Največji slovenski tednik v Zedin jenih državah
Izhaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chfca§o, DL
^_h
s
yy
ORGAN
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered m Soeond-ClM« Matter Justry 18, 1915, it the Port office at Ckieogo, IMno*, under the Act of Augwt 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1*51 W. 22nd Place Chicago, Dl.
r
So. 17. Štev. 17.
Chicago, 111., 5. mafa (May) 1915
Resolucija.
Slovensko podporno društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., Chicago, 111., je na svoji zadnji red
ni mesečni seji dne 2. maja t. 1. o zadevi nove oškodninske točke pri K. S. K. J. po daljšem raz-motrivanju zaključilo sledeče:
Ker bi sedanji mesečni poškod-ninski asesment 5c nikakor ne pokrival večje poškodninske podpore kakoršno sedaj naša Jednota plačuje, bi se moralo glasom državne zavarovalninske postave na vsak način ta asesment za nekoliko zvišati, kajti po državnem predpisu se mora plačevati poškodnino samo iz po-škodninskega sklada.
Vsako krajevno društvo in menda tudi vsak član naše Jed-note bode pripoznal, da je naš sedanji asesment že itak zadosti velik, ako se upošteva sedanje slabe delavske razmere.
Ako bi hoteli torej člani in čla- Zvon nice naše K. S. K. J. potom splošnega glasovanja določiti tudi od-
Le«o 1. Volume JL
blek doma, ali po privatnih hišah, uvedbo plačilne lestvice s 60« plače na uro; omejitev delavnega časa na 50 ur v tednu.
Sumarična obtožba.
Znani sodnik Landis v Chicagu je obsodil minuli teden 100 uradnikov raznih delavskih unij in kontraktorjev vsled prestopka Shermanove protitrustne postave. Vsakega obtoženca se je stavilo pod $5000. — varščine tako, da znaša , skupni znesek varščine $500.000.	•
na preds. Wilsona za tozadevno pomoč ali posredovanje.
Ta korak je zelo važnega pomena v gotovih ozirih kajti sodi se vsled tega, da se bodo obrnile razne evropske vo ju joče se sile tudi na Zedinjene države pri sklepanju mira.	V
Newyorski župan v Chicagu.
V ponedeljek dne 3. maja se je mudil v Chicagu župan iz New Yorka John Purroy Mitchell. Na kolodvoru ga je pozdravil med drugimi tudi naš novi policijski načelnik Healy. Mitchell, ki šteje komaj 35 let, se je podal za nekaj tednov na lov v državo Wyo.
Svobode" na potovanju.
Kmalu po otvoritvi panamsko-pacifiške razstave v San Fran-škodnino za izgubo enega, dveh. i cisco, Cal.j se je ljudstvo te ali treh prstov na roki. potem j države pismenim potom obrnilo smo lahko prepričani, da bodo na predsednika Wilsona, da naj sliena splošna glasovanja tudi za i bi on dovolil in posredoval za različne druge poškodbe in bolez- j prevoz historičnega zvona "Svo-ni skoro vsak mesec na dnevnem bode" iz Philadelphije v San redu. Prišle bi lahko na vrsto Francisco. Tozadevno peticijo je poškodbe, ki so še večje važnosti, podpisalo tudi 300.000 šolskih kakor pa izguba enega, dveh, ali otrok iz države Cal. treh prstov na roki, ali nogi.	Po dolgem razmotrivanju je
Pomniti moramo tudi, da pla- prišlo konečno do zaključka, da euje naša K. S. K. Jednota za se bode ta zgodovinski zvon me-sedanji asesment razdeljen v raz- seca maja t. 1. prepeljalo ia ne sklade, ravno tako dobre Philadtlphie v San Francisco, podpore, kakoršne plačuje kate-• Cal. Stroške za prevoz bode pla-rakoli druga organizacija.	j eala država Cal.
