Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. Naročnina na mesen jv 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica St 1, Telefon 38-58, Rokopisov ne vračama Št. 44. Ljubljana, sobota 22. februarja 1936 Leto II. Organizacija in delavec — Bebec in samomorilec — Kako so mu vzeli prstne odtise — Usoda begunca — Kako je bilo v Ga-Pa zadnje dni — Pri najvišjem direktorju v Ljubljani — Rojstni dan lorda Powella — žrtev hlapca Proti Amba - Aladži Pijavka ne izpusti kože, dokler ni sita krvi, kar ne poči. Horac. Dnevna pratika Sobota, 22. februarja 1936. Katoličani: Stol sv. Petra. Prava-slavni: 9. februarja, Nikifor. Dr. Kmet, Tyrševa 43; Trnko. czy, Mestni trg 4; Ustar, Šelen-burgova 7. Vreme Dunajska napoved: Oblačno, zjutra j mraz, padavin najbrže ne bo. Poročila za smučarje Bistrica — Boh. jezero: 3 C, pooblačilo se je, mimo, snega v dolini ni. — Planina na Kraju 20. t. m.: —3 C, malo oblačno, severni veter, 280 cm srenja. Smuka dobra. — Bled —- Jezero: 3 C, oblačno. — Pokljuka 20. t. m.: —3 C, jasno, mirno, 100 cm srenja. Smuka dobra. Pusti Rovt nad Jesenicami 20. t. m.: — 4 C, deloma oblačno, brez vetra, 130 cm snega, srez, smuka Prav dobra. — Kranjska gora — Rateče: —1 C, jasno, snega 10 cm. — Planica, Dom Ilirije 20. t. m. —1 C, malo oblačno, južni veter, 50 cm snega, srenj — južen. Drsališče in skakalnica uporabna. — Vršič, Krnica, Tamar: 60 cm srenja. Kino Matica: V zlatih okovih Ideal: Klic pragozda Sloga: Mladost zmaga Union: Aleksander Ziliani šiška: Sinovi neba Gledališče GRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 22. februarja Pesem s ceste. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja 23. februarja ob 15. uri Frak ali od krojačka do ministra. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Tuje dete. Izven. Ceno od 20 Din navzdol. OPERA Sobota 22. februarja Apropos, kaj de-la Andula? Premiera. Izven. Nedelja 23. februarja ob 15. uri Ma- dame Buttcrflv. Izven. Ceno od 30 Dm navzdol. Ob 20. uri Apro- po s, kaj dela Andula? Izven. Borza _ Za 22. februar ar>ašnja povprečna vrednost tujega denarja j h°l- goldinar Dinarjev 29.68 teniška marka ; telga { šv- frank . u«g. funt am. dolar 17.58 7.35 14.31 215.52 42.90 . fr- frank 2.79 1 Kč 1.81 i V privatnem kliringu , šiling teniška marka 9.55 14.35 1 anSl. funt 253.00 Adttis Abeba, 21. febr. Dopisnik agencije »Radio« poroča s severnega bojišča, da so Italijani pri-čefli s prodiranjem proti Amba-Aladži. Po poročilih so se abesinske čete umaknile vse do Amhe A’adže, kjer se sedaj utrjujejo. Italijanske čete so že prodrle v bližino mesta, ker se Abesinci umikajo. Za rednimi italijanskimi četami se pomika topništvo, ki obstreljuje abesinske čete. Kot sc doznava, se umikanje vrši po višji zapovedi, posebno, ker sta rasa Kasa in Sejum zvedela, da se Italijani pripravljajo, da odrežejo pot njihovim č/eitam, kj bi se morale v tem slučaju na vsak način predati. Za rednimi italijanskimi oddelki korakajo kolone z živežem, NewyOrk, 21. febr. Ameriške oblasti so odkrile velik škandal-Preiskovalna komisija senata je odkrila veliko trgovsko družbo, ki je dobavljala južno - ameriškim upornikom orožje in municijo. Sledovi so vodili na vse strani, tako da ne bi četam zmanjkalo hrane. Na nekaterih mestih so se vršile manjše bitke, ki pa so bile brezpomembne. Čete rasa Imre so se že umaknile in se utrdile okoli Abbi Addija, ki je zelo važna por stojanka. Da bi zvedeli za točne namene Abesincev, so Italijani poslali več domačinov, ki vohunijo v prid Italiji. So to večinoma vojščaki, zvesti rasu Gukši in ki poznajo teren. Ras Gukša se zelo veseli zadnje zmage in se nadeja, da bo v kratkem uresničen njegov sen o samostojnem vladanju. Radi zmage so njegovi vojščaki zelo veseli in so jo proslavili s tradioijonalnimi vse-čanostini. da se je odkrilo, da je bila prodana stara kanadska ladja »Porga-ret« za 18.000 dolarjev upornikom, s pomočjo katere so prevažali ves vojni materijal. Preiskava se še nadaljuje. Javnost z napetostjo pričakuje novih odkritij. — Ali stanuje v tej hiši gosi»od Tič? — Pravzaprav so trije! V prvem nadstropju je Kos, v drugem Slavec in v tretjem Škerjanec. Zdaj pa ne vem, katerega iščete. Dr. Hodža poroča Praga, 21. febr. Dr Milan Hodža je danes podal ministrskemu svetu podrobno poročilo o svojih razgovorih v Parizu. Jutri opoldne odpotuje Dr Hodža v Beograd. Nesporazum z delavci v Marseitlesu Pariz, 21. febr. Francoski minister za delo Frossard je včeraj odpotoval v Marseille z nalogo, da reši nesporazum z delavci v luki. Avstrijski minister v Firencah Rim, 21- febr. Avstrijski minister Berger - VValdenegg je s svojo soprogo danes obiskal tukajšnje ceoikve. Avstrijski demanti Dunaj, 21. febr. Uradno se zanikuje vest, po kateri je Pričakovati nekih sprememb v vodstvu ministrstva. Nova španska vlada Madrid, 21. febr. Novo špansko vlad/o, ki je zmerno levičarsko republikansko usmerjena, je sestavil vodja levičarske fronte Azana v rekordnem času. Nova vlada ima tele ministre: notranji minister: Amos Salvador; finance: Franco; vojska: general Masquellot; mornarica: Gi- r°l; prosveta: Domingo; kmetijstvo: Lunes; javna dela: Quiroza; pravda: Lara; delo: Ramos; zunanji minister: Augusto Barda; trgovina: Buylla; promet: Gar- zon- V vladi je 9 zastopnikov repubL levioe in 3 člani republ. unile. Moda zahteva, da se ženski svet tajinstveno zakrije za pajčolan na klobuku. Baje ščiti nežni obrazek tudi proti ostrini pomladanskim vetričem, priljubljen je pa bržkone bolj zaradi tega, ker so z njim vzbudi zanimanje za vse, kar je pod njim skrito Kilo je dajal orožje južnoameriškim upornikom Dobro delo Ljubljana, 21. febr. V svojem poročilu o zasedanju banskega sveta poroča današnji »Slovenec« obširno tudi o zadevi prodaje Auerspergove palače, ki jo je lani prodala bani ska uprava mestni občini ljub:: Ijanski. Ban. svetnik g. Avsenek (mesto Ljubljana) je namreč že: lel pojasnila, kako je bilo s to kupčijo, in g. ban dr. Natlačen je nato takoj zadevo natančno obrazložil in ugotovil, da je L 1927 tedanji ljubljanski oblastni odbor, ki mu je stal na čelu on (dr. Natlačen) kupil to palačo od 'Auerspergovega fidejkomisa za znesek 800.000 Din. Adaptacije so potem veljale še okroglo mi: lijon dinarjev, tako da so zna: šali stroški oblastne samouprave za nabavo te palače najmanj 1,800.000 Din. Dne 15. julija 1935 pa je bila ta palača (ki je bila med tem prešla v last banske uprave) pro: dana za 1,300.000 Din in sicer ta: ko, da plača kupov alka mestna občina najprej znesek 300.000 Din, nato pa ostanek v obrokih po 200.000 Din z malimi obrest: mi. 7 orej je po teh banovih pojas: nilih očitno, da je imela banska uprava pri tej kupčiji efektivno izgubo okroglo Din 300.000 ozb roma da je mestna občina to pa: lačo dobila v svojo last po zelo ugodni ceni in tudi sicer z zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Po končanem pojasnilu g. ba: na ie (po »Slovenčevem« poroči: lu) vprašal Dr. Schaubach: »Kdo pa je bil tedaj ban?« Ban dr. Natlačen: »Pogodba je bila podpisana 15. julija 1935, ko je bil ban dr. Puc«. Dr. Ravnihar: »Kdaj pa je bi: la pogodba sklenjena?« Dr. Natlačen: L. 1934, ko je bil ban dr. Marušič. Tako »Slovenčevo« poročilo, h tega, da je to poročilo podano v tako efektni obliki in vse z mastnim tiskom, pa sklepamo, da je hotel »Slovenec« s tem tu: di od svoje strani izraziti prej: šnjima banoma dr. Marušiču in dr. Pucu vsaj na indirekten na: čin (na direkten način bi bilo njemu to naravno bolj težko sto: riti) neko priznanje. Kajti je za vsakega nepristran: skega človeka jasno, da zasluži banska uprava pod imenovanima prejšnjima banoma za ta cene: ni odstop Auerspergove palače mestni občini ljubljanski samo pohvalo in priznanje. S tem je izkazala mestni občini resnično uslugo, doprinesla zanjo neko irtev in ji v tej obliki naklonila podporo, ko ji kake druge finanč: ne podpore iz svojih skromnih sredstev ne more dati. Torej mo: ra biti mestna občina ljubljanska banski upravi za to naklonjenost samo hvaležna. Tako izgleda ta stvar v ob jek: livni luči. Vse drugače pa bi stvar izgle--dala, če bi šli tukaj za privatno Arestantovsk! dopust Ljubljana, 21. febr. Kakor kaže, se arestantovski dopusti nič kaj ne obnesejo. Tako je Filip Repnik, 25 letni delavec in Nevelj pni Kamniku, sedeva! v Mariboru kazen 3 lat in 6 mesecev robije. Dne 15. t. m. je bil izpuščen na dopust. Kazen bi mu potekla 4. marca 1. 