Poitnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 2312.
V llubllani, 26. januarja 1928.
Stev. 38. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/38.)
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Naši državniki ne verujejo, da ne mo-remo več izhajati s svojimi plačami, da nam ne bo mogoče več s sedanjo plačo preživa 1 jati družin, da že danes ne moremo skrbeti za dostojno in zadostno obleko družinam, da ne moremo s to plačo več plačevati nežno« sno zvišanih najemnin za stanovanja in da nam grozi s 1. majem cesta — ker ne bo de* narja, da bi plačali najemnino.
Državnih uradnikov — družinskih oče* tov se loteva obup. Oni žive v upanju, da jim bo država priskočila na pomoč in jim bo zvišala dohodke.
Življenske razmere so vedno slabše!
Le vprašajte državnega uradnika, kateri izhaja samo s svojo plačo, ki jo prejema od države. Nihče! Kdor ima družino, pa narav* nost trpi pod razmerami.
Lov za postranskimi zaslužki se je na» ravnost razpasel med državnim uradništvom. Kako tudi ne. Ker pa ni vsakdo tako srečen, da bi prišel do postranskih zaslužkov, se je pričela zloraba službe in tudi v Slovenijo, ki je slovela kot vzorna upravna edinica, pri« haja zloglasna »zarada«, korumpirane raz* mere pridobivajo tal in gniloba grozi okužiti jn zastrupiti tudi slovenskega državnega uradnika.
Vsi klici obupa so zaman! Naši držav« niki ne slišijo, oni nečejo slišati. Korupcija pa uganja po državnih uradih svoje orgije naprej, v zvezi z njo pa partizanstvo in urad« niki«partizani,. ki so našim državnikom več — kot državni uradniki v resnični službi svo« jega poiklica in v edini službi države.
Plače državnega uradništva so z življen« skimi razmerami tako sramotne, da državni uradnik ne more živeti od njih. Služiti mo« rajo le kot postranski dohodek, kateremu mora poiskati še drugih zaslužkov in virov, da lahko preživi in obleče sebe in družino.
Slep je, kdor tega ne vidi in s slepoto je udarjen kdor ne vidi, kam vodijo take raz« mere.
Dajte uradniku kruha, če hočete da se bo otrese! korupcije, dajte mu eksistenčni minimum če hočete, da se bo lahlko posvetil samo državni službi. Ta klic, je klic danes še zdravega dela državnega uradništva. Jutri bo prepozno in zaman bodete iskali zdrav« ttika in zdravil, s katerimi bi ozdravili oku* ženo telo.
In temu položaju nasproti, tem razme« ram je kot porogljivo zasmehovanje prispel na občni zbor Zveze državnih nameščencev v Ljubljani glas o še nameravanem znižanju draginjskih doklad s strani vlade. Ali se go« spodje norčujejo iz razmer, ali hočejo tirati namenoma državno uradništvo in z njim dr« žavo v propast?
Informacije, ki jih je dobila Zveza dr* žavnih nameščencev za Slovenijo po svojih zaupnikih iz tajnih piredalov ministrstev, je potrdilo pozneje dnevno časopisje. Iste in« formacije je dobil Činovniškti Savez v Beo*
LISTEK.
Zagrebška kritika o pevskem zboru učiteljstva UJU.
»Novosti«, 16. I. 1928.
... Ako razmotrimo znanje slovenskih učitelja, to im možemo priznati, da su umjet« niči prvog reda... Ženski zbor je na velikoj umjetničkoij višini... Program slov. učitelja je propagiranje moderne muzike, očito sa* vremen program... Zbor slov. učitelja teh« nički je na višini, a u dinamici zanimiv... Uspjeh zbora bio je potpun i oni su ozbiljni faktor u razvoju naše zborne reproduktivne umjetnosti... Ako razviju svoj mješoviti zbor do kulture i zvučnosti svojeg ženskog zbora, to če postati jak reprezentativni zbor naše kraljevine... Zbor slov. učit. uvijek čemo rado slušati u Zagrebu i očekujemo njihov daljnji nastup.	Dr. Krenedič.
»Jutarnji list«, 16. I. 1928.
Pevski zbor učiteljstva UJU iz Ljubi j a* ne pokazao je Zagrebu svoj visok tehnički i umjetnički nivo. Zbor slov. učitelja odlikuje se korskom i muzičkom disciplinom, koja zadivljuje i koja može služiti uzoirom. U pr* vom redu izbijaju iz zbora sjajni alti, koji če svojim sonornim, sočnim i punim zviukom jedva nači premca medju ostalim našim zbo* rovima. Alti toga zbora, poseban je odlo*
gradu in danes jih ne more tajiti niti več vlada.
Da prepreči nakano na državno uradni* štvo, je Glavni Savez državnega uradništva v Beogradu, katerega član je tudi Zveza dr» žavnih nameščencev za Slovenijo in potom nje naše pov. UJU, vložil dne 21. t. m. pred* sedniku vlade predsedniku Narodne skup* ščine, finančnemu ministru in predsedniku finančnega odbora naslednjo spomenico:
V javnost je prodrla vest, da je v fi« nančnem odboru Narodne skupščine padel predlog, naj se izvrši ponovno zmanjšanje prejemkov državnih uslužbencev, da bi se na ta način doseglo ravnotežje proračunskega predloga za leto 1928./29.
Ta vest je odjeknila širom cele naše dr« žave in je tudi med državnimi uslužbenci vseh strok izzvala enodušne proteste. Ob tej priliki smatra uprava Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev, v kateri se nahaja tudi aktiven član vlade in nekoliko drugih ;visobih funkcijonarjev, ) za svojo dolžnost, ki jo ji diktira potreba zaščite le« gitimnih interesov onih, od katerih so bili postavljeni na čelo .uradniške organizacije, da vas opozori na nedogledne posledice, ki bi jih izzvalo oživotvorenje tega predloga.
Notorično znano je dejstvo, da so dr» žavni uslužbenci v naši državi nezadostno nagrajeni in zasigurani. O tem so doslej ob več prilikah najbolj avtoritativne osebnosti dale povsem določne izjave, tako predstavni« kom javnosti, kakor Narodni skupščini. Vsak objektiven človek, ki ve, kakšni so danes prejemki državnih uslužbencev, priznava in bo vedno priznaval, da so ti prejemki daleč pod najsiromašnejšim eksistenčnim 'mini« mom.
To je priznala tudi kraljevska vlada z enim izmed svojih zadnjih zakonodajnih aktov: s predložitvijo predloga za zboljšanje gmotnega položaja sodniškega stanu Narod* ni skupščini. Pri tem je treba posebno po« vdariti, da velja ono, kar velja v gmotnem oziru za sodniški stan, tudi za vse ostale dr« žavne uradnike in uslužbence. V kolikor je zboljšanje prejemkov potrebno kza eno, v toliko je potrebno tudi za druge skupine, brez katerih moderna država istotako ne more Obstojati in napredovati.
Namesto pa, da bi se izvedlo zboljšanje, se napoveduje poslabšanje. Krivice, ki so bile storjene leta 1926. se skušajo ponovno storiti državnim uradnikom in uslužbencem v letu 1928. Ako bi se sprejel ta predlog, bi prišli državni uradniki v še težji položaj, v kakršnem so že danes. Že danes pa se ogrom« na večina izmed njih more preživljati samo z zadoščenjem, ki z vsakim dnem zavzema večji obseg.
Uprava Glavnega Saveza državnih urad« nikov in uslužbencev zato odločno odklanja, da bi se izvedel ta udarec na gmotno stanje državnih uslužbencev in njihovih družin. Apelira na človeška čustva in pravičnost in
mak, a plemenitost i mehkoča toga tona dje« luje neodoljivom snagom. Odlični su i so« prani, koji ni u najvišim položinama nijesu nametljivi. Oni su svladali svoju težku par« tiju u tako ukiusnoj formi, da več i to zaslu* žuje svako priznanje. Ženski zbor toga dru* štva u svojem solo nastupu živo je podsje« čao na gudalički orkestar. Punoča i čistoča harmonije, krasan legato i jasnoča intonacije u punoj su mjeri pojačavali ovu impresiju. Muški zbor idealno podupire harmoniju i ri« tam, a sa ženskim zborom stapa se u jedin* stvenu cjelinu. Tenori su mekani i vitki, a basi masivni i snažni. Ukratko: »Zbor sloven* skih učitelja« spada u prve redove naših pje* vačkih društava, a imade sve preduvjete, da nas i našu muziku dolično reprezentuje u inozemstvu ... Dirigent Srečko Kumar ima* de zbor potpuno u svojoj vlasti. Njegove kretnje sluša zbor največom pireciznošču. Kumar izradio je sve zborove vještom ru* kom i muzikalnim osječajem, te je velik uspjeh večeri i njegova neopisiva zasluga. Zbor slov. učit. stekao je svojim prvim na* stupom simpatije zagrebačkog opčinstva, a i velik umjetnički uspjeh. Bilo je vrlo mno* go srdačnog povladjivanja, te tri krasna lo* vor vijenca, koja su darivala »Kolo«, »Bal* kan« i »Hrvatski učitelji«. Zbor slov. učit. vazda nam dobro došao!	—žh.—
»Obzor«, 16. I. 1928.
... Moramo odmah priznati, da je zbor i po svojem glasovnom sestavu i po spremi dorasao visokom umjetničkom zadatku, koji
tudi na državniško pojmovanje, ker se more ta udarec, naperjen proti državnim usluž« bencem zelo lahlko ukreniti proti državi. Predsednik: dr. Jovanovič. Tajnik: dr. Gjors gjevič.
Temu protestu in opozorilu se mora pri* družiti tudi vse učiteljstvo in našim dižav* nikom kličemo prav resno ob dvanajsti uri:
Delokrog in organizacija šolsko-upravnega odseka pov. UJU.
Po sprejetju predlogov poroča tov. Iv. Dimnik o organizaciji in nalogah šolsko-upravnega odseka UJU. Odsek ima sledečo nalogo:
Šol. upr. odsek ima svrho porazdeliti delo za ureditev organizacije, s tem razbremeniti poverjeništvo in biti njega posvetovalni organ.
•Namen odseka je pomagati poverjeništvu in mu dajati nasvete v sledečih zadevah:
I.	Organizirati mora proučevanje splošnih šolskih razmer, ter ugotavljati nedostatke. ki izvirajo predvsem iz šolsko upravnega postopanja in odlokov.
Na podlagi tega bo lahko organizacija delovala za izboljšanje šolstva in prosvete.
Ta svoj cilj bo dosezal odsek, da bo dajal pobudo za sklicanje anket, na katerih se bodo raz-motrivala šolskoupravna vprašanja. Zbiral pa bo lahko tiKfi Tritrke in predloge, ki jih bo podajalo članstvo, predvsem šolski upravitelji, pismenim potom.
O teh nadostatkih bo odsek razpravljal na svojih rednih sejah, bo na nje opozarjal prosvetno upravo potom osebnih intervencij, za katere bo dajal pobudo.
II.	Organizirati mora proučevanje uredb in zakonov, ki so izdani im zadevajo šolstvo in pro-sveto oz. učiteljstvo ter mora staviti predloge za njih izboljšanje.
Potsebno važno je, da zasleduje kako se izvajajo uredbe in zakoni ter opozarja na kvarno izvajanje in kvarne posledice poedinih določb.
Poverjeništvo bo na podlagi utemeljenih predlogov obeh šol. upr. odsekov vplivalo potom lastnega tiska in dnevinega časopisja ter potom posla-niških klubov, oziroma poslancev na sestavo prosvetnih in onih isplošnih zakonov in uredb, ki zadevajo vitalne interese šole, prosvete in učiteljstva.
Odsek bo pa dajal tudi pobudo za uredbe in zakone, ki naj jih izda prosvetna uprava v interesu šolstva, prosvete in urejenega dela stanu.
Zbira naj tudi materijal šolske in prosvetne zakonodaje drugih držav.