Ako bi se oziralo na zahteve ( Zvon, ki je dne 4. julija leta vseh društev ali vseh članov 1776 naznanjal pomenljivi dogo-glede odškodninske podpore, bi dek proglašenja ameriške neod se lahko skupno Jednotino pre-. visnosti, bode potoval skozi Chi-moženje v kratkem času razdeli- j cago. Naš novi župan Thompson lo, oziroma zmanjšalo tako, da si je prizadel mnogo, da bode bi ne bilo nobenega denarja ved mesto Chicago zamoglo pozdra-za one, ki bi se morda šele čez viti in sprejeti za nekaj časa to 1 leto ali 2 leti zanjo zglasili? največjo ameriško zgodovinsko Naložiti bi morali sami sebi ved- relikvijo. Ko dospe zvon "Svo-no večji asesment.	ibode" semkaj, mu bode priredilo
Dalje uvažurjemo tudi velike mesto veličasten pozdrav in spre-sitnosti in stroške pri splošnem jem. Dan te slavnosti še ni do-glasovanju, ko je se vrši večkrat ločen. Ker je zvon ''Svobode" brez zaželjenega vspeha; zatorej kakor znano- počen, oziroma ubit: je društvo sv. Štefana št. 1. za- ne bode zamogel več proizvajati ključilo, ter zaeno priporoča svojega glasu; vozili ga bodo v ostalim sobr. krajevnim društ- veličastnem sprevodu po našem vom, da naj ostane cela zadeva mestu samo javnosti na ogled. Ta glede bolniške in poškodninske zvon se bo ustavil na potovanju podpore pri starem, kakor dose- proti zapadu tudi v sledečih me-daj!	.	j stih: Omaha, Neb., Kansas City,
Chicago, 111., dne 2. maja 1915 Za društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J.
John Žefran, predsednik.
Math Grill, tajnik. Anton Gregorich, zastopnik.
Lokalne vesli.
Stavka stavbinskih delavcev se bliža h koncu.
Velika preteča stavka stavbinskih delavcev v Chicagu se bliža h koncu. Minuli teden se je doseglo namreč sporazum in obnovitev nove pogodbe med nosilci opeke s 45c plače na uro, ter med delavci cementnih izdelkov.
Sedaj imajo določiti o zaključku stavke samo še tesarji, kar se bode vršilo in doseglo potom glasovanja.
Preteča stavka krojače v.
Dne 1. maja se je vršila v našem mestu velika parada organiziranih krojačev in šivilj, koje se je vdeležilo 12.000 delavcev in delavk te obrti. Po dovršeni paradi se je vršilo zborovanje zastopnikov, oziroma organizatorjev krojaške unije v svrho velike stav« ke, katera naj bi se pričela začetkom meseca junija t. 1.
Organizirani krojači zahtevajo: sanitarno izboljšanje * delavnic po tovarnah, odpravo izdelovanja o4
Kans., Lincoln, Neb., Cheyennei Wyo., Denver, Colo., Ogden, Utah, Spokane, Wash.
Ameriške vesti.
Velik požar.
Colon, Panama. 1. maja. Včeraj popoldne je uničil ogenj skoraj polovico našega mesta. Preko dvajset blokov hiš v središču mesta je do tal porušenih vsled o-gnja kjer so se nahajale velike trgovine in banke, tudi del kolodvora je upepeljen. Dosedaj so našli med podrtimi hišami deset človeških žrtev, nad 700 oseb je pa opasno ranjenih. Skupno število prebivalcev brez domov j a znaša okoli 12.000, po večini so zamorci. Vsled ognja povzročeno škodo se ceni nad $2,000.000. Policija je a-retirala n$iogo oseb, katere so kradle med katastrofo po hišah.
Važno posredovanje.
Washington, D. C. 3. maja. Minister za Nizozemsko Van Rap-pard je danes uradno naprosil predsednika Zedinjenili držav, da naj nastopi kot razsodnik v vseh sedanjih prepirih med Nizozemsko državo in Kitajsko. Ker se ni zamoglo spora med tema državama poravnati mirnim potom po svojih državnih zastopnikih, se je Nizozemska država obrnila sedaj
Posledice vojne.