1934. Pod pir Kojem, da se dotlej ne bi pregrešil, bi smel po novih tozadevnih predpisih preživljati ta del kazni v svobodi. Toda... Skrit v omari Kdor krene na to p ort, jo pač težko zapusti. 2e čez 5 dni je »obiskal« Repnik hišo, kjer je pred leti služil za hlapca. Bilo je to v Zg. Šiški pni posestnici Ivanki Sitan e vi. Ta je dne 20 .t. m. zasačila v veži nekega moškega, ki se je skril za omaro, ko je zagledal gospodinjo. Sitarjeva ga je pravkar hotela vprašati, kaj išče za omaro, ko jo je bliskoma ubral na podstrešje, ona pa seveda za njim. Pri tem je spoznala svojega nekdanjega hlapca — Filipa Repnika, ki (ji je pred leti ukradel Din 40.000 gotovine in je bil vprav radi tega obsojen na kazen, ki smo jo zgoraj omenili. Zdaj je 'seveda njegovega are-stainkovskega dopusta konec. Sen o ju rji h in svobodi se je razblinil v trdo ležišče preiskovalnega za- pora. Repnik bo moral presedeti vso odmerjeno kazen pa še dodatek, kolikor ga mu bodo prisodMi radi poskusa ponovne tatvine. No, Sitarjeva je vzlic temu vesela, da je neljubega obiskovalca še o pravem času zasačila in preprečila izvedbo — tvibgovih načrtov. Brat na brata s samokresom Dva brpta Suhadolnika se že dolgo sovražita. Ivan je delavec v tukajšnji tovarni za klej, Anton pa stanuje v Mostah, Zvezna ulica 8. V četrtek zvečer je Ivan srečaj v Ljubljanski ulici brata Antona. Pa se nista *prav mil* pogledala«, ampak sta se začela prerekati Nenadoma je Ivan potegnil samokres in ustrelil proti bratu. Sreča v nesreči je bila, da je Anton nosil usnjat suknjič. Od tega se je krogla, ki je bila sprožena proti Antonovim prsim, odbila in ga zadela v levo roko nad komolcem. Krogla Je obtičala v roki. Po vseh okolnostih sodijo, da je Ivan hote! brata Antona ustreliti, Le srečnemu naključju je torej pripisati okolnost, da je Anton ostal živ... Antona Suhadolnika so takoj poslali v bolnišnico, Ivana pa so aretirali. Oblasti vso zadevo pre-iskirjejo z največjo vnemo. Dnevna kronika Umrla je v Št. Vidu pri Grobeluem ga. Ana Žnidar, vdova po posestniku. Žalujočim sožalje! — Diplomirali so na filozofski fakulteti v Ljubljani Debevec Nada, Gnjezda Melita, Hočevar Zvonko, Jezeršek Ciril, Koch Vladimir, Kos Franc, Kranjc Inocenc, Krušič Franjo, Lalujrnik Felidta, Majcen Jožef, Podboj Sabina, . Podgornik Danica, Sorman Gabrijela, Stojan Sonja, Tivadar Jožef, Topolovec Melena, Žagar Rozalija in Žagar Zora. Čestitamo. — Promocija. Na zagrebški univerzi je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Bogataj z Jesenic. Čestitamo. — Izpit za poročnika bojnega broda so napravili poročniki fregate Tomislav Mihelčič, Oton Lubee, Albin Pavlinič, Branko Šušljič, Srečko Rojs, in Rudolf Pogačar. — Za banovinskega zdravnika v Radovljici je imenovan dr. Janez Šarec, dosedaj zasebni zdravnik isto-tam. — Poročila sta se gdč. Ančka Gajšek, hčerka posestnika v Slov. Gradcu ter g. Mihajlo D. Apostolovič, kapetan T. raz. in komandir obmejne čete. rodom iz Beograda, čestitamo! —Ij Lastnike biciklov in fijaker-skih voz iz Ljubljene, ki svojih vozi! doslej iz kateregaikoli vzroka še niso prijavila in plačali prijavne takse za leto FA36, se opozarja, d'a poteče rok za prijavo dne 29. t. m. Od 1. marca 1936 dalje bo treba plačati po predpisu pripombe 8/c tarifne kupčijo, če bi bila banska uprava prodala to palačo za tako ugod: no ceno, z efektivno izgubo, ka: kemu privatniku. Tedaj pa bi se naša javnost o tem vse drugače pomenila! postavke 100 zakona o taksah za vsak bicikelj 37.50 Din namesto 5 Din za vsak fijakerskd voz pa 67.50 Din namesto 25 Din kot prijavno takso. Prijaviti je treba vozila pri upravi policije v Ljubljani, čubičeva ubra 5/1. soba štev. 2. Maribor m— Narodno gledališče. Sobota, 22. febr. ob 20.: »Vesalt kmetič.« Globolko znižane cene. — Nedelja, 23 februarja: ob 15. uri: »Veseli pustni prizori.« — Ob 20. uri: »Bajadera«. Znižame cene. m— Podlegel poškodbam. Poročali smo o težki nesreči upokojenega pismonoše Framca Belšaka, ki si je pni padcu s kolesa razbil lobanjo. V bolnišnici je Belšak ležal dva dne v popotuj nezavesti, v sredo dopoldne pa je umrl, ne dla bi se bil zavedel. Star je bil 61 let. Preostalim ob tragični izgubi naše iskreno sožalje! m— Ljudska univerza. V ponedeljek 24. t. m. predava docent dr. Kuščer o življenju v morskih gfjohdnah. Je to drugi del predavanja, ki bo prav tako ponazorjen z lepimi skioptičniimi stikami. m— Kravo so odpeljali te dni iz hleva ši'vMjti Mairijl Ranerjevi pri Sv. Martom pri Vuherku. Sled za predrznimi tatovi je vodila pnorti Ptuju, kjer jo bili veliki živinski sejem in so tatovi tam 'kravo majibže spravili v denar, častnega člana. Pri volitvah je •bil izvoljen za novega predsednika združenja kavarn ar Aleksander Klešič. m— Razstava »Človek!«, bo otvor jena v nedeljo. 23. t. m. ob lf. uri v zgornjih prostorih v gradu. Odprta bo do 16. marca. m— Zopet vlom. V času od protekle sobote na ponedeljek se je še nerzsledcni tat splazil v konfekcijsko skladišče trgovine Beseda dneva Naj se ne povzdiguje nobeno drevo ob vodah zaradi visokosti svoje ter ne iz tega vrha tja med oblake; naj se tudi mogočneži ne zanašajo nase zaradi visoko: ati svoje, ker vsi pijejo vodo; zakaj vsi so izročeni smrti v spodnje kraje zemlje, sredi med sinove človeške, k njim, ki se po--grezajo v jamo. (Sv. pismo: knjiga Ezekiels proroka, pogl. 31, 14.) »Trgovski dom,« ki je last g. Pre grada. Vlomilke je odnesel za okoli 6000 dinarjev oblačil. Vlom so pa opazili šele v sredio. — Zborovanje gostilničarjev In kavamarjev je bilo v sredo zvečer v Gambrinovii dvorani. Zborovalci so razpravljali o težavah gostinskih obrti. Mariborski gostilničarji so Jani iztočili nad tisoč hi vina manj nego leta 1934. DosedanjU predsednik Združenja mani bonskih gostilničarjev, restavratorjev in kavamarjev g. G juro Valjak ie h"1! izvoljen za Celje c— Za gledališče so Celjani dobilr v zadnjem času izredno veiselije. 3. marca gredo vsi na »Veselio božjo poit.« Vstopnice so že vse razrodamie. Nekaj se jih še la Irko dobi v 'trafiki Frajle na Dečkovem trgu. c— Umrla je 18. t. m. v bolnici 321etina Manija Jelen, žena krojača na Vranskem štev. 29. Naj počiva v miru! c— Slamoreznica je zmečkala vse prste na desni roki ^Spletnemu posestniku Jakobu Štoru v Tremeliah. Nahaja se v bolnic/. c— Na živilski trg se je že skoro vrnilo pomladno veselje. Namizna jabolka se redko pojavijo. Moltovilca je več kot solate. z'a-sti mnogo pa je cvetic. Zvončke, tdlbh in trobentice revmi otroci še popoldan prodajajo. c— Ekspozitura OUZD v Celju sklicuje za nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne uradno konferenco, ki bo v dvorani Obrtnega doma. Vabljeni so predstavniki gospodarskih, industrijskih 'in obrtnih podjetij in organizacij! Mrtvaške kosti na promenadi V Sisku so sredi promenade našli kopico mrtvaških kosti ter še celo lobanje. Na šetališču Kralja Aleksandra izravnavajo tla ter odvažajo zemljo križem po trgu. Pri tem so pa naleteli malo pod površino na te kosti. Zanimivo pri vsej tej najdbi je to, da tukaj ni nikdar bilo pokopališče in so tukaj že prekopavali zemljo pred nekaj desetletji. Zastrupljeni« z zeliščem V Dubrovniku se je pred nekaj dnevi zastrupila z neznanim zeliščem vsa rodbina. Le takojšnja zdravniška pomoč jih je rešila sigurno smrti. Ugotovili so, da jo zastrupijenje nastalo vsled tega, ker je v zolje, katerega so jedli, zašlo strupeno zelišče. Najbrže je to bila v teh krajih imenovana »beladona«. Čitaj „Glas“ Zadnji dnevi v Ga'Pa To in ono, kar je še vredno omembe Dr. France Stele Ljubljana, 21. februarja. Drugi pravijo »že«, mi pa, da je konservator dr. Stele šele sedaj dopolnil svoje 50. leto, saj drugi za toliko dela in uspehov potrebujejo mnogo daljšo dobo. Jubilant je sedaj v mestnem svetu ljubljanskem načelnik kulturnega, gradbenega in tujskoprometnega odseka, povrhu pa še poljski konzul. V s« resnično po zaslugi. S Steletom smo sploh dobili prvega slovenskega varuha zgodovinskih in umetnostnih spomenikov in danes imamo že javno sliko, da je Slovenija zakladnica tega