III.	Organizirati mora pravno zaščito in pravno pomoč članom.
Ta zaščita in pomoč bi obstojala v posredovanju glede rešitev osebnih zadev, glede dajanja pravnih nasvetov m nudenja dejanske zaiščite in pomoči pravno ogroženim članom.
Posredovanje glede rešitve osebnih zadev in vlog bo odsek lahko preskrbel pri prosvetnem odd. v Mariboru sam, glede izplačila in zadev, ki se rešujejo v Ljubljani ali Beogradu pa z intervencijo poverjeniStva pri deleg. min. fin. v Ljubljani, oziroma potom centrale UJU v Beogradu.
si je postavi«, ali naročito valja istaknuti dvostruke teškoče, s kojima mora da se bori ovaj zbor zato jer mu je članstvo rasijano po čitavoj Sloveniji, teškoče, koje ostali naši zborovi ne poznaju i koje od svakoga poje* dinoga pjevača traže osobitu požrtvovnost. Sve slobodne nedjelje i praznici posvečeni su putovanjima u Ljubljanu i pokusima. A i dirigent, g. Kumar, zborovodja zagrebač* koga »Kola«, ne živi na licu mjesta. Uza sve to uspjelo je dirigentu i pjevačima da uspo* stave onaj potrebni unutarnji kontakt i da izrade svoj program u solidnoj, kvalitetnoj i lijepoj umjetničkoj formi. Sve točke progra* ma, u pretežnom broju tehnički vrlo teške, a često i nezahvalno pisane, bile su izvedene sigurno, precizno, dinamički i agogički dife* rencirano, te u zvučnosti, koja potpuno za« dovoljava ... Oni se mogu vratiti svojim domovima sa zadovoljstvom, da je njihova misija u glazbenoikulturnom pogledu pot« puno uspjela ... Lujo ŠafraneksKavič.
»Morgenblatt« 17. I. 1928.
... Das im allgemeinen gut ausgewählte Stimmenmaterial bildet einen homogenen und ausgeglichenen Klangkörper von sinnli« eher Fülle und ungezwungener Frische; na* mentlich ist die stimmlich reiche und cha* rakteristische Ajlt*Gruppe hervorzuheben. Die Disciplin und Technik des Chores lassen auf eine gründliche Einzel* und Ensemble* Durchbildung der Sängerschar schließen. Durch die präzise und plastische Ausführung des nichts weniger als leichten Programmes
Rešite državo pravočasno neizbežne pro« pasti in zvišajte plače vsemu državnemu uradništvu, da bo lahko preživljalo sebe in svoje družine, drugače vam ostanejo samo še sodniki in napolnjene ječe z državnimi uradniki — zločinci zaradi bede in iz obupa v katerega ga je pognala država in državni krmilarji.	__
Pravne nasvete bo lahko dajal potom svojih zvez odsek sam, v kolikor jih pa sam ne bo mogel rešiti, jih bo lahko rešil s pomočjo poverjeniStva, ki se bo informiralo glede poedinih področij v katere zadeve spadajo pri strokovnjakih potom Zveze drž. nameščencev, oziroma pri svojem odvetniku, če treba taka pomoč.
Dejansko varstvo in zaščito pravno ogroženim članom bo lahko nudil odsek potom poverjeništva s tem, da bo poverjeništvo samo izdelalo pravilne vloge v svrho pravne zaščite, da bo nudilo varstvo pri sodnih in izvensodnih oblastvih in uradih, da jih bo vzelo v zaščito potom stanovskega in poskrjjelo za zaščito izvenstanovskega tiska, da bo poskrbelo za interpelacije rn intervencije na višjih mestih, da jim bo nudilo pomoč potom odvetnika ter zvez, ki jih bo dobilo poverjeništvo potom Zveze drž. name» ščelnoev skoiro v vseh področjih drž. uprave.
Ko se posreči ustanoviti obrambni fond, bo poverjeništvo lahko naTedilo tudi ojačeno obrambo in zaščito v tem oziru, tedaj šele bo organizacija lahko izpopolnila org. pravne zaščite.
IV.	Organizirati mora zaščito glede nameščanj in premeščanj.
V tem pogledu je dolžnost odseka čuvati, da se vrše nameščanja pravično potom namestilne komisije in odločujoče oblalsti tako glede stalnega, kakor začasnega učiteljstva. Ob vsakem slučaju, ki ga odsek ugotovi kot nepravilnega, mora informirati ■poverjeništvo, da odredi intervencijo v imenu organizacije ter ga bičati z načelnega stališča v stanovskem in po potrebi tudi dnevnem časopisju.
Predvisem mora skrbeti odsek:
1.	Da se ne bo kršila učiteljska stalnost pridobljena po razpisu;
2.	da se bo čuvala objektivnost in pravičnost pri nameščanjih in ne uporabljal čl. 71. čin. zak.;
3.	da se ne bo iz partizanskih vidikov izmenjavalo oseb na vodilnih meištih prosvetne uprave;
4.	da se ne bo iz partizanskih ozirov ipreme-ščalo učiteljstva, ki nima mesta po razpisu;
5.	da se «ne bo gojila strankarska personalna beneficialna politika in izrabljanje politične konjunkture;
6.	da noben org. član ne bo sprejel mesta proti gornjim principom ter brez pristanka organizacije tudi ne mesta v korporacijah, kjer fungirajo kot zastopniki učiteljstva.
V.	'Organizirati mora zaščito potom tiska v vseh dosedanjih naštetih pogledih.
Odsek mora zbirati točne in zanesljive podatke s pričami, o kršitvah gornjih principov s strani oblasti, političnih strank, vodilnih oseb, lastnih članov in organizacije in o krivicah in napakah, ki se dogajajo stanu kot celoti in poedincem potom na-
hat der Chor seine volle Eignung, die jugo* slawische Vokalkunst im Ins und Auslande zu repräsentieren, dargetan und muß unter unsere besten Gesangsvereinigungen gezählt werden... Das Konzert der slowenischen Lehrerschaft waT eine in jeder Beziehung voll gelungene, künstlerische Veranstaltung, der bald weitere folgen mögen. L. Š. K.
»Narodno djelo«, 15. I. 1928.
... Ovo pjevačko društvo, koje uz Glaz« benu Maticu slovi kao najbolje organiziran i disciplinirani pjevački kor Slovenije, dalo je sinoč prvi koncert u Glazb. Zavodu sa vanrednim uspjehom. Pjevački ¿bor slov. učitelja i učiteljica podsječa nas svojom uzornom cjelinom. Na priredbo čemo se u
slijedečem broju opširnije osvrnuti... •
Obširno kritiko g. S. V. prinaša tudi ljubljanski »Slovenec« z dne 17. jan. t. 1. Drugi slovenski dnevniki v laskavih besedah ocenjujejo zborov nastop v Zagrebu in citi« rajo večinoma oceno zagrebških listov. Po* ročila o našem koncertu so zašla celo čez mejo v Avstrijo. Prinašajo jih graški časo* pisi...
Led je prebit; usoda zbora leži sedaj na tebi slovensko učiteljstvo. Z zborom si se in se boš proslavilo še bolj, zato ne glej nanj iz ozkosrčnega vidika...
Zločin nad državo: gmotno in moralno upropaščanje drž. uradništva.
Državno uradništvo kraljevine SHS živi v pomanjkanju. — Nedogledne posledice za državo. — Edino sredstvo proti korupciji in „zaradi" je
zadosten eksistenčni minimum. — Sedanje prejemke je treba zvišati. Anketa Šolskih UprdVitcljGV pOVCrjCfliŠtVžI
UJU iz mariborske oblasti.
Delokrog in organizacija šolsko-upravnega odseka pov. UJU. — Proučevanje šolskih razmer. — Proučevanje uredb in zakonov. — Pravna zaščita, nasveti in pomoč članom. — Zaščita glede nameščanj in premeščanj. — Zaščita interesov in ugleda učiteljskega stanu potom tiska. — Člani šolsko - upravnega odseka pov. UJU v Mariboru.
(Dne 7. januarja 1928. na III. deški osnovni šoli v Mariboru.)
(Dalje.)
štetih faktorjev ali raznega tiska in javnega mnenja ter mora organizirati po lastni prevdarnosti primerno zaščito, oziroma obraimbo potom tiska.
V to svrho mora odsek preskrbeti za čianke in notice, ki bičajo v stanovskem tisku nepravilnosti, bodisi povzročene na škodo celote od poedincev ali oblasti oz. dnevnega tiska.
K organizaciji zaščite skupnih interesov potom tiska spada tudi to, da si pridobi odsek potom svojih članov zveze s tiskom raznih smeri ter po njih zavrača izpade tiska proti občim interesom šole in učiteljstva ter prepreči širjenje javnega mnenja, ki bi bilo v kvar interesom šole in učiteljstva in bi izpodbijalo ugled obeh.
Potom teh zvez pa mora odsek tudi seznanjati javnost s skupnimi zahtevami učiteljstva v listih raznih smeri iij. ustvarjati šoli in učiteljstvu prijaiz.no Savno mnenje^
VI. Organizirati mora oseben stik za uveljavljanje skupnih interesov pri merodajnih činiteljih, da bodo ¡informirani o naših skupnih pogledih in zahtevah glede šole in učiteljstva. S pomočjo tega osebnega stika mora odsek preskrbeti, da se bodo skupne zahteve in interesi šole in učiteljstva upoštevali in uveljavljali od vseh ablastev, strank ter merodajnih oseb in faktorjev.
Organizacija odseka.
1. Odsek mora iskati stika:
a)	s prosvetno upravo, posebno z referentom, ki rešuje pravno-gospodarske zadeve in referentom, ki rešuje personalne zadeve;
b)	z oblais.tnim šol. odborom in sicer s tajništvom in blagajništvom;
c)	s člani disciplinskega sodišča;
č) s člani namestilne komisije;
d)	s strankami brez razlike;
SESTANEK ZA DELOVNO ŠOLO V LJUBLJANI.
Podpisano poverjeništvo sklicuje na dan 4. februarja 1928 ob 9. uri v Ljubljani sesta» nek vseh onih učiteljev in učiteljic, ki se praktično ali teoretično pečajo s problemi delovne šole. Določiti moramo smernice za enotno, sistematično postopanje in delova» nje na tem polju. Kdor se udeleži, naj ob» ratno javi to poverjeništvu zaradi zboroval» nega prostora. Sestanek v Učit. tiskarni. V slučaju številnih prijav preskrbimo večji zborovalni prostor.
UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 24. januarja 1928. Andrej Skulj,	Josip Kolbal,
poverjenik.	tajnik.
SESTANEK O GOSPODINJSKO NADA; LJEVALNEM ŠOLSTVU V CELJU IN MARIBORU.
Tovarišicam v mariborski oblasti!
V zadnjem »Učit. Tovarišu« smo vas ob* vestili, da priredimo dva sestanka, enega v Celju, enega v Mariboru, z namenom, da vam damo priliko se poučiti o vprašanju go» spodinjskega nadaljevalnega šolstva in izra» žiti svoje mišljenje in svoje želje. Ponovno vas danes vabimo, da se udeležite v čim lep* šem številu sestanka, in sicer v kraju, ki vam je dostopnejši. Zadeva, je aktualna in sega živo v delokrog in interes osnovnošolske uči» teljice.
Sestanek v Celju se vrši v petek, dne 3. februarja na mestni osnovni šoli, II. nad» strop je, levo. Začetek ob	uri.
Sestanek v Mariboru v soboto 4. febru» arja na II. deški osnovni šoli (vogal Cankar» jeve in Razlagove ceste), v I. nadstropju. Začetek ob 10. uri.
Odsek pov. UJU za nadaljevalno šolstvo.
SESTANEK O KMETIJSKO NADALJE* VALNEM ŠOLSTVU V CELJU IN MA= RIBORU.
Tovarišem v mariborski oblasti!
Odsek za nadaljevalno šolstvo priredi dva sestanka učiteljev kmetijskih nadalje» valnih šol in sicer za tovariše iz okolice Ce» Ija v petek, dne 3. februarja v Celju na mest» ni osnovni šoli (II. nadstropje), za tovariše iz mariborske okolice v Mariboru v soboto,
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
(Dalje.) IV.