Washington, D. C., 3. maja. —
Glavni odbor Zveze ameriških tovarnarjev za barve naznanja, da bodo Američani že v nekaj tednih občutili < posledice evropske vojne s tem, da bodo primorani nositi lp bele nogavice, bele srajce in bele ovratnice.
Ameriški tovarnarji barv imajo namreč le še za mesec dni dovolj barvnega materijala kojefca so dobivali preje iz Nemčije in Belgije. To velja tudi za ženske obleke. Zveze modistinj po raznih mestih so se že izjavile, da bodo skušale vpeljati pri ameriških ženskah samo modo z belimi oblekami.
Maščevanje Nemcev.
Vancouver, B. C. 3. maja.
Minuli petek je pričel goreti tu kaj veliki most med Cambie in Granville St. ki veže skupaj oba največja trgovska dela mesta Ker je bil most iz lesa, ga je o-genj kmalu uničil. Škoda znaša približno pol milijona dolarjev
Policija je dognala, da je ogenj zanetila zlobna roka. Prišla namreč na sled neki tajni družbi Nemcev, kateri so nameravali z ognjem pokončati celo mesto Vzrok tega dejanja je lahko iska ti v tem, ker je kanadska vlada vsled zunanje vojne aretovala ve liko število v Kanadi bivajočih Nemcev ter drži iste kot vojne u jetnike.
Samomor državnega uradnika.
Springfield, IU. 3. maja. V u
radu državne posredovalnice za službe so našli danes ustreljenega predstojnika tega urada, 661et-nega Charles H. Kane-ja. Samomorilca je našel hišnik George Beard.
Kane je poneveril pred nedavnim časom $4500.— uradnega de narja. Ker ni zamogel primanjkljaja nadomestiti oziroma pokri ti, se je ustrelil.
Nesrečna vožnja.
Cleveland, Ohio, 2. maja. —
Danes popoldne je zadel na ne« kem križišču na Willoughby, Oliver M. Foster s svojim avtoi mobilom v vlak tako nesrečno, da bode za dobljenimi poškodba« mi umrl; njegova žena in 61etna hčerka sta izdihnili na mestu.
Foster je živel v Collinwoodu in je bil mehanični mojster New York Central železnice.
Ustreljen avstrijski ujetnik.
Montreal, Kanada, 2. maja. —
Ko so sinoči peljali nekaj vojnih ujetnikov v Spirit Lake kaznilnico, je ušel na Windsor postaji paznikom, 351etni avstrijski ujetnik John Bauzsk. Ker se nave denec ni hotel vstaviti na večkratni opomin paznika, ga je paznik na mestu do smrti ustrelil.
Novi topovi
Washington, D. C., 3. maja. —
Zedinjene države se smejo ponašati, da imajo najboljše obrežne topove na celem svetu. Zadnje dni se je vršilo na več krajih po kusno streljanje z novimi 12 palčniki. S takim topom je mogoče streljati 55.000 yardov v daljavo ali 31 milj, v višino pa 21.000 yardov. Krogla izstreljena iz tega topa tehta nekaj nad 1000 funtov ter stane približno $1000.
Inozemske vesti.
Evropska vo|na.
Evrope j ski mir se bo sklepal v Stockholmu.
"Berliner Tagblatt". ve povedati, da sodijo švedski diplomati, da bi se evropejska mirovna konferenca najbolje vršila v Stockholmu. To mesto je že radi tega najbolj prikladno, ker je središče velikanske ceste narodov z vzhoda proti zapadu in z juga na sever.
Vojni stroški.