bogastva, ki ga pred njim skoraj nikdo ni omenjal in tudi nik-do poznal. On nam je šele odkril gotsko slikarstvo po naših cerkvah in ga z ak. slikarjem Sternenom tudi rešil- Zato je tudi edino on mogel izdati impozantno delo »Monumenta artis slovenicae -Spomenike slovenski umetnosti«. Ob avtorjevi SOletnici je zaključena prva knjiga, ki vsa predeča samo njegove uspehe za poznanje gotske dobe. Vse te freske je pravzaprav rešil on, da bi dobo lahko imenovali tudi po njem. Vse je seveda tudi podrobno obdelal v neštetih razpravah in knjigah in tako seznanil z našimi zakladi tudi svet, da danes Slovenijo smatra za »Kunstland«. Z mojstom Plečnikom je iz navlake izluščil in prerodil lepoto stare Ljubljane in na tradiciji ustvaril trdne temelje lepemu modernemu mestu. Menda h kulturnemu odseku ni več treba omenjati njegovega dela za Narodno galerijo, Društvo za umetnostno zgodovino, uredništvo »Dom in Sveta« in »Kronike«, tajništva v Penklubu in odbomištva v drugih kulturnih organizacijah. Enako ■smo dokazali, da je Stele s svojini! temelji moderne Ljubljane tudi mož na mestu v gradbenem odseku, a odkritje slovenske umetnostne dežele je taka atrakcija za tujce, da pač spada tudi na čelo tujskoprometnega sveta. Vedno smo pa Steleta videli tudi med u&jatgikiejšimi delavci v Društvu Prijateljev poljskega naroda, da Ul očna bratska republika pri nas Pač ni mogla najti zastopnika, ki ki bil bolj vreden častnega naslova konzul. Zadovoljni smo bili s tem °dlikovanjem, saj je dr- Stele ved-uo povsod po svetu nad vse častjo zastopal tudi naš na,rod. Čestitamo! Atentat na profesorja Plevi je, 20. febr. ^ Plevi ju je pred dnevi stre* Jal dijak V. razreda Perišič z re* v »Iverjem na profesorja Leovan Ua v trenotku, ko je profesor otopil iz stanovanja. Izstrelil je ‘ va strela, ki pa na srečo nista j';! dela profesorja. Dijak je m is« 1 ‘ 'tu bo na zahtevo tega profe« j^jukddjučen iz šole. hGlas“ je zanimiv „Glas naroda" Ljubljana, 20. februarja V torek zvečer smo se vrnili iz Ga-Pa, odnosno iz MUnchena, vsi zdravi in zadovoljni, kar je razumljivo. Nekaj utrinkov iz zadnjih dni v Ga-Pa ne sme oditi v pozabljenje. Po 50 km tekmovanju smo bili res vsi prešerne volje in — Smolej — junak dneva. Novšak s št. 1 V soboto vso noč in v nedeljo vse dopoldne so vozili posebni vlaki v Ga-Pa in pripeljali desctisoče gledalcev iz vse Nemčije, da vidijo skoke, ki naj bi bili najzanimivejši del tekmovanja. Vsakih 7 min. je pribrzcl nov vlak in množice so so vsipale v Ga-Pa. Ob 4. zjutraj so začeli s prodajo vstopnic na stadionu in so prodali še zadnjih 1000 ali kolikor jih je že bilo. Dopoldne je deževalo, kar je obetalo slab sneg na skakalnici. Naši fantje so z botrom ob pot 8. uri s težkim srcem zapustili »Heleno«. Posebno Novšak, ki je dobil St. 1 in je po znaku s topovskim strelom pivi švignil z mosta. Do 11. ure se je stadion tako napolnil, da je bila glava pri glavi. Kako so skakali naši dečki, že veste. Nekateri zabavljajo, kakor je že pač kranjska navada. Res, lahko bi bilo bolje, vendar ne smemo pozabiti, da so naši fantje pri skokih vsi stali in se ni nihče valjal po strmini, kakor dokaj Japoncev, Italijanov in tekmovalcev nekaterih drugih narodov, ki so bili deležni z nemške strani toplih simpatij. Ko je skočil Pribošek. je bilo čuti klic »Planica!« No. Planica in skoki čez lOOm nimajo s temi tekmami še nič skupnega. Kar pa ni, se še lahko zgodi! Pohojeni, nezavestni ... Cesto sem povdarjal, da je bilo glede organizacije vse v redu. Za zadnji dan pa to ne velja. Kdor jo videl, kako pomanjkljivo je bilo preskrbljeno za odhod množic z stadiona, kdor je videl veliko število pohojenih in onesveščenih, je izgubil vero v brezhibnost organizacije. Po zvočnikih so stalno poživljali gledalce, naj zapuste stadion, vendar so ljudje v gneči niso mogli ganiti. Seveda je bilo z nemške strani obilo zabavljanja in so padali krepki in »milo zveneči« izrazi. Pozornost je vzbujala trojica GOring, Hitler, Gii-hels. To pot pa množico niso tako vzklikale »Flihrerju«, kakor ob otvoritvi. Slovo od Kuisme V nedeljo zvečer so se po tekmah zbrali v »Heleni« vsi tekmovalci z Gnidovcem in K nismo, ki se je že odpravljal domov. Gnidovec se je v slovenskem jeziku zahvalil odličnemu trenerju za trud in izrazil željo, da se prihodnje leto vrne k nam. Poklonili so mu skromen, a lep dar, namreč knjigo »Z naših gora« s podpisi vseh tekmovalcev. V radostnem razpoloženju je K tiisma v finščinl spregovoril nekaj besedi. Zahvalil se je vsem za disciplino in jih IkmIi il k nadalj-nemu delu. Tihožitje V ponedeljek zjutraj smo se odpeljali. V Miinchenu je bit ta dan »01ym-pia-Ball z vsem sijajem, lepimi ženami, mednarodno družbo in z vsem, kar spada k taki prireditvi. Proti 4. uri zjutraj se je vse razteplo po Miinchenu. Ko sem ob pol 5. stopil v postajno restavracijo, sem videl prijetno »tihožitje«. Vsa n a Srt ekipa z botrom vred je spala ob dolgi mizi. »Spatenbr&u« — za sPomin. Pokrov-Fantje so dobili lončene vrče za pivo ke so bile gravirane za to olimpijsko priliko. S krepkim »Pomozi Bog, junači!« sem zbudil speče in jim voščil dobro jutro. Nekako do pol 7. so bili zopet vsi sveži. Dotlej so se tudi vrnili »zapozneli ptiči«, ki so se bili ločili od ekipe. Boter je poskrbel za popotnico, nakar je vnovič prišel po slovo Kuisma, ki se je le težko ločil od naših fantov. Palme je nato koj zadremal in še v sanjah govoril o metrih. Doma Okrog 9. ure smo se zopet »ukrcali« v vagon. Tokrat ni bilo tako udob-tm, ker nismo dobili svojega vagona. Hodnike so zabarikadirali s smučmi in zaspali. Malo pred 12 uro se je Baebler težko ločil od dveh dolgih in okusnih salam, ki ju je izročil botru. Ta je napravil iz našega kupeja pravo obednico. Popoldne je bilo vse nervozno. Bližali smo se domovini. V Podroščici je vstopil župan iz Mojstrane. Bil je edini in prvi — predstavnik naroda... Jesenice! Vso Pot smo se šalili, da nas tu čakajo govorance, pa ni bilo nič. Gorenjska je pozabila, da so Smolej in drugi — domačini. Na Jesenicah jih je večina izstopila, le 7 se nas je odpeljalo dalje proti beli Ljubljani. Reportaža iz Ga-Pa bi bila s tem končana, nekaj utrinkov pa še kdaj o priliki. Rajko Kos. Muhasto vreme Ljubljana, 21. febr. Zares, vreme je kot ženska, danes se ti še smehlja v lice, jutri si pa že izgubil naklonjenost nje« noga srca. In tako se je zgodilo raj z vremenom. Sijalo je toplo sončece, ljudje so hiteli v Tivoli, na Rožnik. Težki sivi oblaki pa so na mah prepredli nebo, vmes so se pa križale strele. Bilo je toplo, kot samo še enkrat v tem letu, saj je znašala temperatura 12 C. Globoka depresija je za* vladala po vsej Evropi, kar je tudi povzročilo neurja vsepovsod Ponekod se je iz tega razvil p ra* vi ciklon, no in nekakšno vejo tega ciklona je tudi zaneslo nad nas. Iz tega mračnega neba so že začele padati prve kaplje, ki so se pa kaj kmalu tudi spremenile v točo. Vsula se je gosta ter de* bela mestoma kot mailii lešniki. Kmalu je bilo vse belo kot v no* vo zapadlem snegu. Toča je pa* dalji samo v okolici Ljubljane ter v gorenjskem predelu. Ne samo belo iskreča zrna pa* dajoče toče, temveč tudi krasni kontrast med temnimi oblaki ter modri m nebom so ustvarjali na nebu krasne slike, kakršne zna pričarati samo narava. Ko pa se je še razpela po nebu sinje*mod* ra*rdeča mavrica, je marsikdo za strmel v nebo ter ga občudoval. * Sodnik: Ste Mij že kdaj kaznovani? Obtoženec: Da! Oženjen sem osem let in moja tašča stanuje pri meni! V sobi z modernim pohištvom! — Sedite, prosim, gospa! — Oprostite, gospod doktor, ampak jezditi pa res ne znam! Učiteljišče na Jadranu Ljubljana, 21. febr. Ne mine skoraj teden, da bi na* ša šolska mladina ne manifestirala za ideje Jedranske straže, posebno mnogo akademij pomladka JS je pa zadnje tedne predpusta, ko , šote nimajo več skrbi z zaključkom semestra. Malo veselega raz* vedrila pa tudi lahko privoščimo že skoraj oddraslim študentkam in fantom, ker so tako pridno obiskovali plesne vaje. Licejske so se zadnjič res imenitno postavile, v četrtek so pa v Delavski zbornici otročki z vadnice in gospodične ter gojenci z učiteljske šole dokazali svojo vnemo za J S. Najbolj srčkani so bili seveda prizori punčk in dečkov z vadnice, da so bile mame