1. Čitanje in pisanje.
Velike črke s polaganjem paličic; imena otrok sestavljena iz velikih črk in paličic. Črke imajo obliko tiskanih črk, ki se lahko sesta» vijo s paličicami. Otroci posnemajo črke, ki so razločno napisane na tabli. Imena naj bo» do domača, n. pr. Tone, Ivan, Micka. Prerisavanje črk po črlkah iz paličic. Velike tiskane črke na list» k i h: Polaganje črk k enakim črkam; sestav» ljanje imen in priimkov:
Male tiskane črke na listkih: Polaganje črik k enakim črkam; sestavljanje imen navadnih predmetov, oseb in živali; se« stavljanje imen in priimkov, pri katerih je prva črka velika, druge so pa male.
Male pisane črke: Polaganje črk k enakim črkam; sestavljanje imen zanimiv vih oseb. živali ali stvari.
Veflike pisane <J.rke: Polaganje črk k enakim črkam; sestavljanje imen in priimkov, pri katerih je prva črka velika, druge pa male.
Velike in male tiskane črke se izrežejo iz časnikov ali lepakov ali pa jih narišejo otroci iz višjih razredov. Velike in male pi» sane črke naj jim napišejo na listke starejši
e) s tiskom vseh smeri, ki mu lahko služi v obrambo.
2.	>V to svrho je pritegniti v odsek člane, ki bodo izpolnili gornje naloge in ustrezali tem nujnim zahtevam.
3.	Da obdrži odsek oficielni značaj, ga vodi pov. namestnik in so njega člani, člani ož. sosveta, ki se po možnosti udeležujejo sej.
4.	Odsek si Izvoli podpredsednika in dva tajnika, enega za zapisnike, drugega za izvrševanje sklepov, konceptov in korespondence.
5.	Seje sklicuje redno pov. namestnik tedensko oz, po potrebi češče.
6.	Poverjeništvo obvešča odsek v nujnih slučajih takoj, drugače načelnik v rednih mesečnih sejah načelnikov odsekov pov., ko referirajo o delu odsekov.
7.	Stroške za dopisovanje nosijo interesenti v osebnih zahtevah (z zahtevo znamke za odgovor), druge poverjeništvo, na račun obrambnega sklada.
Nato se je razpravljalo podrobnejše o odseku samem, oziroma, kako naj se izvoli, da bo zagotovljeno njegovo uspešno delovanje. Končno se sprejme predlog tov. Museka in so v ta odsek izvoljeni: tov. Grčar, nadzornik Tomažič, Skala, Ivanči-čeva. Alt, Kožuh, Zeilhofer, Maribor; Klemenčič — Pobrežje, Petrovič — Brezje, Planer — Pragersko, Vauda — Šmarjeta, Velnar — Št. Lenart, Firm — Rad van je, Cvetko, Lovše — Krčevina, Jančič — Cirkovce, Doberšek —■ Prevalje.
Odsek vodi poverjenikov namestnik. Člani odseka so zastopniki ožjega sosveta. Apelira se pa na vse članstvo, da sodeluje aktivno s pošiljanjem nasvetov in predlogov ter tudi po možnosti osebno. Zakaj, le s sodelovanjem vseh je zagotovljeno odseku uspešno delo.	(Konec prihodnjič.)
dne 4. februarja na II. mestni deški šoli. Za» četek v Mariboru in Celju ob J415. uri. Za oddaljenejše priredimo pozneje širšo anketo.
Odsek pov. UJU za nadaljevalno šolstvo.
—	Šolsko upravni odsek pov. UJU v Mariboru, ki je bil izvoljen na anketi šolskih upraviteljev dne 7. t. m., je imel svojo prvo sejo 17. t. m. Konstituiral se je tako=le: Pred» sednik tov. Hren, namestnik tov. Alt, zapis» nikarja tov. Lovše in Cvetko. Določilo se je, da se seje vrše redno vsak drugi ponedeljek; torej 23. januarja, 6. februarja, 20. februarja itd. Seje se vrše vsakokrat ob 15. uri, in si» cer do preklica na IV. deški šoli v Samostan» ski ulici. K sejam se ne bode razpošiljalo po» sebnih vabil, ampak imajo vsi izvoljeni člani odseka dolžnost, da se jih redno udeležujejo. Dobro došel je pri njih pa tudi vsak drugi tovariš(ica), kdor se zanima za stvarno delo in za izboljšanje naših šolsko in stanovsko pravnih zadev. Posebno, kadar ima kaj po» sebnega poročati. Odsek je že na svoji prvi seji pokazal veliko vnemo in .zanimanje. Njegovo uspešno delo pa je odvisno ne to» liko od odseka samega, kakor pa od celo« kupnega učiteljstva, ki naj o šolsko in oseb» no pravnih zadevah, ki nam globoko režejo v meso, ne samo razmišlja in kritikuje, tem» več pošilja vse tozadevne predloge in pri» tožbe poverjeništvu, katero jih potem od» stopi odseku v obravnavanje. Vse pritožbe pa naj bodo stvarne in jasne ter podprte z dokazi, ker le potem je možno presoditi ob» jektivno vsako zadevo.
—	Odgovorite nam na sledeča vprašaš nja: Ali izhajate s plačo, ki jo prejemate od države? Koliko imate plače? Ste oženjen ali Samec? Koliko otrok imate? Vaši neobhodno potrebni mesečni izdatki: prehrana oziroma gospodinjstvo, stanovanje, obleka, ostali iz» datki (kateri), Druge pripombe glede gmot» nega položaja državnega uslužbenstva. Ime» na ostanejo tajna.
—	Semestralne počitnice so odrejene z ministrskim odlokom enotno od 31. januarja do vštetega 5. februarja. Dne 6. februarja je reden pouk. Na razna vprašanja glede onih. ki imajo nerazdeljen popoldanski pouk .po» jasnjujemo, da zaključijo ti dan prej ker prično semestralne počitnice glasom ministr» skega odloka dne 31. januarja ob 12. uri opoldne.
—	Tovarišem kontraktualcem, posebno še onim, ki so se obrnili na podpisani odsek
otroci. Imena naj bodo taka da bodo otroka zanimala; šaljivih imen se ni treba izogibati; ker dajo precej pobude. Imena se najprej povejo, potem napišejo aH sestavijo na tablo s črkami, s katerimi jih tudi otroci sestav» ljajo. Pozneje naj bodo besede sestavljene s tiskanimi črkami, otroci naj jih pa sestavijo s pisanimi črkami ter obratno. Ko sa otroci že dovolj spretni v posnemanju črk, naj se beseda na tabli zbriše in naj jo otroci po spo» minu sestavijo. Lahke in znane besede naj sestavljajo kar po spominu ali po glaskova* nju.
Čitanje: Pisane ali tiskane besede pod narisanim predmetom na tabli; pisani ali ti» skani stavki pod ilustracijo; pisani ali tiskani stavki brez ilustracije. Stavki naj bodo krat» ki, konkretni, šaljivi, razumljivi in vzeti iz razgovorov.
Pisanje: Črke; besede; stavki; števil» ke; iračuni. Za pisanje imajo iz risanja do» v.olj predvaj. Za čitanje črk ni treba kakega reda. pač pa naj si v pisanju sledijo črke po sorodnosti oblik.
Abecednika ni treba. Otroci čitajo stav» ke iz table, imena na trgovinah, reklame, oglase, napise na znamenjih, imena vasi na kažipotih, pojasnila pod podobami in ilustra» cijami v knjigah in časnikih. Čitanje iz knjige začne šele v II. razredu.
2. Računstvo.
Razgovori o količinah v življenju, igri, domini, ročnih delih, merjenju; vse štiri ope» racije v obsegu do 20; računske igre s palici» cami, semeni, cveticami, cvetovi prašniki, pe»
v zadevi državljanstva, javljamo, da smo ukrenili na pristojnem mestu vse potrebno za dosego čimprejšnje ugodne rešitve. Vsa zadeva zavisi le še od sprejema novo pred» loženega zakona o državljanstvu, ki skoro gotovo pride še tekom sedanjega zasedanja Narodne skupščine v razpravo. — Odsek pov. UJU za zadeve kontraktualcev.
—	Ped. centrala v Mariboru učiteljskim društvom v mariborski oblasti. Občni zbor Ped. did. krožka v Mariboru je lansko leto sklenil, da se krožek pretvori v Ped. centra» lo, razširi svoje delovanje na vso maribor» sko oblast, in da stavi svojo 500 ped. knjig obsegajočo knjižnico na razpolago učitedj» stvu vseh šol. Med letom so bili dotiskani seznami knjig in razposlani posameznim šo» lam. Mnogo tovarišev in tovarišic se je knjiži niče že poslužilo in z vsakim dnevom priha» jajo nova naročila. Predpogoj nadaljnjega uspešnega delovanja Ped. centrale pa je, da pristopi vse učiteljstvo korporativno k or» ganizaciji, ki si je nadela važno nalogo, da propagira ^sodobna pedagoška stremljenja,! da jih poučuje in uvaja v prakso primerno, našim razmeram in potrebam. Le s podporo vsega učiteljstva bo mogoče izvesti začrtani program, kot ga predvidevajo pravila: izpo* polnitev knjižnice organiziranje počitniških tečajev, ped. tednov itd., pa tudi le tedaj bo odbor z uspehom lahko zaprosil merodajne korporacije za večje denarne podpore. Ker se vrši začetkom marca občni zbor Ped. cen» trale, kii naj bo važen mejnik v razvoju na» šega ped. dela bodočnosti in se bodo takrat tudi obravnavale smernice za organizacijo tega dela, prosipio ponovno g. predsednike .učiteljskih društev mariborske bblastjt da dajo na prvem zborovanju na dnevni red in v razpravo korporativen pristop učiteljstva k Ped. centrali ter izvolijo glasom pravil po enega delegata za občni zbor. Prosimo tudi, da sporočijo število pristopivših članov na naslov: Ped. centrala za mariborsko oblast, Maribor, Zrinskega trg, žensko učiteljišče.
—	Uporaba šolskih prostorov. (Dopis.) V predzadnji številki »Učit. Tovariša« je bil že omenjen odlok ministrstva prosvete, ki določa, v katere svrhe se smejo uporabljati šolslki prostori. Zelo umesten odlok! Ampak dodatek (nekak izvršilni predpis) oblastne» ga šolskega odbora v Ljubljani, bi bil lahko izostal; posebno oni odstavek, ki veleva, da moira učiteljstvo polagati račun dohodkov šolskih prireditev in o uporabi istih krajev» nemu šolskemu odboru v odobritev. Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih je dala moralno zaušnico šolskim upraviteljem, ker jih odriva od mesta blagajnika pri kra» jevnem šolskem odboru. Sin te uredbe daje s tem odlokom še hujšo moralno zaušnico celokupnemu učiteljstvu, ker mu ne zaupa niti denarja, ki bi ga sploh ne bilo, če bi se ne žrtvovalo učiteljstvo izven službe. Naj» lepše bi se glasil odlok, ki bi odrejal, da .po» bira vstopnino pri šolskih prireditvah bla» gajnik krajevnega šolskega odbora; bil bi vsaj en član te korporacije vsakikrat navzoč, in učiteljstvo bi imelo »čiste prste«. Če že mora biti, naj kontrolira upravljanje tega denarja sreski šolski nadzornik o priliki in» spekcije, ne pa krajevni šolski odbor, v ka» terem so — v mnogih slučajih — tipični na» sprotniki šole. Tudi iz pravniškega stališča se mi zdi odlok zgrešen, ker ima lastnik po» slopja pravico le do odškodnine za uporabo prostorov, pravico do čistega dohodka pa šola kot ustanova, katero predstavlja učitelj» stvo z upraviteljem na čelu, ne pa krajevni šolslki odbor. Za zadevo bi se moral zanimati tudi oblastni odbor Podmladka društva Rde» čega križa.