Angleški finančni minister, Lloyd George, je nekoč povedal, koliko bodo po njegovem računu znašali vojni stroški samo za Angleško, Rusijo, Francijo, Srbijo in Belgijo. Rekel je, da bo vojna samo v letu 1915. veljala petdeset milijard ali petdeset tisoč milijonov Kron. Povprečen človek si niti predstavljati ne more, koliko je to denarja. Ko je morala Francija po vojni leta 1870. in 1871. plačati Nemčiji pettisoč milijonov frankov, je ves svet strmel, da je zmogla tako svoto. Toda čes je vse premenil. Danes so armade, s kakršnimi je Radecky delal v Italiji, malenkostne v primeri s tistimi, ki stoje sedaj v bo ju, in vojni stroški prejšfnih ča so v so prava bagatela proti voj nim stroškom sedanjega časa •Vojrji stroški Anglije in njenih zaveznikov so seveda večji kor vojni stroški Avstrije in Nem čije, a računa se, da iihata Avstri ja in Nemčija tri petine tega stro -<škov, kar njene nasprotnice Skupni stroški .seh vojskujočih držav se torej računajo samo z,a leto 1915. na osemdesettisoč milijonov. V enem letu taki stroški Sicer je Čisto gotovo, da so si posamični narodi in posamične države tekom mirnih let pridobile velikanska premoženja, ali vzlic temu bodo ti veliki stroški za voj no gotovo močno vplivati na to, da vojna ne bode tako dolgo trajala, kakor se v časih sliši.
Ruske žrtve pred Przemyslom.
Pred navedeno trdnjavo so Rusi v jeseni 1914. začasa prve, aktivne obkolitve po lastnem priznanju izgubili 70.000 mož! Drugo obleganje je bilo po manjših in večjih izpadih przemyslske posadke v novembru in decembru le brezdelno čakanje. To čakanje v gališki zgodnji zimi, v mokrih podzemeljskih luknjah, pod mi lim nebom v mrazu in dežju je stplo Ruse do 15. januarja 25.000 mož. Vjeti ruski častniki so to povedali. Tedaj nekako je nastjpil mraz koliko ruskih mužikov je pač zmrznilo? Ugibanja bi bila ne plodna. V krimski vojni pred Se-)astopoljem je padlo na strani zapadnih držav 21.000 mož v boju, 70.000 pa so jih pobrale bolezni. Ob izstr&danju Metza 1. 1870. so imeli Nemci v 10 tednih —- od avgusta do oktobra — 6000 mož srvavih in 40.000 mož nekrvavih izgub.
Przemysl je stal Ruse torej celo armado!
Strah pred sovražnikom. Rim, Italija, 3. maja. — Ita-ijanska vlada je odredila, da se mora vse dragocene slike in druge starinske vrednosti odmah >renesti iz raznih muzejev in ga-erij v Benetkah. Slikarska de-a svetovnih mojstrov bodo varno shranjena v Florenci in Milanu.
Oblasti so tudi odredile var* nostne naredbe, da ne bode zamogel nemški sovražnik iz zraka streljati na palače in cerkve v ienetkah. Ognjegasci čuvajo dalje tudi vse spomenike mesta, palače in vsa višja poslopja so telefonično zvezana z opazovalno postajo. Sedaj nastane le še vpra-
šanje, kdaj bode nastopila odlo# čilna ura za vojn> med obema državama t
Odprava carine.
London, Anglija, 3. maja. —
Iz Kodanja se semkaj poroča, da je avstrijska vlada popolnoma odpravila carino ali uvoz na živino, divjačino, perutnino, ribe, kruh, moko sir, sladkor in še razne druge jestvine. To je storila vlada vsled splošnega pomanjkanja živeža v deželi.
Veličasten pogreb francoskih junakov.
Rim, Italija, 3. maja. — Minulo soboto so pokopali v Santa Maria Leuca 56 vojakov francoske potopljene križarke "Leon Gambetta", v katero je zadel neki avstrijski torpedni Čoln v otrantskem kanalu. Pogreb se je vršil z vsemi vojaškimi častmi vsled določbe italijanske vlade. Številnemu vojaštvu in častnikom se je pridružilo v sprevodu tudi mnogo civilnega ljudstva. Žrtve ponesrečene križarke so pokopali v en skupen grob. -
Pomorska bitka na Severnem morju.