in tate ter atki očarani in ginjeni, za mojstre so se pa izkazalj tudi gojenci in gojenke uč. šole v orkestru in pevskem zboru. Več takih prireditev morajo imeti, saj ima prav učiteljstvo glavni delež v naših pevskih zborih, orkestrih in diletantskih odrih. Mlade (Učiteljice in učitelji morajo znati tudi aranžirati najrazličnejše prireditve! Na izvrstno uspeli akademiji je bil seveda njen pokrovitelj, pred« s-idnik kr. odbora .IS Josip Pogačnik s soprogo in vsemi odbornik^ oblastni odbor JS je pa zastopal Janko Brilli z ženko in večino odborniki. Akademijo je počastil tudi zastopnik komandanta divizije polkovnik Lukane, zastopstva drugih Šol, poslanec Mravlje in tolikcj občinstva, da je bila dvorana mnof go premajhna, po prav animira# nem plesu se jo pa opolnoči na# mah izpraznila. Usoda pobeglega kaznjenca Škofja Loka, 21. febr. Rudolf Torkar, bivši trgovski zastopnik, obsojen radi tihotap# sfcva kokaina na dve in pol leri zapora je že po dvajsetih mese# c ih pobegnil iz zapora. Nad leto dni je taval po svetu ter preživi Ijal usodo pobeglega kaznjenca. Klatil se po Škofji Loki ter pb Polhograjski dolomitih. Ko p& je zašel v Puštal, ga je zapustiti dobra usoda. Spal je v neki šupi, ljudje so pa ga opazili ter obi vestili tudi orožništvo. Loški orožniki pod poveljstvom ko* mandirja g. Krainerja so ga pr e* vzeli v svoje varstvo, , Stran 4. »GLAS NARCm« rubili .um Na J višji direktor Uganite, kje je ta gospod v Ljubljani Ljubljana, 21. febr. Meglen ljubljanski! večer je bil. to si moreš misliti kaj bolj obupnega. Srečam prijateiija. Ves je mrk (ter zaprt sam vase, najmanj (lo konca krize ne bo šel iz sobe! — Halo ksm greva? , — Spat. — Ampak sedajle za Boga svetega še ne boš šell spat! — Kavno sedajle grem! — Greš na pustni torek kam, najmanj v nebotičnik bo treba iti. V vseh prostorih — Tja ne grem. Raje pridem k vam v redakcijo, sicer sem pa slišal, da boste v redakcij; praznovali prav svečano pusta! Te besede so me pošteno vrgle s tira. . — Kaj misliš s tem? Pomoli mi pod nos »Glas naroda«. — Čitaj za Boga svetega tale inserat! Pa čitam inserat v našem »Glasu«: »Na pustni torek razne prireditve ter atrakcije v vseh prostorih Nebotičnika.« Torej res je, da ni res, da pri nas ne bo ples, temveč je zmota vmes! Publika se bo morala povzpeti najmanj za deset nadstropij višje, m; bomo pa spodaj poslušali ter samo sline cedili. Kolegu razložim to pogreško, pa si kar ne "da dopovedati, zato jo mahneva že kar takoj gori v višje sfere. — Ti, v nebotičniku so državi nevarni- elementi! Zgrozim se, pa ja ne misli zopet nas! — Dragi prijatelj v interesu najinega nadaljnega prijateljstva te prosim, da mi poveš resnico. — Dobro poslušaj. Kdor je proti monopolu, je proti državi. Jasno. In v 1'iftih v nebotičniku je napisano sedaj: Kaditi prepovedano. Vzdihnil sem: Hvala bogu, da ie šla enkrat šiba božja mimo nas! Vendar enkrat nismo tudi mi poleg. Kar na mah sva bila v baru v dvanajstem nadstropju. Tu si za hekaj uric prost skrbi, sem tudi ne zahajajo aksekutorji ter upniki, vsaj službeno ne. če te sreča krojač, kateremu si dolžan še predlanski račun, te še povohati ne sme. Najvišp direktor Klanjam se gospoda! t!i že prileti nasproti direktor. Kalj pravite, ali ta človek sploh kaj spi? Kadar prideš v kavarno, ga gotovo najdeš tu v njegovem kraljestvu, visoko nad povprečno Ljubljano. Sicer jie pa to naj višji gospod v Ljubljani, pa uganite zakaj. Dodajam: »Glas naroda« za to uganko ne da nobene nagrade, smo tedaj izčrpali vso zalogo nagrad, ko smo razpisali nagrade za tisto uganko o Figovcu. Puba iz orkestra udari na gong, Etta pa zaigra take, da kar izvabi plesalke iz garderobe. Pa se začne vrstiti ples za plesom. Gospodje se premikajo na stolih, toliko temperamenta izžareva. Lia zapleše prva z lahnim nasmehom na ustnah, Lily že udarja pri čardašu s škornjicama po tleh, a Lola že uganja take akrobacije, da jo kar zavidaš, kako b; se dala takale ženica dobesedno oviti okoli prsta. Z njo to res ne bi bilo težko. Lan1 sem ji dal šalco kofeta ... Vsej tej družbi pa sledi prof. Lighmann. Na prsih nos; odlikovanje pokcijnega angleškega kralja, ki ni bil radodaren z odlikovanji. Razmeče po dvorani majcene orgljice. Sem ter tja nežna damica pihne v te orglice, ki obupno zahreščLo najmanj kvartsekst akord. Ko pa vzame mojster iste orgljice v roke, pa zapojo naijlcpšo melodijo. Vrstijo se rapsodije, serenade ter vse mogoče melodije. Brez pretiravanja: resen umetnik! Da žanje buren aplavz, je jasno. Ko zaključijo plesalke svoj program, pa začne neoficijelni del: Gospodična Etta zaigra tisto našo: Lan’ sem ji dal šalco kofeta, letos pa hoče celga teleta. 1 edaj pa udarijo nebotičnikarji junaško na glas: Lan sem ji... In tako gre kar po vrsti, venček narodnih nastane. Nebotičnik postane vesel ter prešeren. Dvoje Maribor, 20. februarja. Včeraj je bili turoben, meglen zimski dan. Na cesti sem srečal nekega delavca. Ves sključen je bil, bledega in upadlega obraza in globoko vrdtih oči. Skoraj ga nisem spoznal. Malce sramežljivo me je pozdravil, kot da bi sc hal, da ga nočem več poznati. Stisnil sem mu koščeno roko. — Kako ti je? Slab si . . . bolno se je nasmehnili. — Kaj hočem? Zivj se. In ti? Morda imaš cigareto? _ Vidim. d'n mu mi do tega, da bi govoril o sebi. Dal sem mu cigareto. Strastno je vdihava} dim in mil pravil: Organizacija in delavec — Veš, bolan sem bil, pa me je vzelo nekoliko. Slabo zaslužim in se še nisem popravil. Predčasno Sem moral na delo. — Govoril je {sunkoma, v pretrganih stavkih. srečanj — Kaj pa organizacija? — vpra šam. — Bi! si vendar 'član. — — Da bi se ti za mene zavzeli:? Beži! Veš, pravijo, da se borijo za resnico. Na shodih so vedno kričali: Vsak človek ima pravico do življenja! Deteli pa so drugače. Delavci smo jim samo število, s katar m se bahajo. Sicer "pa še vedno delajo med tisto njihovo gospodo in med nami najinižjimi veffiko razliko. Misliš, da se za nas kdo zanima? Vraga! Po pravici ti povem, če sem koga izmed njih na ulici pozdravil, ga je bilo sram. . . Gotovo si poznal tovariša L.? Ko je bil brez službe ga tistih gospodov nihče ni hotel sprejeti v svojo vilo. Zima je bila, on pa tak — na cesti. Saj bi ga ne imeli zastonj. Drva bi jim cepil, delal bi jim za tisti kratek 'teden. Kor ga nihče ni hotel, sem ga jaz vzel k sebi. Saj sem komaj izhajal, — sedaj pa sva bila dva. Zaradi sibirskega mraza, ki vlada v Severni Ameriki, so se nabrale gore ledu v gorenjem toku Niagare. Počasi se pomikajo proti naselbinam ob reku in jih ogražajo. Slika kaže, kako je led uničil hiše v Lovvistonu v državi New York Ko sem potem nekoč srečal enega gospodov, me je ustavil ter dejal: »Lopo si storil da si ga vzel pod streh©'.« V obraz bi ga udarili . takrat, hinavca grdega. Rekel sem: »Ne imejte me za norca!« Od taknait me organiza-cija ne vidi velč . . .« Im je šel, še boilj sključen in betežen. . . Bebec in samomorilec Večkrat poselim pokopališče in si ogledam grobove. Saj vsak grob krije v sebi pestro življenjsko zgodbo, ki ji je bil začetek bogve kje. Tam za pokopalliščern sem zadnjič tudi odkril zapuščen grob. Ugibal som, ali je pokojnik ztočinec ali samomorilec, ker mir ntiso privoščili posvečene zemlje. Pa je stopil k meni srednje star mož, oblečem v potepuške cape. Poznam ga površno. Ljudje se mu radi smejejo, ker pravijo, da je bebec. Toda . včasih se zresni in govori kot naobražen človek. »Si ga poznal1?« me je vpraša! in pokazal na »rob. Začudeno sem ga pogledal. On pa je kar od sebe nadaljeval: »■Nič zato, če ga risi. Sani se je ubil. Mlad je še bil in je živel v veliki mizeriji. Nazadnje je uvidel, da je življenje velika neumnost. Njegovi starši so bili zelo verni in jih je globoko potrlo, ker je cerkev odrekla cerkveni pogreb. Župrti,k je dejal, da je bil strahopetec, ki se je bal živi jenske borbe. Jaz pa pravim da je bil junak. Spoznal je, da je vse nič — in se ubil«. Hotel sem nekaj oporekati, a me je prehitel z novo ploho besed. »V smrti mi razlike, pridigujejo. Temu so trhel križ zasadili ob zglavje — vsaj toliko nosi! Drugi pa — saj vidiš!