—	Čudna navada. V mariborski oblasti se je razpasla navada, da za obolelo učitelj» stvo ne pošiljajo več suplentov, temveč pri« dele eni učni osebi kar po dva razreda. To pa ne morda za par tednov, temveč kar za več mesecev. Posebno mladim učiteljicam naprtijo radi po več razredov. Ne bomo na» vajali kvarnosti takega postopanja. Šolsko upravni odsek pov. UJU v Maribonu naj iz» posluje pri prosvetnem oddelku, da bodo sreski šolski nadzorniki zahtevali za take slučaje vedno suplente.
stiči, plodovi, listi, vejicami, lističi iz barva» nega papirja; računske uganke; merjenje gre» dic, njiv, hiš, sob, veže z metri in decimetri; merjenje vode v loncu, škafu, umivalniku z litrom; tehtanje litra kake tekočine, semena, zemlje v fnokrem stanju, zemlje v suhem stanju s kilogrami; tehtanje zrnja, peska, sladkorja, kave z dekagrami; tehtanje otrok s kilogrami; dnevi v tednu. Računa se z vid» nimi ali mišljenimi predmeti, konkretno; ab» straktnega računanja še ni v I. razredu. Važ» na je računska vzgoja, ne pa računski pouk.
Pripombe.
Marsikdo si bo mislil da je toliko snovi preveč za 1. razred in da je nemogoče, da bi mali otroci razumeli tako težke pojme. Po» vdarjam pa še enkrat, da so to le primeri in da nasprotuje načelom delovne šole vsak učni načrt, ki ne izhaja iz otroka, iz njego» vega notranjega življenja in iz tistih zuna« njih pojavov in predmetov, ki so postali njegova notranjost. Nepotrebno je govorjes nje o maksimalnem ali minimalnem načrtu. Primerjali bi lahko tak učni načrt z jedilnim listom od katerega si voli gost le ono, kar prija njegovemu organizmu, in le toliko, ko» lik or morejo asimilirati njegovi organi. Naj si tedaj nikdo ne misli, da se mora v šoli pogovarjati o vsem in po vrsti. Vsakdo naj si izbere snov po času, priliki, najbolj pa po razpoloženiju otrok. Svetujem zlasti mlaj» šim da si sestavijo svoj lastni učni načrt, pri čemer naj zberejo iz mojega, kar se jim zdi prikladno, poleg tega pa naj dodenejo še kaj svojega, tako da bo načrt zares živ in organski. Bolj kot sam sebe pa bo moral
—	Ormož. Pred kratkim se je preselil naš bivši mnogoletni nadučitelj, učiteljski za» stopnik in predsednik okrajnega učiteljskega društva itd. g. Josip Rajšp v svojo hišo v Mariboru v zasluženi pokoj. — Težkim srcem občutimo ločitev g. nadučitelja. To je bil spreten mož. ki je tukaj njemu podeljeno službo opravljal od leta 1894. v težkem po» ložaju v zvesti izpolnitvi svojih dolžnosti ter v požrtvovalni neutrudljivi delavnosti za do» brobit šole, učiteljstva in naroda. Želimo mu. da po dnevih težkega dela in trpljenja mirno v pokoju uživa sadove svojega poslovanja in naj se veseli uspehov, ki jih je dosegel v svo» jem delu. Nobena nesreča, noben teman oblak naj mu ne kali v krogu svojcev, lepega ve» čera njegovega življenja. Ad multos annos.
—	t Josip Zupanek,* šolski iravnatelj in nadzornik v pok. je nedavno v Celju premi» nul. Rajni je služboval kot učitelj v mnogih krajih Spodnje Štajerske in bil nadučitelj v Grižah, dokler ni prevzel poslov šolskega nadzornika za celjski okraj, ki je tedaj ob» segal tudi Šmarje, Gornji grad in Laško. Bil je izboren pedagog in metodik, učiteljstvu pa vselej dobrohoten svetovalec, nepristran» ski in širokogr.uden šef v dobi, ko to ni bilo lahko. Njegova zasluga je, da imamo danes vrsto lepih novih šol v okraju. Kakor je sam izhajal iz učiteljske familije, tako je tudi svojo strogo v slovenskem duhu vzgojeno deco posvetil večinoma učiteljskemu poklicu. Bil je osebnost, izklesan mož, ki je globoko imponiral s svojim značajem, nastopom in delom. Neizbrisen ostane spomin nanj vsem. ki so ga poznali...
* To poročilo je zaradi neljubih neprilik nekoliko zakasnelo.
—	Proslavo Župančičeve 50=letnice so
priredili gojenci ljubljanskega moškega uči» teljišča 23. januarja iz lastne inicijative in popolnoma samostojno. Vse točke obširnega programa, tako govore, deklamacije, pevske in glasbene točke so prednašali gojenci prav lepo, čustveno in ,z globokim zanosom. Tako slavi mladina sama svojega velikega uči» telja!
—	Prošnja upraviteljem osnovnih šol v desnem in levem mariborskem srezu. Tova» riši šolski upravitelji dobe te dni položnice učiteljskega društva. pTosim jih ne razdeliti, temveč jih dati članom samo na ogled, zne» ske pa odtegniti od plače in nakazati Poso» jilnici v Maribor. Na zadnji strani položnic ne poročajte ničesar, kajti blagajnik dobi v roke samo posojilniško protiknjižico z zapi« sanimi zneski in s priimki članov, položnic pa ne. — S tov. pozdravom blagajnik.
—	G. minister socijalne politike je pod brojem 10.683 z dne 6. XII. 1927. izdal naredbo, s katero se dosedanji mezdni razredi od 1. do 7. s 1. januarjem 1928. ukinjajo iti nadomestijo z novim 1. mezdnim razredom. — Okrožni urad za zavarovanje.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub» Ijani naznanja svojim članom in prijateljem, da je po naredbi finančnega ministrstva pre» vzela uprava monopolov sama prodajo vseh vžigalic od 1. januarja t. 1. Družba je preje» mala od vžigalic leta in leta veliko tisoča» kov; 1927. leta 23.810 Din. Ta prispevek od» slej izostane. To je hud udarec za našo šol= sko družbo, ki vzdržuje ljudske šole in otro» ške vrtce, podpira revne šolske otroke ter kupuje šolske in mladinske knjige in učila za šole ob jezikovnih mejah in v Prekmurju. Naša naloga bodi, da podpiramo izdatno našo šolsko družbo ter nadomestimo ta od» padek na drug način. Slovenci! Kupujte mar» Ijivo družbene razglednice, narodni kolek, razpečavajte ¡računske listke! Vrzite kak di» nar v družben nabiralnik! Spominjajte se CirilsMetodove družbe ob žalostnih in vese» lih dneh. P. n. učiteljstvo opozarjamo na dej» stvo, da je Ciril»Metodova družba edina med Slovenci, ki posveča pažnjo težavnemu delu slovenskega učiteljstva, zlasti ob severni me» ji. Tam ni skoraj najti šole, Iki bi ne bila de» ležna dobrot Ciril»Metodove družbe. ¡Pro» simo vse učiteljstvo. podpirajte nas, da bomo mogli vršiti še nadalje narodno obrambeno delo zlasti po.onih krajih, kjer je naš narod ogrožen.
upoštevati otroke in dogodke, zato se bo moral pogostokrat bolj ali manj oddaljiti od svojega načrta in se udati otrokovi duševni želji.
Ker bo gotovo minilo šolsko leto, prodno bo objavljen učni načrt za vse razrede, naj tudi učitelji drugih razredov uporabijo ne» katere točke iz navedene snovi in naj jo po svoje in po otrokovem razumevanju razši» rijo in prikrojijo.
Ne bi bilo prav, če bi kdo sicer učil in obravnaval snov, pa po metodah zastarelih učnih slik, ki še sedaj nudijo svojo pomoč brumnim učiteljem in učiteljicam. Take učne slike, zbirka brezčutnih in nenaravnih stav» kov, so izhajale v naši didaktični literaturi ali pa so jih morali pisati učiteljiščniki, kot jih morajo pisati — sebi ali otrokom v ško* do — še dandanes. Metoda je doživetje, po» tem pa prosti, družinski razgovori, pri kate» rih uporablja otrok svojo slovnico; tudi je» zik je podvržen zakonu razvoja, zato n,i pa» metno, da bi od otroka zahtevali, da bi svoj govor potvoril v govor, ki ni ne njegov ne koga drugega, ampak je šolski. Jezik je na» raven izraz duševnosti, kakršna je duševnost, taka je govorica; bistvo govora je odkrito» srčnost. Formulirani stavki, izgovarjam v šolskem tonu, so značilen znak stare šole, obenem pa tudi znak mentalitete zastarelih učiteljev in učiteljic. Nasprotno je naravno govoirjenje znamenje moderniziranega peda» goškega duha. Pa naj ne misli, da bo spre» menil ton, kdor ne bo spremenil duha; kajti vsak zunanji izraževalni gib je posledica no* tranjosti.
Splošne vesti.
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!

—	Slovenska Matica objavlja: Poleg že v časopisih naznanjenih 33 poverjeništev so ustanovljena nadaljnja poverjeništva ter so jih prevzeli gg.: 34 Celje: Anton Zorko, pis. predstojnik okrož. sod., za Celje, Sv. Jurij ob južni žel., Štore Vojnik, Žalec; 35. Črno« rnelj: Niko Furlan, sodn. uradnik, za ves okraj; 36. Dolnja Lendava: Julij Amalietti, vodja zemlj. knjige, za ves okraj; 37. Krško: Jos. Vutlkovič, Tavnatelj mešč. šole, za Kr« šk<J:. Leskovec, Rajhenburg, Videm; 33. v istem okraju za Bregano, Čatež, Jesenice, Krška vas, Vel. Dolino: Marija Bostele, učiš teljica v Vel. Dolini; 39. Laško: Juro Kislif» ger, šolski upravitelj v Laškem; 40. Limbuš: Filip Podgornik učitelj; 41. Metlika: Janko Čerček, sodnik, za ves okraj; 42. v škofje; loškem okraju za kraje Gorenja vas, Ho« tavlje, Javor, Leskovec. Stara in Nova Ose« Jica, Poljane, Selce, Trata Železniki, Žiri: Matej Miklavčič na Trati p. Gorenja vas: 43. Šmarje pri Jelšah: Martin Laviač, viš. sod. oficijal, za ves okraj; 44. Vrhnika: dr. Avgust Leitgeb dež sod. svetn. in sod. pred* stojnik, za ves okraj; 45. Osijek: Jusip Kam* nikar, učitelj glasbe v Osijeku. Opozarjamo na prvotni oklic, objavljen v vseh slovenskih dnevnikih. Za leto 1928. izidejo o Veliki noči 3 knjige. 1 znanstvena in 2 leposlovni za članarino 50 Din, .plačljivo tudi v 5 me» sečnih obrokih po položnicah ali ob spreje« mu knjig. Prijave pri poverjenikih ali pi« smeno na društvo.
—	Ne v potu svojega obraza ampak s po« močjo moderne znanosti peri svoje perilo! Peri perilo ne da pereš, »RADION« pere sam pa radi tega še danes kupi en zavitek. Ne škodi perilu.
—	Zimski šport! Mnogo tisoč src začne pri tej besedi hitreje biti. Ni lepšega, kakor po mili volji vrveti v krasnem svežem, či« stem in jasnem zraku; toda treba je čuvati se nahlade. Proti temu ne koristijo debeli šali in krzna, ali pa samo malo, nasprotno pa so neudobni. Ako pa na jeziku raztopiš po* časi nekoliko »KAISERJEVIH PRSNIH KA« RAMEL«, tedaj si se sigurno zaščitil proti prehlajenju dihal. Zaradi tega bi moral vsak špoirtaš imeti pri sebi škatljo »KAISERJE« VIH PRSNIH KARAMEL« s tremi jelkami. Dobijo ise v lekarnah in drogerijah.