London, Anglija, 2. maja. — V
Severnem morju se je vršila zad nje dni bitka med Angleži in Nemci, pri čem so se potopile tri ladje, dve nemške in ena angleška ; moštvo se je še deloma ali pravočasno rešilo.
Nemci potopili ameriško ladjo,
London, Anglija, 3. maja. —
•Minulo soboto je zadel pri Scilly otokih neki nemški podmorski čoln v ameriški tovorni parnik "Gulflight", ki je peljal na fran cosko veliko količino petroleja Istotako sa potopili nemški pod morski čolni tudi francoski par nik "Euirope" in angleški parnik "Fulgent*'.
Razun kapitana in dveh mornarjev parnika "Gulflight" se je vse preostalo moštvo (32 mož) še pravočasno rešilo. Dosedaj so Nemci potopili že 5 ameriških tovornih parnikov in sicer parnik "William P. Friye", "Evelyn ", " Carib'; '' Greenbrier'' ter "Gulflight". Pričakuje se, da bode poslala ameriška vlada Washingtonu tozadevni protest v Berlin.
zelo važnega obrežnega mesta Dunkirk. Nemška artilerija strelja izvrstno v to mesto ter je upati, da bode Dunkirk kmalu v naših rokah. Ako se nam to po-sreqi, potem bode ključ do angleškega kanala v naših rokah. O tem bode tudi odločala najbrže wlika pomorska bitka blizu francoskega obrežnega mesta Calais.
Ponesrečen napad.
London, Anglija, 3. maja. —
Današnje vojno uradno poročilo se glasi sledeče: "Dne 1. maja proti 7 uri zvečer so skušali Nemci opetovano napasti in zavzeti znani hrib "št. 60", južnoiztoč-no od reke Ypres — včeraj je pa skušal sovražnik napasti An zajeti važno točko pri mestu St. Julien. A oba napada sta se Nemcem izjalovila. Čeravno so rabili Nem ci pri tem zopet strupeni plin in struponosne krogle, to našim vrstam ni dosti škodovalo; pač je pa imel sovražnik občutno izgubo.
Včeraj popoldne je krožil nad našimi strelskimi jarki nek nemški aeroplan kojega so naši strelci pogodili, da je padel na tla.
Nemci vporabljajo strupene pline.
Pariz, Francija, 3. maja. —
Francosko vojno ministrstvo zatrjuje, da so rabili Nemci včeraj zopet strupeni plin pri napadu na mesto St. Julien in znani hrib "št. 60". K sreči pa niso prizadeli ti plini na strani zaveznikov kake škode.
Obstreljevanje trdnjave Metz. Pont-'a Mousson, Francija, 3. maja. — Sinoči ob mesečnem svitu je ^napadlo več francoskih aeroplanov nemško trdnjavo Metz. Vsled uspešnega streljanja je ondotno postajališče za Zeppeline občutno^ poškodovano Francoski aeroplani so se morali konečno umakniti, ker so jih pričeli Nemci obstreljevati.
Boji v Karpatih. Berlin, Nemčija, 3. maja. — Is nemškega glavnega armadnega urada se poroča o velikem uspehu Avstrijcev v Karpatih. V tem poročilu se zatrjuje, da so Avstrijci pretrgali celo rusko fronto v Zapadni Galiciji.
Pomikanje Nemcev. Petrogrid, Rusija, 3. maja. —
V skoraj 100 milj dolgi frontni črti so se pričele zadnje dni pomikati nemške čete od severa južno-iztočno ob reki Niemen. Pomikanje Nemcev v baltiške pokrajine ima namenu zapreti pot med mestom Libau in ruskim desnim mlom. Ker je pa začela reka Niemen naraščevati ne bodo za-mogli Nemci svojih operacij izvršiti. Skoraj gotovo jim bode to pomankanje v občutno škodo, ker jih namerava kmalu velka ruska armada od strani zajeti.
Obstreljevanje Dunkirka. Berlin, Nemčija, 3. maja. — Pod vspešnim vodstvom feld-maršala Hindenburga se je po srečilo našemu levemu krilu do
Pred Dardanelami.