« In se je domislil še nečesa. — Ti nisi poznal Spanliakla, ker si premlad. Pajdaša sva bila lin dobro sva živela prejšnje čase. Imeli so ga za neumnega, a je bil pameten dečko. Končno ga je pa le pokopal. Vse svoje življenje je skoparil in po pasje živel — pogreb pa je hotel imeti tak, kot sam župan. Tepec! Meni bi: bilo v sceno. Cc bi imej denar, bi se da! sežgati. Da bi o tem pisali čašopiri im da bi sc kdo penili od jeze. Ha — ha— ha. — ob — Vestnega hlapca žrtev Celje, 20. februarja. V sobi št. 9. na ki.rurgilčncm oddiefflku ceHjske bolnice leži 24 letni Ivan Vedenčmk. Obvezana ima prsa im vrat, močne žulja v c roke tišči pod odiejo.Težko in hropeče diha, še tež j govork Naš reporter ga je obiskal. S pomočjo ostalih petih bolnikov, ki leže v isti sobi, je zvedel sledeče podrobnosti : Včeraj ob 11. dopoldne je prišel k posestniku Francu Žagarju v Creti pri Rečic! ob Savinji od okrajne sodnije v Goirnjem gradu eksekutor im je v navzočnosti 3 drugih oseb hoteli posestniku odgnati iz hleva trii zarubljene krave. Temu pa se je močno protivi* posestnik, zlasti ostro pa je nastopi! njegov hlapec Ivan Vedeč-nilk. V prepiru je eksekutor potegnil revolver in sprožil v hlapca dva strdki. Ena krogla ga je zadela v vrat, druga pa v levo stran prsi Ivan Vedečniik, ki je bil zvečer od Mozirskih orožnikov o zadevi že zaslišan, v kolikor je zaradi bolečim še sploh mogel povedati, je doma »z Zaiplotmice pri Vitanju. Pr! posestniku Žagarjm je služil šele od novega leta. Njegovo stanje je zelo nevarno im je malo upanja da bi ostal pri življenju. Z gospodarjem se je dobro razumel, pa zakaj bil se tudi ne, saj je spričo današnjih težkih razmer 'Stališče hlapca in gospodarja skoro povsod mako. Razumen gospodar im pameten hlapec se oba borita drug za drugega. — Gospod, prosim jaz bi rad zamenjal včeraj kupljeni avto. Moji ženi ni všeč! — Zamenjal, čemu? — No da. Moji ženi ta avto ne ugaja. — Dragi moj gospod. Tak sijajen avto. pa zamenjati. Pojdite raje domov, pa takoj zamenjajte svojo ženo! Ljubavna tragedija princese Iz Berlina poročajo: Bivša ruska princesa Vera Kazačova je iimela ljubavno razmerje z neikim Litvancem po imenu Ivan Fe!-senatiein. Ko je v sredo diopoMne Stopila v spalnico princese njena Služabnica, je našla svojo gospo-tiianico težko ranjeno na tleh. Poleg nje jie ležal mrtev njen ijutoi-niec s prestreljeno gllavo. Princeso, ki je mogla samo toliko povedati, da se je ta krvava drama odigrala iz Ijubosumeosti, so prepeljali v sanatorij, kjer so jo takoj operirali. Dobila je smrtmome-Varan, strel v trebuh in težko da bo ostala pri življenju. Milo za drago Na Folijskem je pletilna industrija pričela silno propadati. V nekih okrajih je le malo podjetij, ki se še s težavo drže pokoncu, a kakor vse kaže, bodo morala kmalu tudii ona ustaviti obrat. Še bolj zanimiv kot to čudno propadanje je njegov vzrok: konkurenca brezposelnih! V svoji stiski so se ti ubogi ljudje »osamosvojili« in sami pričeli izdelovati pletenine, nogavice itd. Pletilni stroji so zelo poceni in lahko jih je dobiti na obroke in ker brezposelni ne plačujejo davkov in tudi niso obremenjeni z režijo in socialnimi dajatvami tovarniških obratov, delajo Industriji uničujočo konkurenco. K vsej nesreči ne delajo samo po osem ur na dan, kakor tovarne, ampak delajo noč in dan, žene in otroci pa zraven še pomagajo. Prej so tovarne s Pomočjo strojev delavce pripravile ob kruh, zdaj jim oni vračalo to z istim orožjem. Skladišče razstre-Ijiva v nevarnosti Kočevje, 21. febr. V hiši trgovke ge. Turzanske je v torek nastal požar. Ljudje 60 zapazili, da se močno kadi iz oken, zato so takoj obvestili do* mače o požaru. Goreti je začelo pod podom sobe, v kateri prebi« va ga. Turzanska. Domači so str« Kali pod ter začeli gasiti s pes« kom, ko pa so prihiteli še pokli« cani gasilci, so pa ogenj popol« Homa zadušili. Ogenj je uničil vso opravo v hiši ter tudi mnogo knjig. Nevarnost je bila pa pred* ysem v tem, ker se v hiši n aha« ja tudi skladišče razstreliva v ti« Kovini Hub er. Če bi ogenj udrl tudi tja, bi bila katastrofa ne« 'zogibna. Ogenj je najbrže na« stala zaradi puščajoče dimne ce« v'- Skoda je le delno krita z za« varovalnino. Radio Ljubljana Sobota, 22. februarja. Ob 12: tošča za ploščo, 12.45: vreme, po-*^čila, 13: čas, poročila, 13.15: °š6a zn ploščo, 18: Za delopust, °rkeiiter, 18.40: O zdravem Pomanjkljivem govoru predava uko Muzi, 19: Poročila, 19.30: dar°dna ura: Dr. M. Dragič pre-° zdravstveni propagandi v ■j®1 državi, 20: Pregled zunanje 4k ltlke> dr. A. Kuhar. 20.20: Prle-j.,t° Sostuvnnje, prenos iz Maribo-hz*2' Pcxročila' 22-15: Radijski Za dobra dela vedno pripravljeni Ob 79« rojstnem dnevu poglavarja skavtov PoweUa Ljubljana, 21. febr. J utrli dne 22. februarja bo lord Robert Badea Povvell, voditelj milijonov skavtov širom zemske oble, praznoval svoj 79. rojstni dan. Praznovanje se pa ne bo vršilo ob domačem ognjišču, kjer bo starček sivih las sprejemal čestitke, ves sklonjen in betežen. O ne! Že jeseni je šel v Južno Afriko, kjr so skavti tamošnjih dežel imeli svoj veliki praznik. Tam, kjier je pred dobrimi štiridesetimi leti, v Rodeziji, delal red in se je malo pozneje tako sijajno upiral Burom v Mafekingu, je sedaj na potovanju s svojo soprogo. Na obiskuje pa samo belih naseljencev, ampak tudi od vsega sveta zapuščene kraje, kjer misijonarji in drugi požrtvovalni kulturni pionirji delujejo med divjimi narodi, vzgajajoč iih k višji kulturi. Po žilah Baden Powella se pretaka kri slavnih prednikov. Nje-oče je bil vseučiliški profesor iz rodbine, ki je dala Angliji več odličnih zanstvenikov. Mati pa je iz posebno imenitne rodovine in je bila hči angleškega admirala. Njen praded je bil slavni mornar John Smyth, kj je prebrodil v prvi polovici sedemnajstega stoletja vse oceane, napravil mnogo zla ponosnemu španskemu brodovju, pridobil in priboril Angliji Virginijo v Ameriki, imel je prijateljske stike z Indijanci, in indijska princezi-nja Pocahontas ga je rešila z grmade. — Temu slede odlični znanstveniki in mati Baden Po-wellova je bila hči angleškega admirala. Izredno omikana mati je v mnogih rečeh sama poučevala svoje otroke, a ne samo iz knjig, ampak z rajo vred so se učili spoznavati prirodna bitja v prosti prirodi. Že v nežni mladosti je v teh 'Otrocih vzklila ljubezen do vsega lepega in dobrega. Ni čudno, da je na osnovi take vzgoje mladi Robert hitro napredoval, ko je zapustil dom in se posvetil vojaškemu stanu. Tri desetletja je preživel v Indiji in južni Afriki, vedno na izpostavljenih in nevarnih mestih, v bojih in urejevanju divjih dežel. Povsod se je odlikoval s svojo nepopisno vztrajnostjo, humorjem ob vsaki priliki, človekoljubnostjo in organizatornim talentom. Ni čudno, da mu je angleška vlada po burski vojnii naložita težko nalogo urediti deželo in pomiriti jo. In kakio je znal to stio* riti ,s svojimi 3000 konstabli, po skavtsko organiziranimi, katerih poglavitna dolžnost je bila ne samo preganjati zločince, ampak pred vsem pomagati vsem, ki so bili pomoči pcitrebni v širni, pol dlivji in od vojne hudo prizadeti deželi. Ni čudno, da so Buri ob izbruhu svetovne vojne ostali zvesti svojim gospodarjem, ki so se Mm že po samem Baden Povvellu pokazal; vredni zvestobe. Kot poveljnik vse britanske konjenice se je Baden Powell vrnil pred dobrimi tridesetimi leti domov. Bil je preizkušen mož, širokogruden, človekoljuben in posebno naklonjen mladini. Ni obsei-del mirno na lavorikah, ki mu jih je hvaležni narod natresel, ampa| ustanovil je mladinsko drušh skavtov, ki ima danes nad tri Utone članov širom sveta, cv< mladine vseh narodov. Njegoš zakone lin navodila izvršujejo vzgojitelji, ki žele novega, dob« ga človeštva in povsod na zel] lil«, kjer so ljudje dobre vpije žele miru, cvete begova orgar zacija. Ob današnji 79-Jeiuici svojega vrhovnega poglavarja se bodo tir di srca slovenskih skavtov in skavtinj podvigala v duhu Baden Povvelllovih naukov in v skavtski zaobljubi: Za dobra dela vednoi pripravljen! Dobimo še nekaj zasebnih letal Ljubljana, 21. febr. Aeroklub Naša krila je imel svoj občni zbor v prostorih Zvezde. Vse zborovanje je bolj izzvenelo kot protest. Centralni odbor namreč dolguje ljubi jan« skemu odboru precej veliko vso« to denarja, tako da je celo obstoj ljubljanskega kluba stem prav resno ogrožen. Člani ljubljanskega odbora so odložili svoje funkcije radi