Mimogrede omenim tudi, da je vsak učni načrt sam na sebi mrtev, dokler mu učitelj ne udahne svojega in otrokovega življenja, kot je Bog Adamu iz ilovice vdahnil člove« ško dušo. To dušo si mora učitelj ustvarjati in si jo izobraževati, pri tem ne sme prezreti čustvovanja, ki daje pečat vsemu našemu življenju. Pred znanjem je zanimanje, na« vdušenje, domišljija, zato naj se učitelj bolj briga, da bo v otroku zbudil zanimanje do snovi, ki sem jih navedel v načrtu, kot pa da bi zahteval od otrok, da bi jih obvladali s pametjo in govorom. Ne učenje snovi, am« pak vzgoja čustva dn domišljije je najvaž« nejše za to delo.
Mnogo razlage bi bilo treba za čitanje, pisanje in računstvo v I. razvidu. Opozar« jam, da je tovariš Bregant spisal o tem večje delo ki bo prava uteha vsem onim, ki želijo praktičnih navodil. Dolžnost organizacije bi bila, da bi to knjigo čimprej založila, dolž« nost vseh nas pa, da bi založništvu zagoto«
vili takojšnjo ¡razprodajo.
»
Vse one, ki soglašajo z načrtom imajo proti njemu pomisleke, so jim stvari nejasne ali so do njega v kakršnemkoli interesnem razmerju prosim, da mi sporočijo svoje mne< nje. in sicer naravnost v Novo vas pri Ras keku. To pričakujem zlasti od znancev, po« tem pa od onih, ki dajejo s svojim javnim delom smeri naši prenovljeni pedagogiki. Le s pozitivno kritiko in izjavami, v katerih se razodeva zanimanje in dobra volja, si bomo razčistili pojme in pognali idejo v delovanje.
(Dalje prihodnjič.)
—	Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse* buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča« mo. — Enako naj se tovarišice dn tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
—	Opozarjamo na inserat tvrdke ROZMAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje n a n j.
Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo.
TRDA, NEIZPROSNA BESEDA.
Še pred nedavnim časom so nepoučeni mislili, da med nami ni več korupcije, tega najhujšega povojnega zla. Oni, ki poznamo ves naš državni in upravni ustroj, pa smo vedeli, da se še vedno goljufa državljane, še vedno krade državi.
Ves strankarski ustroj, vsa od strank odvisna državna uprava (v Srbiji) je narav« nost preračunana na nepošteno pridobivanje, večinoma na škodo države.
Nobena politična stranka, ki pravi, da je poštena in ji gre za dobrobit državljanov, ne bi smela sodelovati s stranko, ki ima in pod« pira korupcijonaše. Do eliminiranja teh ele« mentov, makar cele stranke mora priti., ker prej ne bo reda in poštene uprave. In v do» sego tega visokega cilja se nam ni strašiti niti revolucije, s katero se je že grozilo. Ali kdo je sicer tisti, ki se je boji?
Poskusiti bo tudi — kdo se zopet boji, podati državi to dobroto — z nevtralno urad« niško vlado — v tej bi smelo biti le polovica srbijanskih uradnikov — ki bi v nekaj letih izvlekla državo iz korupcijskega blata in iz nereda ter ustvarila podlago za nadaljnji go« spodarsiki in kulturni razvoj države.
Ako pa so gospodarski krogi in mero« dajne osebe za to, da gresta še dalje letno 2 milijardi v žrelo korupcije, da vlada še da« lje kaos in da se docela ubije državna misel obdržite sedanji sistem. Potem pa ne tožite ako utegne iti naša ljubljena država k vragu, slovenski in sploh pošteni uradnik, ki nima zarade, pa med berače.
Odlomki iz uvodnega članka v »Našem Glasu« štev. 2., glasilu Zveze drž. nam. za Slovenijo,
—.z Namesto zvišanja, hočejo znižati prejemke. V fin. odb. je vložen sledeči pred« log dr. Sečerova: Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dovršenimi 15. leti efektivne službe in ki na dan 1. septembra 1923 niso dovršili 44. leta starosti, ne pripadajo ¿od dneva uveljavljenja tega zakona osebne in družinske draginjske doklade, razen v slu« čaju, ako so bili upokojeni radi bolezni. Te določbe se ne nanašajo na staroupokojence in vojne invalide. S tem členom se izpremi« nja čl. 331. finančnega zakona za 1. 1927./28. Veliki župani ne morejo prejemati reprezen« tacijskih doklad, ne od države ne od samo« upravnih teles. Civilnim vojaškim in pro« metnim državnim uradnikom in upokojen« cem se z uveljavljenjem tega zalkona zmanj« šajo osebne in družinske draginjske doklade, in sicer: 1. v glavnih skupinah A I. kat. od 1. do 4. skupine za 10 odstotkov, v ostalih kategorijah in skupinah za 7 odstotkov; 2. v pomožnih in pripravniških \skupiinah po ;5 odstotkov. Ta določba se nanaša na upoko« jence;- upokojene po starem zakonu. Vse specijalne doklade, bodisi po uredbi o dra« ginjskih dokladah. bodisi po pravilniku o specijalnih dokladah v denarju ali naturi dr« žavnim uslužbencem se zmanjšajo za 20 od« stotkov. Vsi honorarji, nagrade in tantijeme se z uveljavljenjem tega zakona zmanjšajo
za 30 odstotkov. Civilni, vojaški in prometni državni uradniki ne smejo imeti brezplač« nega stanovanja v naturi večjega od 4 sob za uradnike glavnih skupin in od 3 sob za uradnike pomožnih in pripravniških skupin Izdatke za kurjavo in vodovod je dolžan no« siti stanovalec. Uradniki in uslužbenci, ki imajo večje število prostorov, kakor je na« vedeno v tem členu, so dolžni plačati držav« ni blagajni za vsak prostor po 1000 Din (!!) mesečno. Ministrom se zmanjšajo osebne in družinske draginjske doklade za 20 odstot« kov, narodnim poslancem pa za 15 odstotkov.
—z Seja zastopnikov Čin. Saveza iz drža« ve za utrditev skupne organizacije in borbe za uradniške pravice. Glavni Savez državnih nameščencev je pozval predstavnike vseh .pokrajinskih zvez na plenarno sejo uprav« nega odbora, ki se bo vršila 28. in 29. t. m. v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika o delovanju Glav« nega Saveza za čas od 1. aprila 1927 dalje, o akciji glede predloga državnega proračuna *za leto 1928./29. ter zlasti o reviziji uradni« škega zakona in uredbe o razvrstitvi. 2. Po« ročilo predsedništva o uredbi glede penzij« skega zaklada. 3. Regulacija sodniških plač z ozirom na položaj ostalih uradnikov I. ka« tegorije. 4. Stik Glavnega Saveza z organiza« cijami državnih nameščencev v inozemstvu. (Mednarodna zveza državnih uradnikov in uradniške organizacije v drugih državah). 5. Splošno stanje naših organizacij z ozirom na izpremembo zveznega statuta in pristop no« vih strokovnih Udruženj v Glavni Savez. 6. Vprašanja in predlogi (med njimi zlasti predlog Zveze državnih nameščencev za Slo« venijo glede ureditve pokojninskih pTejem« kov za tobačne delavce in delavke. Slovenijo bodo na plenarni seji zastopali načelnik Zveze državnih nameščencev za Slovenijo M. Paternoster in član odbora dr. Fr. Stegenšek. po eden zastopnik niž. uslužb. ter upokojen« cev, kakor je sklenila Zveza na seji 24. t. m.).
—z Revizija uradniškega zakona. »Či« novniški Glasnik« piše: Že pred kratkim je bilo javljeno, da je v ministrstvu pravde se« stavljena komisija, ki ima na podlagi pred« logov, ki so bili vposlani proti prejšnjemu osnutku za revizijo uradniškega zakona iz« delati nov načrt. Po najnovejšem odloku pa je to delo prevzelo ministrstvo financ in je tamkaj tudi že sestavljena komisija, v ka« teri je tudi predsednik Glavnega Saveza dr« žavnih uradnikov dr. Jovanovič, ki bo morda le imel toliko vpliva, da omogoči pri kom« pliciranih vprašanjih v komisiji tudi sodete= vanje zastopnikov raznih organizacij včla« njenih v Glavnem Savezu. — Predsednik Sa« veza bo razpolagal z vsemi predlogi, ki so jih posamezne organizacije — oziroma zveze po« slale Savezu in bode z lahkoto zastopal in« terese državnih uradnikov, le vprašanje je, v koliko se mu bode posrečilo uveljaviti zahteve državnega uradništva.
—■z Dom državnih nameščencev v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska je prodala posojilniškemu konzorciju in Zvezi državnih nameščencev v sredini mesta, za ljubljansko kreditno palačo prostor za zidanje »Uradniškega doma«, kjer naj bi bila bodoča centrala državnih nameščencev v Sloveniji.
Pokret učiteljic.
—ž In vendar je treba komentarja! Na
dopis v »Učiteljskem Tovarišu« štev. 27 z dne 19. januarja 1928 »Več kolegialnosti in zavesti za skupno delo« tode v pojasnilo in odgovor: Ne vem sicer na kateri šoli je bilo in katero mlajšo tovarišico misli dopisnik, z gotovostjo pa vem to, da na kmetih neka« tere mlajše učiteljice preveč obremenjujejo. Poznam mlado učiteljico ki služi šele 2 leti, se pripravlja na usposobljenostni izpit in vendar mora skoraj ves čas svojega službo« vanja poučevati dva razreda. Naj li talka po« tem še prireja igre, se udejstvuje po raznih društvih in se izčrpa že prva leta? Vse, kar je prav! Prva naša dolžnost je delo v šoli.
1__
Kdor je tam na mestu, stori vse, kar je v nje« govi moči, dela celo za dva, takega pustite v miru, da se pripravi za izpit, ki mu je pred durmi. Tisti, ki venomer kriči samo o izven« šolskem delu, tak navadno ni najboljši uči« telj v šoli. Prav umesten je bil predlog izne« šen pri anketi mariborskih šolskih upravite« ljev: »Vrnite učiteljstvo šoli!« Večina uči« teljstva iz srca pozdravlja ta predlog. Sama sem službovala celo vrsto let na kmetih, sem tudi mnogo izvenšolsko delovala, priznam pa, da sem bila v prvih letih preobložena z de« lom, kar ni ostalo brez posledic. Prav radi tega se zavzamem za naše najmlajše tovari« šice. Ne izgovarjajmo se: »Naj delajo, saj so mlade!« Mlajše moči imajo še dolgo služ« beno dobo pred seboj, morajo hraniti moči tudi za poznejša leta, da ne bodo po 20 služ« benih letih za vsako delo nesposobne. Vrh tega imajo najmlajše tovarišice komaj nekaj nad 1000 Din plače in si torej ne morejo privoščiti tako dobre in zadostne hrane ka« kor starejši. Zato nikakor ni tovariško, da nalagamo vsako večje in težje delo mladim uprav zato, ker so mladi. Delo se mora ena« komerno porazdeliti med mlajše in starejše. To je pravično. Pač več tovarištva, več soci« alnc ljubezni je treba v naših vrstah!
Ivanka Cegnarjeva.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
PROGRAM ZA II. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ UJU POVERJENIŠTVA LJUB» LJANA.
Poverjeništvo objavlja glasom sklepa VIL .pokrajinske skupščine v Kranju nasled« nji program za II. izobraževalni tečaj:
1. Iz zgodovine Slovencev v 19. in 20. stoletju:
a)	Gospodarski in političen razvoj.
b)	Razvoj znanstva in šolstva.
c)	Razvoj umetnosti.
2? Žena v zgodovinskem razvoju, s po« sebnim ozirom na Slovenijo.
3.	Delovna šola.
4.	Nadaljevalno šolstvo.
5.	Izvenšolsko delo učiteljstva.
Objavljamo ta program že sedaj, če« prav nas loči do II. tečaja še dobrih pet me« secev, da i.majo vsi udeleženci možnost pri« praviti se temeljito na razpravne teme ter prispevati tako k poglobitvi in vsestranski pojasnitvi teh važnih problemov. Kraj, čas in vse druge podrobnosti se bodo naznanili pravočasno, vsekakor najpozneje do konca maja.