London, Anglija, 3. maja. —
Nekemu tukajšnjemu listu se poroča izpred Dardanel, da so i z« krcali Francozi zopet dosti vojaštva pri Kerikli, ob morski ožini na azijski strani samo 15 milj južno oddaljeno od glavnega vhoda. Sedaj se pomikajo francoske čete proti severni strani.
Listu "Daily Mail" naznanja vojni poročevalec iz Aten na Grškem, da je prišlo na galipol-skem polotoku blizu Gabah Te-peh med Angleži in Turki do hudega spopada.
Iz saroškega zaliva so francoske čete in angleške bojne ladje s silo pregnale mnogo Tui'kov v raznih zasedah in okopih.
Atene, Grška, 3. mlaja. — Včeraj je dospelo v Carigrad 5000 ranjenih turških vojakov iz raznih dardanelskih trdnjav. Sodi se. da so izgube na Turški strani ogromne.
Ruske koncesije.
Petrograd, Rusija, 3. maja. — Ruska vlada se je odločila uvesti v ljudskih in drugih šolah pouk poljskega jezika. V šolah, kjer je dosti poljskih otrok se bo vršil pouk v ruščini samo še v zemlje-pisju, zgodovini in leposlovju.
Ta korak je smatrati zelo važnim, ker namerava doseči ruska vlada popolno premirje in sporazum med poljskim narodom na Ruskem.
Preselitev avstr. cesarskega dvora.
Ženeva, Švica, 3. maja. — Glasom privatnih poročil došlih ia Dunaja se namerava avstrijski cesar s svojim dvorom za nedoločen čas preseliti iz Schoenbrun-na v svoj grad v Išlu. Za even* tuelno in naglo preselitev se de-ajo na Dunaju že vse potrebna priprave.
Italijanska kraljica pohabljena.
Rim, Italija, 3. maja. — Ita-ijanski kraljici Jeleni bodo morali zdravniki odrezati desno roko, ker ima isto pohabljeno že več et. Poškodovala se je po zimi r eta 1908,ko je pomagala ponesrečencem pri znanem potresu v
speti že v neposredno razdaljo Messini, Sicilija.

Bridgeport, Conn.
•Vsled sklepa zadnje konvencije K. S. K. Jednote in glasom pravil točka 187. mora biti vsak član in članica zavarovan za poškodni-no in operacijo,1 za kar plačuje 5 centov skupaj mesečno v tozadevni sklad.
Naravno je, da je tudi vsak član in Članica v slučaju poškodbe opravičen do poškodnine. — V našem društvu sv. Jožefa št. 148 je bil tale slučaj: Društvenemu bratu Režonja Jožef-u je stroj poškodoval roko, odtrgalo mu je na levi roki palec, kazalec, m sredinec pri prvem členku. Roka bode sicer še rabna, vendar ne več za tako delo, kakor doslej. Vsled tega bo tudi imenovani i-mel manjši zaslužek. —
Podpisani sem kot društveni tajnik, poslal od zdravnika in javnega notarja pravilno opremljeno poškodninsko spričevalo na glavni Jednotin urad s prošnjt) za podelitev pravične odškodnine. — Dne 15. aprila 1915 pa mi sob rat gl. tajnik odgovarja takole: 4'Danes mi je prinesel* vrh. zdravnik Jednote poškodninsko spričevalo člana Jožefa Režonja. katero ni potrdil za izplačilo podpore, ker poškodba ne odgovarja pravilom. — Blagovolite torej i-meriovanemu članu povedati, da ni opravičen do poškodninske podpore, ker ista ne odgovarja pravilom. — S spoštovanjem ti Zalar, gl. tajnik."