tega, ker ne morejo provesti nobene odgovornosti več. Zborovanje jo vodil predsed« nik dr. Rado Hribar. Bilanca aerokluba tudi sicer ni j vesela. Letečih aparatov število j se je skrčilo na eno, samo jadral« ni letalci so dosegli lepe uspehe. Mitingi so se vršili v Jaršah, na Lescah, v Žabnici in v Ribnici. Sam predsednik kluba g. Hribar je preletel na novo kupljenem aparatu iz Londona v Ljubljano v pičlih 8 urah. Važna je tudi zgraditev drugega privatnega le« tala »Janeza«, katerega sta veči« noma sama zgradila brata gg. Hribar Peter ter Svetozar. Zgr.a* dili so pa še tretje privatno leta* lo »Nebeški uš«, last g Zalokarja na Viču. Kaže da bo dobila Ljub Ijna prihodnje leto še vrsto pri« vatnih letal. Tako bo ljubljanska sekcija Naša krila zavzela vodil« no mesto v državi, kar ji pa tu* di po marljivem delu po vsej p ra vici pripada. „Glas“ je poceni Akcija za novo j semenišče v Ljubljani Ljubljana, 21. febr. Ljubljanski škof dr. Rožman je započel akcijo za razširjenje ljub« Ijanskega semenišča. Po novih od redbah namreč traja študij v se* menišču šest let ter je radi tega začelo primankovati prostora v semenišču. Ker pa naš slovenski misijonar Baraga še nima prave* ga spomenika v Ljubljani, bi se to novo semenišče imenovalo »Baragovo semenišče«. Ker pa ni bilo za to potrebnega denarja na razpolago, je dr. Rožman začel akcijo med ameriškimi Slovenci. Zbrali so že toliko vsoto, da je že zagotovljena gradnja teme* Ijev. Zbiranje denarja se vneto nadaljuje. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Drugi dcL 48 BOJ ZA ŽIVLJENJE .Mrzlično sta Edvard in Tom e bila tista jek ;ema plošča odv.ta od zločinske roke. Ko je bilo popravilo končano, je strojnik pojasnil Jacku vso stvar in triu pokazat udi ključ za vi jake, ki so ga bili tam našli. »Ra še nekaj simo našli, gosi»-dar! l ole tukaj.« 'n je izročil Jacku mamcu, briljantna prstan, kd pa je bil počen. Jack je osupnil, a je brez besede spravil prstan v žep. Ko e strojnik odšel, pa je siknil skozi zobe: »Eliza! — Ona je to storila — gorje j !« IZ LJUBEZNI Nedaleč od Elimiga posestva se je na reki Tay zopet pojavila skiivmostna ladja »Teror«. Ela je nna rieiz;ečeno s cčna. Zvečerilo se je že in še vedno sta sedda z NVilkamom v skritem kotičku pamka - tesno objeta* William jo je tolažil in ji prigovarjal, maj potrpi še nekoliko časa, — kmalu bosta združena za vedno. Čeprav pa se je delal veselega in brezskrbnega, ga je vseeno morila misel; kdaj in kako noj ji pove svojo strašno skrivnost. Ce postane njegova žena, ji ne bo več dolgo mogel prikrivati svojega dvojnega življenja. Iz domačih gajev ALOJZIJ GRADNIK: Grab v tujini Mati piše pismo belo: »Sin, si živ? Ne pišeš niči« Pismo v ogrsko deželo v kljunčku nese droben ptič. Tam, kjer gore so Karpati, ni ljudi ne beli. hiš, tam na zeleneči trati grob stoji, na grobu križ. Tam se drobni ptič ustavi, pismo belo izpusti. Veter zašumi po travi, trava tiho govori: Reci mamici ljubljeni, da mi je prav dobro tu, naj še ona pride k meni, jaz ne pojdem več domu«. Mati čaka, čaka, čaka — »Kje si tako dolgo bil, drobni ptiček?« in zaplaka, ko začuje: »Živ, živ, živ!...« Dr. Alojzij Gradnik sc je rodil leta 1882. v Medani v Goriških brdih. Leta 1916. je izdal prvo zbirko svojih pesmi z naslovom »Padajoče zvezde«, o kateri je napisal zlasti toplo oceno Oton Župančič. V poznejših letih je Gradnik izdal še zbirki »Pot bos lesti« in »De profundis« ter iz« bor svojih pesnitev »Svetle samos te«. Poleg izvirnega ustvarjanja Gradnik tudi mnogo prevaja, zla« sti iz kitajskega in indijskega slov stva. Gradnik živi kot predsednik apelaoljskega sodišča v Ljubljani. Razne novice Po statistiki mestne občine šteje zdaj Praga 925.000 prebivalcev. V enem letu je priraslo 14 tisoč oseb. Tako utegne Praiga v petih letili postati milijomako mesto. Prva ladja z dvema kapitanoma bo novi angleški luksuzni parnik »Queen Marv«, katerega sliko ste včeraj videli v našem listu. Mornariške oblasti so namreč uvidele, da pri tako velikanski razsežnosti te ladje en sam kapitan za vodstvo ne zadostuje. Spričo nevarnega položaja na Španskem so pričeli ljudje trumoma bežati iz dežele. Gibraltar je tako prenapolnjen z begunci, da jih ate morejo več vseh spravim pod streho. Zato odhajajo mnogi dalje v Afriko, v Tanger. Pazite na umetne zobnice! V Pilznu je žena nekega čevljarja pri kosilu pogoltnila svoje zobovje. Morali so jo operirati, a je po operaciji umrla. Tri letalske nesreče v enem dnevu so imeli Angleži. Pri načrtih manevrih med angleško in francosko obalo sta strmoglavili na zemljo dve bamlbni letali, pri čemer se je ubilo šest mož. Pri Sjdneyu (v Avstraliji) pa se se je ponesrečilo letalo s petimi pasa-žlrji. Največje belgijske papirnice v Genwalu pri Bruslju je uničil j>o-žair. Škode je za pet milijonov belgijskih frankov Smučarjem menaklictnjen je bolgarski finančni minister, ki je obdavčil smuči z 200 Din na leto. To je med bolgarskimi smučarji izzvalo silno ogorčenje in so zadnjič pniredili pred sofijsko davkarijo bučne demonstracije. Baje b» minister svojo naredbo sedaj umaknili. Bajne številke Včeraj smo 'objavili najnovejše filmsko statistiko, po kateri je bilo lani po vsem svetu predvajanih 1600 novih filmov v 70.000 kinih. Skupnj letni inkaso kimov pa je znašal okroglo 95 milijard dinarjev. Da, 95 milijard! Tako bi se moralo glasiti, pa nam je tiskarski! škrat, ki nam povsod nagaja, spremenfl miljarde v milijone. Najbrže mu ta bajna vsota nt šla nrav v glavico. Ampak na 70 tisoč kinov razdeljeno to niti ni taok strašno, ljubi škrat! Le malo računaj . . . Astrološka napoved za 22. februar Danes je spet prav dober dan. Prinesel bo uspehe politikom in vladajočim osebam, pospeševal tehnike, raziskovalce, izumitelje pri njihovemu delu im bo naklonjen tudi avtomobilizmu in avi-jatiki. V splošnem se bodo dobri načrti ta dan posrečili. Stari ljudje se bodo danes dobro počutili) zdravje sc jim bo zboljšalo in poživilo se jim bo veselje do življenja. Za ljubavno življenje tudi ugodna konstelacija, ki ustvarja zadovoljstvo in harmonično razpoloženje, — Planet Mars vstopa ta dan v znamenje »Ovna«, kjer je on vladar. V aprilu rojenj bodo to občutili malo neprijetno v zadevah svojega značaja. Bodo nekoliko razdraženi, nestrpni in naglo raz togot eni. Stran ft ..— i Peti dan banovinskega zasedanja v Ljubljani Bolnišnice, hiralnice, brezposelnost, javna dela Ljubljana, 21. februarja. škoda za Auerspergovo palačo Pred pričetkom včerajšnje razprave o proračunu za socialno politiko in narodno zdravje je še nekaj govornikov zaključilo s svojimi izvajanji razpravo o tehničnem oddelku. Med številnimi govori je vzbudil posebno pozornost govor b. s. Ivana Avsene-ka iz Ljubljane glede prodaje bivše Auerspergove palače, ki jo je ljubljanski oblastni odbor kupil leta 1927 za 800.000 dinarjev. Z adaptacijskimi deli je palača skuPno veljala 1,931.000. G. Tavsenek je navajal svoje silno presenečenje nad tem, da je sedaj banska uprava to palačo prodala. Med kupno in prodajno ceno je banska uprava utrpala pri tej kupčiji znatno diferenco, ki se ji pravi Po domače izguba, poleg tega pa je banska uprava prodala palačo v času, ko ima vse polno uradov, ki so na tesnem ter v zasebnih hišah, za kar mora banovina plačevati visoke najemnine. Na izvajanja b. s. Avseneka je takoj pripomnil g. ban, da se je tudi on zanimal za to zadevo. Nerazumljivo mu je, zakaj je banovina prodala oziroma so je znebila te palače, ker ve, s kolikimi žrtvami si je palačo nabavila in jo preuredila. Palača je bila prodana 15. julija 1935 za 1,300.000 ljubljanski mestni občini, ki kupnino Plačuje v obrokih. Pred prodajo je bila palača z zemljiščem vred ocenjenaj na višji znesek kot po znaša kupnina. V palači je bilo nastanjenih več uradov, ki so se morali sedaj preseliti in opravljajo svoje posle v taki tesnobi, da je delo skrajno težavno. Razprava o socialni politiki Včerajšnje popoldansko zasedanje je veljalo razpravi o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Podrobno poročilo je tu podal načelnik g. dr. Mayer. Delo socialno političnega oddelka banske uprave že celo vrsto let ovira splošen gospodarski položaj gora splošen gospodarski položaj. Svojčaj so si ljudje v nezgodah