Poverjeništvo UJU Ljubljana.
—oio Priročna knjižnica. Za privaten študij in za poglobitev v razpravne teme v izobraževalnih krožkih priporočamo vsem, ki vedo ceniti veliko važnost tega študija, da si naroče priporočene knjige v prvi brošuri za svojo priročno biblioteko. Navadna do« pisnica na poverjeništvo UJU (Učiteljska ti« skarna). na kateri naj se navedejo številke priporočenih knjig ter višina mesečnega ob« roka, zadostuje. Osrednji izobraževalni od« sek poskrbi rade volje vse ostalo. Pri tej pri« liki opozarjamo, da so vse omenjene knjige zelo poceni: za nemške je cena od 25—28 Din, za slovenske pa od 6—12 Din, razun dveh Ušeničnikovih, ki stanejo 25 Din.
—oio Poročila o krožkovih sestanih, ki se sestavijo v dveh izvodih naj se odpoši« ljajo na Poverjeništvo UJU — Ljubljana (Učiteljska tiskarna) ter na naslov referenta za samoizobrazbo pri lastnem društvenem odboru. Poročila naj bodo zelo kratka1, a vsebovati morajo vendarle vse bistvene po« datke. Statistika krožku pripadajočih ter na« vzočih članov naj ne manjka v nobenem po« ročilu. Nato sledi kratko označen razpravni predmet. Važno pa je, da se označi ime
morebitnega referenta iz kaike druge snovi, ki je lahko čisto samostojna, ali pa iz one, ki ilustrira razpravni predmet t. j. izvlečki iz privatne lektire. Končno naj se omenita vedno tudi dan in ura prihodnjega sestanka. Samostojni predlogi in nasveti krožkov so toliko za centralno, kolikor za vse učiteljstvo velikega pomena, zato naj se ttudi ti nikdar ne izpuste iz poročila. Potrebujemo medse* bojnih pobud, če hočemo zainteresirati vse članstvo in uspeti s to prepotrebno akcijo.
—oio Delo po krožkih:
67.	Muta. Prvi sestanek 25. novembra 1. 1. Od 14 članov navzočih 5. Razpravljal je o pomenu krožkov.
68.	Muta. Drugi sestanek 12. t. m. Pri* šotnih 10. Predelal je navodila za študiranje po krožkih. Nato je razpravljal o gospodinj; sko*nadaljevalnih šolah in o dekliških kroži kih.
69.	Moste pri Ljubljani. Prvi sestanek
17.	>t. m. Udeležba od 28 članov 14. V raz* pravi je bilo izvenšolsko delo učiteljstva. Prihodnji sestanek 30. t. m.
70.	Sv. Lenart v Slov. goricah se je se* stal prvič 16. t. m. Od 15 članov prisotnih 13. Razpravljal je o pomenu in važnosti samo« izobrazbe, o gospodinjskih nadaljevalnih te* čajih ter o izvenšolskem delu učiteljstva.
71.	Št. Vid nad Ljubljano je zboroval tretjič 13. t. m. Prisotnih 8. V razpravi iz* venšolsko delo učiteljstva in dekliški krožki.
72.	Jesenice. Drugi sestanek se je vršil 14. t. m. Od 33 članov prisotnih 32. Razprav* ljal je o renesansi in humanizmu ter o vplivu renesanse na šolstvo. Popoldne je bilo ho* spitiranje v I. razredu, kjer je tov. Pibrovcc demonstriral pouk v smislu delovne šole. Sestanki krožka so se določili na vsake tri tedne. ,
73.	Slovenjgradec. Prvi sestanek 15. t. m. ob navzočnosti 16 članov {od 20 članov spa* dajočih v ta krožek). Razpravljal je navo* dilo za delo po krožkih ter diskiutiral 5. in 1. poglavje iz prve brošure. Prihodnji sesta* nek 5. februarja t. 1.
74.	Zalog. Prvi sestanek 19. t. m. Od 27 članov naivzočih 18. V razpravi navodila in izvenšolsko delo učiteljstva. Prihodnji sesta* nek 31. t. m. v Dev. Mariji v Polju ob 14K.
75.	Teharje. Drugi sestanek 19. t. m. Od 13 članov prisotnih 10. Diskusija o 1. poglav* ju iz brošure »O liberalizmu«. Nekateri člani so prinesli s seboj izpiske in knjige v ilu* stracijo obravnavanega predmeta. Prihodnji sestanek v prvi tretjini februarja.
76.	Trbovlje^Vode, Prvi sestanek 12. t. m. Od 24 članov se ga je udeležilo 21. V razpravi 1., 3., 4. in 5. poglavje iz prve bro* sure ter o spisju v delovni šoli.
77.	Ljutomer. Prvi sestanek 12. t. m. Navzočih 15 od 21 spadajočih članov. Raz* pravljal je o navodilih ter o 5. poglavju iz brošure. Razdelila se je razlaga raznih ter* m i nov med posamezne člane. Izdelal se je seznam priporočenih knjig, ki jih imajo ne* kateri že na razpolago. Prihodnji sestanek 26. t. m.
78.	Ljubljana — učiteljišče: Peti sesta* nek 21. t. m. ob udeležbi 16 članov. Razprav* ljal je 5. poglavje iz brošure ter o možnosti izdajanja lastnega lista za učiteljiščnike(ce).
79.	Marenberg. Drugič je zboroval ta* mošnji krožek 19. t. m/Od 12 članov prisot* nih 7. Razpravljal je o pomenu izobraževal* nih krožkov ter o 1. poglavju iz brošure »O liberalizmu«.
80.	Velenje. Drugi sestanek se je vršil
18.	t. m. Udeležba 17 od 22. Tov. Mlinšek je razpravljal o tem, kakšna bodi naša iz* obrazba ter zaključil s pozivom, da skrbi »oio« tudi za snov. ki bi šla za moralnim dvi* gom učiteljstva. Nato so se razpravljala na* vodila za delo po krožkih. Končno je govo* ril tov. Gradišnik o pletarstvu, tov. Bratko* vič pa o metodi petja.
Tvrdka „MELA" 1
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. V času, ko govorimo in pišemo o našem pevskem zboru ter o njegovih zaslu* gah za naš stan, ne moremo iti ne smemo preko nekega poglavja, ki tvor pri zboru samo zase celoto in se zrcali v imenu
0?
!!! tj
i
f: f:
D. Z O. Z.
SPECIJALNA TRGOVINA VSEH VRST KRAVAT
f j LJUBLJANA. Dunajska c. 9
Damam z dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija
Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
M. Podkrajsek frizer ze dame in gospode, Ljubljana
Sv. Petra cesta 12.
Smučarji na ,&i\ce'
toda samo v „BRAJERJEVIH" špecijalnih smuških čevljih. V zalogi vse vrste športnih čevljev, „gojzerji", lovski itd. — Cene najnižje pri J. BRAJER, Breg 1.
Sveže, najfinejše norveško ribje OljfS iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. Naročila točno po povzetju.
Marko Bajuk,
predsednik pevskega zbora učiteljstva UJU.
Nosilec tega imena je v tako tesni zvezi z učiteljskim pevskim zborom, da mi je težko ločiti pojma, kaj je pevski zbor učiteljstva in Ikaj je Marko Bajuk. Uverjen sem, da je vsak pevec v dno duše prepričan o neločlji* vosti teh dveh.
Bilo je ob rojstvu zbora pred dobrimi dvemi leti. Mnogo sodelavcev je bilo takrat, vsaj upali smo, da so. Toda zapustili so zbor kot potapljajočo ladjo, ko so se pokazale prve, navidez nepremagljive ovire, ki pa jih je potem Marko Bajuk sam s svojo železno voljo omilil danes pa lahko mirno trdimo, skoro docela premagal. Priden kot mravlja, vztrajen optimist, odkrit tovariš, je v naj* hujših časih, ki so tepli njega na eni in zbor na drugi strani, pozabil lastno gorje in s Ikre* menito žilavostjo potegnil zbor zopet v živ* ljenje in delovanje.
Tovariši! Ako pomislite, da je Marko učitelj*profesor, družinski oče, v teku par mesecev trikratni deložiranec, ki se je isto* časno vzdržal pri naših tečajih kot pevec in predsednik, a pohištvo mu je bilo na cesti, nisem povedal še vsega... On je bil tisti, ki je med odmori neštetokrat posredoval za zbor in posamezne člane tu in tam, zvečer pri seji zopet poln navdušenja razvijal svoje načrte in žrtvoval nešteto noči kot litograf not in to samcat v svoji osebi, ker mu dan ni nudil proste iure ...
Marlko je — Belokranjec ...
Tisti tovariši, ki nosite v svojih srcih lastni »svetovni« politični nazor, katerega ne morete žrtvovati skupnemu višjemu cilju, pojdite v šolo k Marku Bajuku. On vas na* uči kako se lahko spravi v sklad ljudi >raz* ličnih prepričanj, ki pa imajo le gotov sku* pen cilj, ne da bi bili od svojega voditelja niti najmanje ižaljerii v/isvojem zasebnem prepričanju. Ustvariti tako ozračje se je po* srečilo v polni meri ravno Bajuku. Zato zbor obstoja in v velikih skokih napreduje.
Eno pa ostane pribito, kar naj si zapom* ni vsak tovariš: Pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani brez Marka Bajuka danes ne bi bilo.	—n.
Iz oblastnih šolskih odborov v Sloveniji.
OBLASTNI ŠOLSKI ODBOR V MARI* BORU.
Širši oblastni šolski odbor v Marioorn je na svoji zadnji seji dne 10. decembra pr. J. ^obravnava} in ¡sklenil nastopne važne za* deve za šolstvo in učiteljstvo:
Šolske zamude.
Izdelal je »Pravilnik« o posečanju šol in obravnavanju šolskih zamud in sklenil iz* dati še potrebno »Navodilo«. Popravil in pri* krojil je vse obrazce potrebnih tiskovin tako, da so v skladu z novim pravilnikom. Vse ti* skovine morajo krajni šolski odbori naročiti pri oblastnem šolskem odboru (?). Uporaba vseh drugih tiskovin je nedopustna (•?).
Proračuni šolskih odborov.
Obravnaval in odobril je naknadno do* šle proračune krajnih šolskih odborov. Vse neutemeljene vloge: prizive, pritožbe itd. je dosledno zavrnil.
Proračun oblastnega šolskega odbora za leto 1928. predvideva nastopne postavke:
1. Osebni izdatki: vodja pisarne urad* ni, zapisnikar in blagajnik 29.000 Din. — 2. Materialni izdatki: pisarniške potrebščine, knjižnica, inventar 19.400 Din. — 3. Potni stroški in dnevnice za člane bivajoče izven sedeža oblastnega šolskega odbora 18.000 Din. — 4 Za oblastni šolski fond 10.000 Din. — 5. Za komisije in revizije krajnih šolskih od* borov 10.000 Din. — 6. Razni nepredvideni stroški 5000 Din. — Skupaj 91.400 Din.
Od blagajnika oblastnega šolskega od* bora g. prof. Finka nastavljena postavka
400.000 Din za podpiranje šolstva v oblasti je bila odklonjena iz razloga, da nima ob* lastni odbor zanjo kritja.
Šolske doklade.
Proračunskemu osniutku se doda še sle* deči, soglasno sprejeti predlog: Glede 7% doklad, ki so jih svojčas prispevali okrajni zastopi v deželni šolski zaklad za bivšo voj* vodino Štajersko in ki se danes iztekajo v državno blagajno, in glede 30% zapuščinskih pristojbin, naj oblastni odbor potrebno ukrene, da se uporabljajo dohodki teh postavk za oblastni šolski fond.
Šolski fondi.