Istina je, da ravno imenovana poškodba ne odgovarja tozadev nemu besedilu pravil, ker ista določujejo "za izgubo 4 prstov na eni roki $200.00," (točka 185) Če tedaj član izgubi tri ali dva ali eden prst, tedaj seveda po škodba ne odgovarja pravilom ali član je pa vedarle poškodo-dovan in je dolžen plačevati v poškodninski sklad, je gotovo tudi opravičen do poškodninske podpore. Po mojem mnenju se ni ozirati samo na mrtve črke pra vil, nego na pomen in pravilno ter logično tolmačenje pravil. A ko se za izgubo štirih prstov na eni roki določuje $200, je gotovo oni, ki je izgubil sicer le deloma tri prste, vendar tudi opravičen do nekake podpore, posebno še ker so to prsti, ki pridejo pri vporabnosti roke prav posebno v poštev. — Lahko se zgodi, da zgu bi član samo palec na eni roki Njegova poškodba ne odgovarja pravilom, torej ni opravičen do poškodninske podpore, — ali roka njegova je pa za polovico manj sposobna za delo.
Plačevati v poškodninski sklac moramo vsi člani, oz. članice Jednote. Koliko jih pa bo poškodovanih ravno natanko tako, kakor določajo pravila? Ali drugi poškodovanci res nimajo potem ni-kake pravice, dobiti podporo iz tistega sklada, v katerega so plačevali ravno v ta namen določen asesment? N. pr. članu lahko polomi stroj eno, ali tudi obe roki. Roki se mu zacelijo, morebiti ga še lahko v kaki fabriki porabijo za pometača, ali čuvaja, ker za drugo delo ni zmožen. Poškodninske podpore pa ne dobi, "ker njegova poškodba ne odgovarja pravilom."
S predstoječim nisem imel namena nikogar napadati, pač iz tega enega konkretnega slučaja pokazati, da so naše Jednote pra vila v tem oziru pomanjkljiva, ali pa je nepravično vse člane siliti k plačevanju poškodninskega asesmenta, ker po takem razla ganju pravil najmanj 90 odstotkov poškodovanih članov ali Slanic poškodninske podpore ne dobi. Po temtakem bi bilo bolje, da je oddelek za poškodninsko zavarovanje tako urejen kakor je bil pred zadnjo konvencijo. — Ako ima kak drugi član, oz. članica kak drugi predlog za pravilno rešitev te točke v Jednoti-nih pravilih, naj se zglasi! S spoštovanjem
Rev. M. J. Golob, tajnik dr. štev 148.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeno uredništvo:—
Povodom desetletnice obstanka našega društva želim podati nekoliko zgodovine in ob enem prilagam tudi račun našega delovanja tekom 10 let, vkolikor mi je bilo mogoče istega izpopolniti. Ker je več članic našega društva na potnem listu in ker dobiva sedaj vsaka članica glasilo, se
bode na ta način lahko videlo in vedelo, v kakšnem stanju se naše društvo nahaja? Torej k stvari: V letu 1905 se je nekaj tukajš njega ženstva sestal« J po prigovarjanju raznih zaveunih rojakinj, da bi bilo dobro in koristno* ko bi se vstanovilo v našem mestu žensko podporno društvo. Ker p* tačas ni imela pod svojim okri ljem še nobena slovenska Jednota kakšno samo žensko podp. dru štvo, so bile ženske zavarovane te daj pri raznih Jednotah le potom moških društev. Vsled tega smo se pismeno obrnile na tedanjega glavnega tajnika K. S. K. J. Mr M. Wardjana, če bi nas ta Jednota morda hotela sprejeti pod svo je okrilje, ako si vstanovimo žen sko društvo? Pisale smo tudi na gl. urad društva sv. Barbare, sedežem v Forest City, Pa. Odgovor smo prejele z natančno informacije samo od K. S. K. J. ter zajedno tudi pravila te Jednote koja so bila tedaj v veljavi. In res, dne 7. maja 1905 so se sešle skupaj sledeče rojakinje v svrho ustanovitve društva: Gospa Fran čiška Selak, Agnes Jesenko Agnes Eržen. Marija Smidt, (se daj omož. Gaber) Marjana Ra movš, Johana Ramovš, Johana Ferlic, Marjana Keržišnik, Tere zija Demšar in gdč. Terezija Urš$ (sedaj omož. Potočnik). Ko so bila pravila K. S. K. J. pregleda na ali prečitana in druga potreb na navodila rešena, smo po kratki debati Vstanovile društvo "Sv Srca Marije". Glavni tajnik nam je zatem naznanil, da naj nosi naše novo društvo Jednotino krajevno številko 86.