mogli kolikor toliko sami pomagati. Odkar pa vsa dežela ječi pod Pezo gospodarskih težav, se ljudje v čedalje večjem številu obračajo na javne ustanove za pomoč. Zasebna inicijativa je bila na tem mestu majhna, javne ustanove z banovino vred pa seveda spričo malenkostnih sredstev niso mogle ustreči v toliki meri kot bi to bilo potrebno. Socialna služba banovine obsega v glavnem zaščito vtrok in mladine, pomoč siromašnim in onemoglim, pomoč v elementarnih nezgodah, izseljeništvo, zaščita delavstva in borba proti brezposelnosti. Banovinske bolnišnice se banovinske bolnišnice imajo komaj 1055 postelj. Tu so dnevno nskrbuje nad 1.300 bolnikov. V vseh bolnišnicah vlada skrajno mizerno finančno stanje. Naval bolnikov je zla-sti s podeželja, ki je obubožano in finančno izčrpano, čedalje večji, ta-v° da mu ni moči zadostiti in se ^Prejemajo bolniki le v težkih sluča-b'P lažjo slučaje pa se po pregledu P°Slje v domačo oskrbo. Izseljeniško vprašanje Veliko skrbi dela tudi izseljeniško vprašanje. Tujina je našim ljudem zaprla vrata. Emigracija je takorekoč nemogoča. In še domov se vračajo tisti, ki so bili doslej v tujini. Doma trkajo na vrata za podpore in zaposlitev. V preteklem letu se je vrnilo iz tujine 768 oseh. Vsi ti še pove-čavajo že itak občutno brezposelnost. Krediti, ki so na razpolago v te svrhe so tako pičli, da ni mogoče v zadostni meri ustreči. V kulturnem pogledu pa je banovina po svojih močeh podpirala naše izseljence v tujini, zlasti s tiskom in raznimi publikacijami. Brezposelnost vedno večja Brezposelnost narašča z vsakim letom. In to na vseh polijh. Tu ni pri-zanešeno nikomur. Poleg ročnega delavstva je brezposelnih mnogo šolan-cev in drugih Poklicev. Odstotek brezposelnih pa se je še posebno povečal po znanih sankcijah, ki so težko zadele lesno gospodarstvo. Vsa lesna industrija počiva, delavci in vozniki so ostali brez vsakega zaslužka. Bednostni fond je mogel zamašiti le najnujnejše vrzeli. Hiralnice In mladinsko skrbstvo Vprašanje hiralnic je pravtako sila akutno. Podeželske občine so v svojih proračunih tako šibke, da ne morejo v celoti zadostiti temu vprašanju. Banska uprava je tudi tu priskočila, kjer se je le dalo, na Pomoč. Skrbstvo za onemogle in ostarele je postalo važen del social no-po-litične službe. Mnogokje so narejeni načrti za to stvar, le sredstev primanjkuje. Mimo tega je banovina polagala veliko važnost tudi na vprašanje zaščite dece in mladine. V ta namen je žrtvovala velike zneske in vzdrževala več svojih zavodov. Proračun: 19 milijonov Celoten proračun oddelka za socialno politiko in .narodno zdravje predvideva 18,966.500 dinarjev. Ta znesek je spričo velikih potreb malenkosten in bo treba silno premišljeno voditi socialno politično službo, da se bo vsaj v glavnem zadostilo' nujnim potrebam. Ljubljanska bolnišnica — škandal Za razpravo o socialno Političnem proračunu se je prijavilo 33 govornikov. Kot prvi je govoril b. s. zdravnik dr. Brecelj, ki je uvodoma dejal, da imamo v I.jubljani škandal, ki se mu pravi ljubljanska bolnišnica. Tu je podrobno orisal nevzdržne razmere, ki vladajo v tem zavodu, tako grozen birokratizem, natrpanost, finančna slabost in podobno. Vsepovsod nevzdržne razmere V nadaljnjem sc je dotaknil v svojih izvajanjih mnogih vprašanj Orisal je položaj banovinskih zdravnikov, ki so plačani skrajno slabo. Dalje nevzdržne razmere v Podeželskih bolnišnicah, zlasti dolgo so je mudil pri bolnišnici v Murski Soboti, ki je v vsakem oziru unikum. V njej ležijo bolniki z nalezljivimi boleznimi drug poleg drugega. Moški so sicer ločeni od žensk, imajo pa skupno stranišče. Naravnost grozno pa je tu gospodinjsko poslopje. Vse naš bolnišnice nudijo hudo mizerno podobo. Rjuh ni več, oprema je obrabljena, perilo porabljeno, vsepovsod minjka nujnejših potrebščin. Za vse to se država dosti ne zmeni. Saj dol-duje bolnišnicam že nad pet milijonov, ki jih je dolžna po zakonu prispevati. Slovenski ministri za socialno politiko Ob koncu svojih izvajanj je dr. Brecelj predložili banskemu svetu več resolucij. K njegovim izvajar njem naj še pripomnimo, da se je ob zaključku svojega govora dotaknil tudi vprašanja slovenskih ministrov za socialno politiko. Tu je dejal, da »mio imeli Slovenci na tem mestu od leta 1933 dalje kar tri ministre, ki pa niso dosti naredili, marveč So uganjati svojo osebno sanitetno politiko, kakršne še nismo doživeli, in kar si je treba zapomniti. K njegovim izvajanjem sc je nato priključil tudi b. s. Avsenek, ki je kritiziral razmere' v naš"h bolnišnicah zlasti z gospodarskega vidika. Za brezposelnost in delamržneže: delovna taborišča Na današnjem zasedanju sc je razprava o socialni službi nadaljevala. Posebno pozornost so vzbudila izvajanja Ljubljanskega župana dr. Adlešiča, ki je v daljšem govoru orisal vprašanje brezposelnosti in dela-mržnosti ter ob koncu svojih izvajanj predložU daljšo resolucijo, ki govori o nujnih ukrepih proti brezposelnosti in dclamržnosti. Nad de-lamržneža naj se policijski predpisi poostrijo. Bednostni fond naj se preimenuje v »Sklad za javna dela«. Ukinejo naj se vse individualne denarne podpore. Prične naj se izvajati načrt javnih del. Ustanovijo naj se delovne taborišča, kjer naj bi se zbirali brezposelni in kamor naj se »dovoljno pošilja vse delamržneže, ki hodijo pod najstrožjim nadzorstvom. Delovna taborišča naj bodo zaokrožene ekonomije in nekaka zatočišča. Dclamržneži naj šele ob izpustu iz taborišča dobe tudi nekako denarno priznavalnino za svoje delo. Za njim sta govorila b. es. Rozman in Križnik, ki sta pokazala na razrvane razmere v delavski zaposlitvi. B. s. Rozman se je zlasti zavzemal za težko prizadete viničarje in poljske delavce, g. Križnik pu za trboveljske rudarje. Tu šampanjec — tam revščina B. s. Tratnik je v svojem govoru podvrgel kritiki današnjo družbo. Kako je to, da vlada ponekod teko bogastvo, na drugi strami pa revščina. Ponekod v palačah teče šampanjec. Dobro se je io pije. Lepe obleke. Plače po 20, 30, 50 in 100 tisoč na mesec, drugod pa borna mezda. Vsega je kriv liberalizem in kapitalizem, ta pijavka, ki izsesava in pije kri. Družba je sama kriva tem razmeram. Rešitev pa je le v krščanskih osnovah. Davek na lepotila in „divji zakoni11 B. s. Jakob Jan je med družici predlagal, naj se banovina zavzame za nezgodno zavarovanje delavce* pri strojih v kmetijskih obratih. P<1 leg tega pa je že zanimivo predH.lj ga1!, naj banovina uvede visok dtil vek na lepotila im kozmetične ptdE parate. Med lokalnimi predlogii, ki jih 1* stavil b. e. Anžič iz Krškega je bi posebn0 zanimiv predlog, naj band vina poskrbi, da se bodo prenehaj takozvani »divji zakoni«, ki so 1 splošno spotiko in vzbujajo javni pohujšanje. | Nova | finančna politika mestne občine 1 Ljubljana, 21. febr« Pod gornjim naslovom smo ob* javili članek o načinu obračunava«« nja mestnih davščin, o katerih jai predaval uradnik mestnaga pogla-i varstva g. Rozman preteklo sobo* k). Podatke smo dobili po preda-« vanju, zato so nekatere točke ne* jasno izražane. Vse spremembe se tiče o samo novih priključenih občin, kate-« rim se je do sedaj računala po« raba vodte za vsatk porabljeni ma po 3,— se bode od sedaj ta* račun a vato v procenitth, dočiitrt ostane v starem okolišu mesta,-vse kot je bilo doslej. 