Glede zbiranja krajevnih šolskih fondov se soglasno sprejme sledeči predlog: Zbira* nje šolskih fondov je dolžnost krajnih šol* skih odborov po čl. 7. točke »k« naredbe o »krajnih in oblastnih šolskih odborih« in se priporoča krajnih šolskim odborom, da pri* spevajo v krajni šolski fond najmanj 5% letnega šolskega proračuna, z dodatnim pred* logom: Oblastni šolski odbor more v upo* števanja vrednih slučajih gospodarsko šib* kejšim občinam dovoliti nižji odstotek (%) oziroma popoln spregled.
Okrožnice oblastnega šolskega odbora.
Odobrene so bile naslednje okrožnice: (so že izšle) a) glede šolskih zamud, b) kraj* nih šolskih odborov, c) nagrad šolskim upra* viteljem kot tajnikom krajnih šolskih odbo* rov, č) pravic učiteljstva do brezplačnih sta* novanj in kuriva.
Objava sklepov v »Učit. Tovarišu«.
Prošnji UJU .za objavo sklepov ožjega in širjega oblastnega šolskega odbora v »Učit Tovarišu« se soglasno ugodi.
Važnejši predlogi.
Nadalje se soglasno sprejmejo še sle* deči predlogi:
1.	G. okr. fin. Tavn. dr. Povalej: Seje ožjega oblastnega šolskega odbora naj se vrše vsaj enkrat v mesecu, po potrebi pa še večkrat, širjega oblastnega odbora pa naj* manj štirikrat v letu.
2.	Tov. Levstik: Iz kredita šolarske knjiž* niče, naj se naročita obe pedagoški reviji »Popotnik« in »Slovenski učitelj«.
3.	Tov. Hren: a) Naj se skuša doseči, da ne bo obvezna naročitev »Prosvetnega Glasnika«, b) Da se prepreči nameravana uvedba 10 Din takse v osnovnih šolah, c) Naj se skuša preprečiti cenitev učiteljskih stano* vanj odnosno onih šolskih upraviteljev, ker so to last krajevnih šolskih odborov — v nasprotnem pa naj se iztekajo odtegljaji v blagajno krajevnih šolskih odborov.
4.	Tov. Firm: Naj se odpravi kolkovanje osnovnošolskih izkazov.
Nadaljevalno šolstvo.
Občni zbor strok, društva učit. obrt. nad. šol za mariborsko oblast se vrši v četrtek, dne 2. februarja t. 1. ob 10. uri na deški me* ščanski šoli v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo odbora in nadzorstva.
2.	Volitve novega odbora.
3.	Določitev rednih in izrednih prispev*
kov.
4.	Odločitev o stavljenih predlogih.
5.	Predavanje: O bistvu kolektivne po* godbe.
Javite vse predloge za občni zbor vsaj 4 dni pred zborom pismeno predsedniku.
Odbor.
UlsimiJJ
PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE!
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Kune in vse druge kože diviaiine
kupuje v vsaki količini
D. Zdravili
Ljubljana, Florjanska ulica št. 9
Pralnico, likalnico
vrstnega perila, kakor tudi nogavic in žepnih
rut priporoča po nizkih cenah Hed. Šare, Ljnbljana, Šelenburgova ulica Stev. 5.
MnrriJirif»*» rokavice, pletenine, bluze, iliugiivitc, kravate itd. po najnižjih
cenah vedno v največji izbiri
F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska 7.
Naša gospodarska organizacija.
DELOVANJE UČITELJSKE SAMOPO* MOČI OD ZADNJEGA OBČNEGA ZBORA.
(Poročal tov. Ivan Kocijančič na izrednem občnem zboru dne 28. decembra 1927 v Ljubljani).
Občni zbor. — Odborove seje.
Zadnji redni občni .zbor se je vršil 18. julija 1926 v Celju. Daljše poročilo o tem zboru ste čitali v »Učit. Tovarišu«. Od tega zbora do danes je imel društveni odbor 9 sej, v letu 1927. — šest. Popolnega zakljiučka za leto 1927. Vam danes še ne morem podati, ker poslovno leto še ni zaključeno; zadovo* Ijite se pač z važnejšimi podatki iz te dobe.
Važnejši podatki.
Občni zbor v Celju je sprejel že 44 sta* rejših priglašencev — nad 45*letnikov. S tem je napravil zadnjo izjemo in definitivno za* icljučil sprejeme, ki ne bi bili v skladu z društvenimi sklepi in pravili.
V tem poslovnem letu je društveni od* bor mnogo razmišljal in razpravljal na več sejah o novih virih, ki naj bi pomagali čla* nam v potrebi, zlasti v bolezni. O tem se bo obširneje razpravljalo in sklepalo pri po* znejših točkah današnjega dnevnega reda.
Društvena upirava je redno obveščala društvene člane o vseh izpremembah v dru* štv,u, skrbela za redno plačevanje članskih prispevkov, izplačevala in nakazovala po* smrtnine ter iztirjavala olbzirno, a vendar strogo po pravilih večje zaostanke od čla* nov*zamudnikov.
Pregled članstva.
Dne 18. julija 1926 je imela U. S. 1936 članov. Do konca leta 1926. je naraslo šte* vilo na 2027 članov. V letu 1927. do danes je bilo vpisanih v člansko knjigo 175 novih članov. V vsi dobi — od zadnjega občnega zbora do danes — je vstopilo 301 novih čla* nov. V letu 1927. je umrlo 30 članov, izsto* pilo 11 članov, izključenih je bilo 30 članov. Žalostno je zadnje število, a bilo je neiz* ogibno, ker mora biti v društveni upravi red in enakopravnost za vse člane. Danes ima U. S. 2122 članov.
(Dalje prihodnjič.)
Stanovska organizacija UJU
POGAJANJA MED UJU IN EDINSTVOM.
Ker hočemo, da je vse naše članstvo točno poučeno o pogajanjih, poročamo o na* daljnem poteku nastopno:
Tovariš Gangl je sklical za dan 19. ja* nuarja sejo, ki jo je naznanil obema stran* kama, nakar pa je prejel od predsednika Edinstva dopis v katerem pravi:
»Na pismo z dne 14. t. m. odgovarjam sledeče:
Zborovalci »Edinstva« so dne 6. janu* ar j a t. 1. sprejeli sporočeno točko 2. svojih sklepov z odločnim pristavkom, da mora po* verjeništvo UJU tiskovno tožbo proti tov. Jelencu brezpogojno umakniti ker šele po* tem nastopi resnično premirje med obema stranema
Merodajno za ta sklep je bilo posebno dejstvo, da inkriminirana mesta iz »Edin* stva« niso bila nič dnuzega, kakor dopustna kritika razmer in položaja.
Ker poverjeništvo UJU sedaj zahteva, predno odstopi od tožbe, izjavo tov. Jelcnca, je sklep »Edinstva« v točki 2. postavljen v odvisnost od te izjave. V ta namen je po* trebno. da se tov. Jelene izreče o tej zahtevi UJU, šele potem je mogoče daljno razprav* ljanje.
Nastal je nov položaj, katerega ni po* oblaščen nihče od nas na svojo roko reše* vati, ker smo vezani na sklepe zborovanja v teh dveh točkah.
Zato nisem na sestanek 19. t. m. za se* daj nikogar povabil in se ga tudi sam ne udeležim dotlej, da izvem mnenje tov. Je* lenca.
Blagovolite ta sklep poslati poverjeni* štvu UJU.
S tovariškim pozdravom!
A. Germek 1. r., t. č. predsednik.
Poverjeništvo je na ta dopis odgovorilo dne 19. januarja t. 1. tov. E. Ganglu sledeče:
»Vodstvo poverjeništva je razpravljalo o Vašem dopisu z dne 17. januarja t. 1. na svoji redni seji dne 18. januarja t. 1. ter na* pravilo sledeči sklep:
Poverjeništvo je predložilo s svojim do* pisom z dne 12. decembra 1927. štev. 663 in z dne 17. decembra 1927, štev. 693 (Glej »Učit. Tovariš« štev. 23 z dne 22. decembra 1927!) temeljne pogoje, ki je z njimi dalo bazo za združenje.
Temelja, ki je bil podan na celjski skup* ščini, nimamo pravice izpreminjati in obža* lujemo, da so bili naši poizkusi brezuspešni«
Beležimo kot kronisti, da smo čuli iz vrst članstva »Edinstvo«, ki so bili navzoči na občnem zboru 6. januarja 1928 v Ljub* ljani, da se je sklenilo zahtevati ustavitev tožbenega postopka proti tov. Jelencu šele po razdruženju »Edinstva« in ne kot pogoj za premirje.
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
Zborovanja krožkov:
— VRHNIŠKI KROŽEK UJU zboruje v torek, dne 31. januarja t. 1. ob Vi 15. uri v , prostorih osnovne šole na Vrhniki. Tov a* riše(ice) pripadajoče vrhniškemu krožku va* bi.m (brez posebnega obvestila), da se istega gotovo udeleže.
= DOMŽALSKI KROŽEK ima sesta* nek v nedeljo 29. januarja 1928 ob 14. uri v domžalski šoli. — Mayer.
Vabila:
= KONJIŠKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO zboruje v sredo 8. februarja 1928 ob 10. uri v deški osnovni šoli v Konjicah. Dnevni red: 1. Dopisi, 2. Izvolitev podpred» sednika in tajnika. 3. Samoizobrazba učitelj» stva. Poroča poverjenik tov. Andr. Skulj. 4. i Ustanovitev krožkov. 5. Slučajnosti. — Alojzij Bercé, t. č. predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO LITIJ» SKEGA SREZA zboruje dne 6. februarja 1928 ob 9. uri dopoldne na učiteljišču v Ljub» ljani — s poročili funkcijonarjcv in par aktu» alnimi predavanji. Iz tehtnega razloga pa opozarja odbor vse pristojne upravitelje da zanesljivo in pravočasno službenim potom obveste pristojno I. instanco (sresko pogla» varstvo), katere učne moči se tega zborova» nja v resnici udeleže. Pripominjamo, da je isto že javljeno in odobreno vzeto v znanje. Z ozirom na važne skupne interese in na sta» novski koncert, ki se ta dan vrši, pričaku» jemo čim častnejše udeležbe!
= ZBOROVANJE i KAMNIŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA se vrši dne 11. februarja t. 1. ob K10. uri v Kamniku z obi» čajnim dnevnim redom. — Ivo Hrovat, tajnik.
= OBČNI ZBOR (UČIT. DRUŠTVA! ZA SREZ LJUTOMERsGORNJA RAD» GONA se bo vršil v soboto, dne 11. febru» arja ob 10. uri predpoldne v šoli v Gornji Radgoni. Dnevni red: a) Situacijsko poiročilo volitev odbora, b) Samoizobrazba. c) Refor» ma šole. č) Izvenšolsko delo. d) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Poročila:
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU= ŠTVO je zborovalo dne 15. novembra 1927 v Domžalah.
Zborovanja se je udeležilo 43 članov.
Situacijsko poročilo. Prečita se dopis UJU glede vabila nevčlanjenih tovarišev k pristo» pu, kar se je že izvršilo. Dalje prečita tov. predsednik dopis glede protesta v zadevi tov. Flerèta. Po prečitanju dopisa glede ne» discipliniranosti pri volitvah se razvije debata. Tov. Mayer predlaga naj si izvolimo na pri» hodnjem občnem zboru kandidate za učitelj» sko disciplinsko sodišče. Tov. Kabaj sporoča, da šole. ki so prišle iz mariborske v ljubljan» sko oblast, niso mogle voliti in na teh je 9 učnih oseb.
Tovariš Arrigler poroča o anketi pov. UJU s šol. uprav.
Tovariš predsednik očrta naše razmerje do Učit. tiskarne. V debato posežejo tovariši Mayer, Stenoveç in Arrigler.
Samoizobraževalni tečaj UJU v Ljublja« ni. Tovariš Iglič poda kritične opazke glede samoizobrazbe
Omenja, da sta za nemoteno posvetitev poklicu potrebna kruh in poklicna svoboda. Da se odpravi družabno zlo je potreben soli» darizem, ki stremi za nravstveno usmerjenje.
