ce v poljudni obliki o najvažnejšem, kar se tiče krmljenja in strežbe govedi, teoretično in praktično. Posebno se bo pri tem oziralo na razmere v krajih, kjer se ljudstvo bavi z vintrstvom in sadjarstvom. Število udeležencev je določeno na 30. Prosilci za vsprejem v živinorejski teč? j lat ko dobijo po razmerju sredstev podpore vsak dan 2 K. Da take dobijo, morajo to izrecno naznaniti in dati od občinskega predstojnika potrditi: 1. da so sami revni posestniki, 2. sinovi oz. uslužbenci teh. To potrdilo ss mora že javljenju k tečaju z naznanilom starosti prilož ti. Prosilci, ki ne prosijo podpore, morajo ta v prošnji za vsprejem posebno omeniti. Tečaj bo obsegal vsak dan 3 ure teoretičnega in 2 ari praktičnega potka. Učni jezik je nemški. Prijave se morajo poslati do 2. januarja 1911 na podpisano mesto. 939 Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole. al kg sivega, pulje-acgaK 2—, pol belega K 2-30, belega K 4-—. prima perje mehkega kakor pub K 6—, Teleprima oglajenega najboljše vrste K S"—, mehkega psrja (puha) sivega K 6'—, belega 10'—, prsnega puha K 12'— od 5 kg naprej 834 £ pošta ne presto. fiai*ejene postelje iz gostoaitega. rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (naakinga), pernios, velikost 170X1L6 em z dvema, zglavni-camj., to dve 80X56 osa, zadosti napolnjene, novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24" —, pernica s«ma K 12" 14 —, 16 —, zglavnica K 3 —, 3*60, 4--, pernice 18) cmX140 cm »elike K 15-—. 18-—, 20"—, zgtevaice 90X70 ali 80XS0 cm, K <¡'50, 5 —, 5 50, blazine iz gradia 180X116 cm K 13—, K 15'— razpošilja po povzetju, zivojaina zastonj, od K 10'— naprej poštnine presto. Maks Berg3r v Dešesica štev. 1015, Šamava. Kar ce ugaja, se zsmeni ali pošlje denar tiaz?j. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drugem postelja, m b.agu zastonj in poštnine prosto. Na male želodčne nepriiike je treba paziti, ako se hoče preprečiti trdovratne bolezni. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-no9ti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zsprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. ^^ QUA Ril n? Vel deli embalaže.4 vJSnniLUi imajo postavno de-! ponovano varat, znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja^-intr. flror. flotemtelja, »Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203. vogal Nerudove ulice. Po poiti se razpoM^a vsak d n. -<®sg Ceia ¿tefel 2 K, pol siekl. 1 K. Pro naprej vpo- šilj. K 1-50 se pošlje mala steklenici, za K 280 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 veb'ke steklenice, za K 22 — 14 vel steklenic poštnine proste za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstrc-Ogr. 249 Mice za želodom krč: stane ena stek!snica samo 50 -—— —----------- vinarjev. Žganje preti trganju :: J» ^"Etf&Šifc lelccuratet §ss*i «s® kes e***«.-* Glavni štev 15. OznanilOi Za pospeševanje kletarstva (ravnanje z grozdjem in sadnim vinom) je deželni odbor sklenil, na deželni viničar-eki šoli v S lberbergu prirediti pod vodstvom deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo Antona Stieglerja petdnevni tečaj za kletarstvo od 16 do vštetega 20. januarja 1911. Udeležencem tečaja ni treba za ponk, ki se vrši dopoldne in popoldne, ničesar plačati, pač pa si mor. jo sami oskrbeti stanovanje in hrane. K temu tečaju se bo pripustilo 30 udeležencev izmed štajerskih lastnkov vinogradov in gostilničarjev. Prijave se morajo vložiti do najkasneje 10. januarja 1911 pri deželnem odboru. Gradec, dne 2. decembra 1910. . 934 Štajerski deželni odbor. m Higieo. rasatava Dna8j 1906: Državna od-:: lika is častni diplom k ¡¡isti kolajni. :: Krepil ne sredstvo za slabotna, mals-irvne in rekoa vakjiscente. Povzroča voljo do jedi, unjaje živee in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. i% c. to. dvorni flotami! X4 Trie»t«"B*ww»lai- ** Snpt sa v ¡ekarnai v steklenicah po pol ! 4 % 2'6& 3 a po jM 1 1 4 X i-80. n w : isrgsštiissa z žeiesom m s Spec ei*^ j o w Ctar*. Hadgoni 789 Priporoia na novo vpeljano svojo veliko zalogo vzskovrstnega železja, kakor tudi okove za poslopja, oro'ja, kotle, peči, ščedilnike, kuhinjsko posodo, premog, kovsško oglje, koks, teer, karbolineum, firni», salonski petrolej na debelo in drobno, vsake vrste barv suhe in oljnate. Posebno pa priporoča za sedanji čas, veliko izbiro železne pozlačene križe vsake kakovosti in velikosti z zlatimi napisi vred in s kamenitimi podstavkami po niaki ceni. mm o zadruga z II ■B (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). »'-■»■^■»'Hiowiimi tfr&nUne v!o|@ se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 40/0, proti 8 mesečni odpovedi po 4V«. Obrati »9 pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. jaiija ve&koga leta. Hranilne knjižice se «pre-iiijaajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-.vteraaje kaj prekinilo. Ža nalaganj« po polti so pola» hranilne položnic« na razpolage (fek konto 87.078). Seiitni davek plača posojilni«» sama. le SasMKa in sioer: ®a vkujižbo proti pupilami varnosti po 4V4°/#, aa vkn,^ib<( »pkih po 6%, na vknjižb^ in poroltvo po 5 7»*/« in na osebni kredit |jo 6«/,. Nadalje isposojuj® na Kaatav« vr«-daostoih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proii povrnitvi gotovih stroSkov, ki pa aiknar n» presegajo 7 kron. — Prošnja za vknjižbo dela posojilnica bmpladno, st/ask* plvd» !o kekk«. Uradne um m vsako sredo in četrtek ed 9. do 12. ia vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, iftrMNil praziuk«. — V uradnih urah «ft f» plačuje pojasnila s« dajtj» m proistj« »prejemajo vcak doi-.ur.k oi i-ll. faooidue ia 2. — iJ. ¿opo^ia*. 6 JP^ v i t / ** ^^^^ a * rwnwhm wifeiretlwitXw bdajatelj in aložaik: Katoliško tigkovno drnitro. Odgovorni nrednik: Fran Rakovte. Tisk tiskarne Sv. Cirila v Mariboi«.