1 orej se pobira vodovodna naklada (vodtr rima) 6.5%; gostaščin-e kamalsika pristojbina 2,/o od uradno ugotovfjjene kosmate najemnine iz prejšnjega leta za stare biše. Hiše. M ipa uživajo davčno olajšavo po zakonu o nien posrednih davkih, to se pravi vse nove hiše, pa plačujejo vodovodno naklado 4 %, gostaščino 2 kanalsko prasto.bino pa 1 % od uradno ugotovljene kosmate najemnine. Gostaščina pni novih hišah odpade s proračunskim letom 1936/37. glede na sklep državnega sveta. S to procentno odmero vodovodne naklade ima pa vsaka stranka dovoljeno množino vode 600 1 na dan. odnosno 18 m’ na me« sec ali 54 m* na K leta za vsa sta« novanja ocenjena z 1000 Din letno najemnine. Ta dovoljena množina voda se obračuna Vi letno, dočanl se presežek zaračuna po Din 15d za m*. Industrijska podjetja, katera so. po zakonu o neposrednih davkili oproščena zgradarine, plačujejo kanalsko pristojbino po ključu: zazidana ploskev krat etaže, krat 0.5, dočim pa plačujejo vodo po, Din 3 za 1 m' in se koncem leta obračuna po stopnjevalnem tarifu. Glede plačevanja zgradarine pri barakah v mestu je jasno, da jo plačujejo vse zaprte barake, kioski in slične lope že več let. Sprememba bo pač le v tem. da s:dai zadene ista usoda vse okoliške barake, v kolikor še niso bile doi sedaj obdavčene. Tega sicer v! svojem predavanju ni omenil g. predavatelj, je pa jasno samo po sebi z novo priključitvijo okoliških občin. Vse ostalo je razvidno iz našega prejšnjega Članka. Kot pa smo že izrecno povda« rili v svojem včerajšnjem članku, vse te spremembe ne bodo imele nikakih finančnih posledic tie za plačevalce in tudi ne za tnestno občino. Blago, za katerega vrednost garantiramo, razpošiljamo ceneje kot sicer, v času belega tedna. Zahtevajte takoj brezplačen slovenski cenik. j Zagab. * Največja trgovska in razpo- 1 šil jalna hiša v Jugoslaviji. B Sklepi ministrskega sveta Beograd, 21. iebr. Na včerajšnji seji ministrske« ga sveta je bila med drugim sprejeta uredba o pospeševanju tujskega prometa, ki jo je predlo žil minister za trgovino in indu« strijo, nadalje so bili odobreni ti«le krediti na predlog gradbe« nega ministra: za gradnjo ceste Pri j epol j e«B i j elopolj e na prvem odseku 3,327.000 Din, za gradnjo ceste Zemmoletališče 3,014.000 Din; za "gradnjo ceste do cannar ne v Bezdanu 2,132.000 Din, za tlakovanje državnih cest v G ružu in Dubrovniku 2,140.000 D n. Minister za gradbe je dobii po oblastilo da predloži nar. pred« stavništvu načrt zakona o izrabi električno energije, prosvetni mi« nistor pa, da naj me pri Državni hipotekarni banki posojilo za zgraditev novega gimnazijskega poslopja v Beogradu. Nadaljevanje proračunske razprave Finančni odbor nar. skupščine nadaljuje razpravo o proračunu v podrobnostih in je včeraj raz« pravljal o proračunih vrhovne .državne uprave, o pokojninah in invalidninah ter o državnih dol« go vib. Glavni govornik je bil spet slovenski poslance Ivan Mo« horič. Pri vseh proračunih« je bilo iz« vedonih nekaj redukcij. Z ozirom na sklep nar. skup« Sčine, naj bi finančni odbor za« kij učil svoje proračunske razpra« Boji v Tembljenu ASmara, 21. febr. Dopisnik agencije T.O. poroča s severne fronte; Italijanske čete v Asmari so prisostvovale zahvalni službi božji, ki se je tu vršila. Italijanske čete sistematično in počasi prodirajo proti jugu in se trenutno nahajajo 25 km severno od Ambe -Aladže, svojega cilja- Na več krajih je prišlo do spopadov med italijanskimi in abesinskimi četami rasa Mulugete. Rasu Mulugeti je zelo otežkoeano zbrati vse svoje razkropljene čete, da bi jih koncentriral in stvoril enotno armado. Uradno še niso potrjene govorice, da je pri bitki na Amba Arndanu padel njegov sin Lejnsi. Kot čete rasa Mulugete, se tudi čete rasa Kasa in Sejuma nahajajo v težkem položaju. Njiju redne čete se umikajo proti jugu po tembienski planeti, vendar sta na samem Tembienu pustila le neredne čete, da vznemirjajo Italijane pri prodiranju. Oba skušata s svojimi četami doseči cesto, ki vodi iz Ambe-Aladže v Desie in priti v stik z rasom Muluioeto. Italijanske čete bombardirajo s težkimi topovi in avioni cesto, ki vodi v Desie, da bi bil prevoz nemogoč. Z druge strani se doznava, da se v Tembienu vodijo borbe. Abesinci ostajajo podnevi v kavernah in drugih krit-jih^mm^e^p^naredMioč^rično ve po skrajšanem postopku že v roku treh dni, je finančni odbor s 16 proti 14 glasovom sklenil, da bo nadaljeval svoje delo, do« kler ne dokonča podrobne raz« prave. V tazpravi o proračunu za in« v ali dnin e in pokojnino je posl. Ivan Mohorič ostro kritiziral neprestano naraščanje števila upo: kojencev. Samo letos je bilo upo« jenh 2.143 uradnikov, tako da imamo skupno sedaj 64.236 dr« žavnih upokojencev. Zahteval je revizijo pokojnin in upokojen« cev. Vsi, ki so bili predčasno upo« k oj eni, a so sposobni za službo, naj se spet vrnejo v službo. Na dnevnem redu današnjega zasedanja sta proračuna vojske in mornarice ter prosvetnega mi« nistrstva. Klubi v skupščini Sedaj obstoje v nar. skupščini ti«le poslanski klubi: Klub JRZ, Klub vladne veči, ne. Jugoslovanski klub (Jevtičev« ci), še en Jugoslovanski klub, ki ga tvori manjša grupa Jevtičev« cev, Narodni delovni klub pod vodstvom Lovrenčiča, Pinterovi« ča in Kosiča, Jugoslovanski ne« zavisni klub (Pohorci), ki se bo v krafkem spremenil v klub JNS, Jugoslovanski radikalski klub nadalje najnovejši Narodni sc« Ijački klub in še nekaj posebnih grupacij, ki pa se še niso orga« nizirale v poslanske klube. Torej klubov nič koliko: z napadi proti italijanskim posto-jamkam- Večinoma napadajo le manjše grupe po 30 do 40 mož, tako da so eventualni uspehi brez vrednosti. V marsikaterem takem napadu pride do boja na nož. Znani irski zdravnik Brophil, ki je upravljal abesinsko ambulanco v bližini Makale, je izjavil, da so italijanski letalci vsak dan ob določeni uri po petkrat prileteli nad njegovo ambulanco in jo bombardirali, vendar se petdeset procentov bomb ni užgalo. Istočasno so metali bombe tudi na abesinske postojanke. Vzrok, dia se niso bombe vžgale, je iskati najbrže v tem, da so bili naboji radi neprestane-mrmku je otvorilo italijansko top-ga dežja vlažni. Vsak večer ob ništvo ogenj na abesinske posto- janke. Veliko število kmetov je celo iz Antale nosilo v Makale prodajat mlečne izdelke kljub vojnemu stanju. Na južni fronti se vrše malt praske v sektorju Negeli in drugih krajih Somalije, dočim se v Oga-denu vrše še nadalje borbe južno od Sasa Baneh- Po Reuterjevem poročilu je prispel v pristanišče Berbero, v angleški Somaliji, majhen parnik natovorjen z vsakovrstnim orožjem in municijo ter nekaj topovi in več strojnicami. To pošiljko so Abesinci zvozili na fronto pri Daga-burju. Orožje je nemškega izvora- Abesinska vlada ne daje nikaikiti poročil, ki bi detaljno poročala o položaju na severni kakor tudi na južni fronti. Doznava se, dia so italijanski motorizirani oddelki prodrli že 40 km južno od Makale. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši \nDin. OghiTniki^ki1 iščejo' službe, linčajo samo po 25 par zn besedo. vprašanja Je priložiti ikah. — na- plačajo Na pismena vpraša za odgovor 2 Din Mali oglasi so plačljivi takoj pri ročilo v znam« Knjigovodja — bilaneist, popolnoma samostojen, tudi na kartotečnem (Ruf) sistemu, strokovnjak, vesten in na-;ančen z dolgoletno prakso, želi stalnega nameščenja kjerkoli. Tudi za nekaj ur dnevno. - Predpogoj samo solidne in boljše firme. Cen j. ponudbe pod »Sigurnost 251« na upravo Usta. Pisalni stroj rabljen, toda v dobrem stanju kupim. - Ponudbe z navedbo znamke in ceno na upravo lista pod . »Pistroj 350« Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA“l Iščemo oskrbnika za majhno gosposko posestvo. Oskr bovanje vrta in varstvo hiše. Dam prosto stanovanje v posebni hišici z vrtom. (Ugodno za vpokojenca). Naslov v upravi lista. oaoioioi Izdelovanje posteljnih odej iz vate, volne in puha pri F. Novak, Maribor, Koroška c. 8. Samcu, uradniku nudim skrajno ceneno stanovanje in vso oskrbo, na željo tudi hrano. Ponudbe na ogl. odd. »Glasa naroda« pod »Kot doma« ali lahko zahtevate moj naslov te-lefonično. O I CD B CD ■ CD ■ (founafs/ci sef etn 8. — 14. marca 1936. (Tehnični in poljedelski sejem do 15. marca) Veliki srednjeevropski sejem RAZSTAVLJALCI IZ 18 DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 DEŽEL Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr, železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst, kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50,—) se dobe pri WIener Messe A. G. Dunaj VIL in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik) Tyrševa 1, Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora, in njenih podružnicah. Gospodarska podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 144. Telefon 2059 suhe drva, premog ie karboparketn dobite pri [.Pogačnik Bohoričeva ulica 5 Zložljivo mizo 2 m dolgo, 1 m široko prodam. Prikladna ra ta-petnlka, krojača ali gostilno. Naslov v upravi. 3«-$$ je številka, katero pokličite pri naro-eevanju svojih o£lasov v uQtasu nat* ođa f, Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno ti. ti. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vst v Ljubljani.