Razvije se debata pri kateri tov. Arri» gler omeni, da moramo biti politično toliko zreli, da bo lahko vsak podal nemoteno svoje mnenje. Na predlog tovariša Mayerja se de» bata preloži na krožke.
Slučajnosti. Tovariš Arrigler vabi k ce» lokupnemu pristopu k Učiteljskemu konvik» tu, kar se sprejme.
Na predlog tov. predsednika se soglasno sprejme, naj pošiljajo na državno skupščino delegata le učiteljska okrožja, ne društva. Sprejme se tudi predlog tov. Arriglerja, naj se varčuje tudi pri državnih skupščinah.
Prihodnje zborovanje se določi za fe» bruar v Kamniku.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ» JANSKI OKRAJ je zborovalo dne 5. novem» bra 1927 ob 10. uri v Kozjem.
Situacijsko poročilo: Prečitajo se sledeči dopisi:
a)	Dopis glede izvenšolskega delovanja učiteljstva se vzame na znanje.
b)	Z ozirom na dopis kamniškega učitelj» skega društva, ki protestira zoper ukinitev brezplačnega ogreva, se konstatira sledeče: Ministrstvo prosvete je z brzojavko št. 55.846 ukinilo brezplačni ogrev; z ugotovitvijo vrednosti službenih stanovanj (Veliki župan mariborske oblasti P. broj 4246/27) nam bo ukinjeno brezplačno stanovanje. Krajevni šolski odbori nam bodo prepustili stanovanje brezplačno na podlagi (katerega dejstva nam ne gre v členu 3., točka s) določena nagrada za pisarniške posle pri krajevnem šolskem odboru: zato zahtevamo šolski upravitelji tukajšnjega društva, da se sistirata gornji odredbi, sicer bodemo s 15. decembrom od»
'ložili funkcijo zapisnikarja pri krajevnem šol» skem odboru.
c) UJU pov. Ljubljana nam je poslalo dopis v katerem poziva vsa društva, da od» pošljejo protestno brzojavko min. prosv. dr. Kumanudiju in na Izvršni odbor UJU, da se obdrži osnovnošolski referent Pavel Flere, ref. min. prosvete na svojem mestu v odseiku za Slovenijo. Dopis se vzame na znanje, brzo» javka se je odposlala.
Reforma šole: Tov. Humar poroča o de» lovni šoli. Po njegovih izvajanjih se razvije živahna debata, v katero poseže več članov.
Predavanje: Tov. Hernaus poroča o so» cialnem vprašanju. Obema poročevalcema jc članstvo z zanimanjem sledilo. Tov. predsed» nik se jima zahvali za zanimivi poročili
Pri slučajnostih oddajo neKateri Člani listke, na katerih so zabeleženi naslovi pre» davanj ki jih želi članstvo slišati na prihod» njih zborovanjih.
Točka o samoizobrazbi je izpadla.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OR= MOŠKI OKRAJ je imelo redni letni občni zbor dne 7. decembra 1927 v Ormožu.
Situacijsko poročilo. Predsednik tov. Ro» sina otvori zborovanje ter poroča o prisrč» nih stikih našega društva s sosednimi hrvat» skimi učiteljskimi društvi, kar je dovedlo do enega skupnega zborovanja vsako leto.
Statistika. Število učiteljstva v okraju je 64, Število članstva v okraju je 55. Število udeležencev pri zborovanjih je 37.
Poročila. O zadnjih dveh sejah širjega sosveta izčrpno poročata tov. Pinterič in Rosina.
Samoizobrazba. V področju našega dru» štva se ustanove štirje krožki. Prvi krožek tvorijo šole Ormož, Hum in Središče, sklica» telj Vlado Porekar, učitelj v Ormožu, število članstva 20. Drugi krožek obsega šoli Velika Nedelja in Sv. Lenart, sklicatelj Klemenčič Vlado, učitelj pri Veliki Nedelji, število član» stva 12. Tretji krožek tvorita šoli Sv. Tomaž in Runeč sklicatelj Poplatnik Franjo, šolski upravitelj Sv. Tomaž pri Ormožu, število članstva 11. Četrti krožek obsega šole Svc»
Sedemdeset knjig samo
za Din 250'-
-<§>--
dobe šole in posamezniki izmed osnovnošolskega učiteljstva, če jih naroče direktno pri Slovenski Šolski Matici v Ljubljani. Zbirka obsega po eden komad vseh razpoložljivih Matičnih publikacij od 1.1901. dalje, ki stanejo v knjigar-niški razprodaji okroglo Din 900'-. Plačljivo v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Poslužite se ugodne prilike!
TVOR NICA KCM.ia OU.BMKUU(OKflRHEÍAiNSniU(UM
.	DRUŽBA I.OZ.iaUBUANA //yfS'y
'"I-ORIENTjg
tinje, Sv. Miklavž in Sv. Bolfenk, sklicatelj Klajnščak Miroslav, šolski upravitelj pri Sv. Bolfenku na Kogu, število članstva 12. Kot posredovalec med temi krožki lin UJU pover» jeništvo Ljubljana fungira Vennigerholc Mi» roslav, učitelj v Središču.
Volitve. Izvolijo se ponovno vsi doseda» nji odborniki, razen enega, ki se je preselil in se na njegovo mesto izvoli tov. Olga Šijanec.
Sklep. Da ne stoje tovariši izven društva, češ, da tudi tako lahko prisostvujejo zboro» vanjem, se sklene na predlog tov. Najžerja, da sme vsak tovariš le enkrat prisostvovati kot gost našemu zborovanju.
Nove knjige.
—k »Naše gorice«. 1. številka, II. letnika tega prvovrstnega ilustriranega mesečnika za pospeševanje kmetijstva se te dni razpošilja. Naše gorice« so glasilo Vinarskega društva v Mariboru in obravnavajo vse panoge kme» tijskega gospodarstva prav izčrpno in teme» ljito. Ta strokovni list bi moral imeti vsak kmetovalec, vsak viničar, vsaka šola, pa tudi vsak poslanec in inteligent sploh, ki se kot prijatelj dobre kmetijske stvari za taka go» spodarska vprašanja mora zanimati. Vsa po» jasnila daje Vinarsko društvo v Mariboru, na ogled pa se »Naše gorice« ne pošiljajo, ker mora vsakdo neznatno članarino, odnos» no naročnino (letos 30 Din. lanski kompletni letnik stane samo 20 Din, elegantne platnice zanj pa 19 Din), plačati vnaprej. Kdor hoče dobro naložiti to skromno vsotico, naj stopi v krog oitateljev »Naših goric«, kar mu bo neslo tisočere obresti!
—k Mariša. Drama v petih dejanjih. Spisala Al, in V. Mrštik. Poslovenil Fran Al» breht. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Zbirka oder 18. zv. 92 str. Cena 18 Din. — Snov drame je povzeta iz kmet» skega življenja na Moravskem. — Drama je na Češkem zelo priljubljena in je njen pre» vod prirejen tako, da se lahko uprizarja tudi na podeželskih odrih. 11 moških in 10 žen» skih vlog.
i

Kaiserj
prsne karamele
s„3 jelkami
f
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, Najmanjši znesek Din 5'—.
MOJSTRSKE VIJOLINE
fine, od Din 1000 naprej. Vse glasbene potrebščine. Novodobne strune, ki trajajo na leta. Popravila strokovno. M. Mušič, Ljubljana, Šelenburgova 6.
PREMOG, DRVA. KOKS D. Cebin, Wolfova l-II. Tel. 27-56.
Volno, bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska ulica 4.
Twrra H Rirmmj;
ETCTKPfiC
RESTAVRACIJA »NOVI SVET «
V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14. Jj
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna.
yxrinearfis~-^frnxTi^er Trrt imi o-ampui wnnim nnmha-
l SREČKO POTNIK IN DRUG
$	parna destilacija, izdelovanje sadnih
marmelad ter sadnih sokov i. t. d.
LJUBLJANA, METELKOVA ULICA ŠT. 13 |

Franc Lukič
Ljubljana Stritarjeva ulica št. 9 j
OD	i
Priporoča se
konfekcija
in
modna trgovina
Najlepši dobitek za šoiarsko tombolo „Podmladka
rdečega križa" so
ki jih ima
posamezne številke „Zvončka 9 uprava UJU na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je samo 1 Din (brez poštnine).
P. n.
Šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE!!
ANTON JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
I
- t Z
t
l
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
HATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
I
\ \Tn	Pouk v krojnem risanju in prikrojevanju d a m s ki h
1 * Cl£jll\f • oblek daje edina oblast, strok, izprašana učiteljica
j ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24 (pred rotovžem). 1 ^
= Kroj je najnovejši, za vsakega lahko razumljiv in popolnoma zanesljiv. Š Izdelava modelnih krojev po najnovejših vsakovrstnih modnih listih. = Ker ima lastnica krojnega učilišča tudi modni salon, je učenkam = dana prilika po lastno izdelanem kroju izvršiti razne plašče, kostume,
|	obleke in dr., obenem se pa vaditi odnosno se spopolnjevati v šivanju.
I	Uspeh zajamčen. Zunanjim učenkam se preskrbi hrana in stanovanje
I	po ugodni ceni.
NOVO!
NOVO!
IVAN HRIBSKI:
I	v
1	Šolski upravitelj
:j	Neobhodno potrebna knjiga
(	za vsakega šolskega upravitelja.
•J	Obravnava posle, ki jih ima
i	šolski upravitelj od prvega do
j/	zadnjega dneva v šolskem letu.
f.	Cena brošir. knjigi Din 28
fj	Naroča se v knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
(	Frančiškanska ulica 6.
Lovske puške,
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov. Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo. — Se priporoča
F. K. KAISER
puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Import	Export
dnevno svežega cvetja na veliko in malo
P. CUTIČ
Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. Točna postrežba, najnižje dnevne cene.
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
m
VOLNA
VEDNO
L
A£.SKABEKVE
LJUBLJANA.
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg Ha
priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice
Priporoča se gostilna pri


Na drobno!
in papir.
Na debelo!
t»
Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
lestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3.
Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana.
Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja
po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 V2.
Naročajte
ŽIVLJENJE IN SVET
tedensko revijo.
Naročnina znaša celoletno 60 Din, polletno 30 Din, četrtletno 15 Din.
LJUBLJANA
priporoča in razpošilja svoje
dietetične specialne zdravilne čaje:
proti revmatizmu .	32 Din proti arteriosklerozi	42 Din proti glistam ...	32 Din proti astmi. ...	25 Din proti bledici ...	30 Din proti hemeroidom .	32 Din proti boleznim srca	32 Din proti nevrozi ...	32 Din za diabetičarje .	32 Din za pljučne bolezni	30 Din za mehur in obisti	42 Din za ženske v prehodnih letih .	30 Din
Razpoši ja edino
lekarna
MR. BAHOVEC
Ljubljana.
Najboljši zdravnik je priroda, zato se zdravimo z zdravilnimi zelišči.
Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke
A. ŠINKOVEC nasl.
K. SOSS
LJUBLJANA
M.TIČAR, LJUBLJANA
VELETRGOVINA S PAPIRJEM
priporoča vse šolske potrebščine. NA DROBNO.	NA DEBELO.
Zvezki po tovarniških cenah.
■fflS MASTER'S VOICE'
Standart vseh najboljših aparatov
Dobi se samo v specijalni trgovini
ENGELBERT FRANCHETTI
Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20.
Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za dam-sko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih izdelkov.
I
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe.
Tavčarjeva ulica štev. 5
Tvorniška zaloga modernih, tehnično dovršenih izdelkov. Zastopstvo tovarn: COLUMBIA, ODEON, POLYPHON, HOMOKORD. Za vsak aparat dveletno jamstvo. Ugodni plačilni pogoji. Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Posamezni deli vedno v zalogi.
Zahtevajte cenik!	Zahtevajte cenik!
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.