Ker je bil tačas asesment pri naši Jednoti zelo visok, ali skoro najdražji, so nekatere članice zatem pustile naše društvo in Jednoto. Značilno pa je, da so vse te članice danes še med živimi in sicer jih je pet na farmah, kakor sledi: Mrs. Frančiška Selak živi v Oregonu; Agnes Jesenko in Terezija Demšar v državi Idaho, Johana Ramovš in Agnes Eržen pa v drž. Wisconsin. Pri društvu so danes izmed vstanovnic še sle deče članice: Marija Ramovš, Johana Ferlic, Marija Keržišnik, Terezija Demšar, Marija Gaber in Terezija Potočnik.
Ko se ie društvo vstanovilo, je bil izvoljen za leto 1905 sledeči odbor: Predsednica: Frančiška Selak; Podpredsednica: Agnes Eržen; prva tajnica: Terezija Uršič; druga tajnica in zastopnica Johana Ferlic; blagajničarka: Terezija Demšar; Zapisnikarica: Marija Keržišnik. Ob enem je imel ta odbor skrbeti za sestalo duštvenih pravil, kar se je izvršilo pri naslednji seji. Pravila so se poslala A. S. v tisek.
Kakor zgorej razvidno, je štelo naše društvo pri vstanovitvi samo deset članic; a upale smo, da se nam z dobro agitacijo pridružijo še druge. Žal pa, da je bilo prvo leto ravno nasprotno, ker so odpadle kar 4 članice. Sčasoma, ali kasneje so pa pričele rojakinje Slovenke bolj pridno pristopati v naš krog, ko so uvidele p>-men in načela našega podp. društva: "Vse za vero in narodnost, ter v pomoč članicam v bolezni, jakor tudi njih sirotam v slučaju smrti!" Danes šteje naše društvo 49 članic. Največ članic smo ime-e koncem leta 1914, namreč 50. Ostopilo je od našega društva 9 članic, ena je bila pa.suspenda na, torej 10 skupaj. Hvala Bogu. tekom 10 letnega obstanka ni umrla nobena članica tega dru štva! Od Jednote smo prejeli do danes $100 operacijske podpore za sosestro Terezijo Demšar; vplačale smo pa Jednoti skupnega asesmenta $3237.88.
Naše društvo daje svojim čla-nisam proti 50c mesečnini sedem dolarjev tedenske podpore, v slučaju poroda $8, ob smrti pa $50 za pogrebne stroške. Do danes je zplačalo naše društvo že $1921.60 bolniške podpore, kar lahko raz-vidite iz priloženega računa. Po-eg tega je pa naše društvo tudi pomagalo pri raznih drugih dobrodelnih rečeh, kot razvidno v računu. Tekom teh let smo priredile 4 veselice in sicer dve v corist društvene blagajne, eno v sorist slovenske fare sv. Cirila in eno pa v korist dr. blagajne in Slovenskega Doma v Rock Springs, Wyo. Sedaj 1. maja smo >a priredile zopet veselico v proslavo lOletnice, ki je nad vse
častno, ter povoljno vspela. Slav-nost se je vršila v Slovenskem Domu Z prireditvijo znane gledališke igre "Kukavica, modra ptica". Pri tem so nastopile najboljše igralne moči našega mesta, po večini članice našega društva, kojim gre vsa čast in priznanje za njih požrtvovalnost! Istot&ko smo dolžne zahvalo tudi 'vsem drugim Slovencem in Slovenkam, ki so nas počastili s svojim obi skom ta dan. Živeli!
Tako je tudi prav, da se bode naša društvena blagajna zopet malo opomogla, ker letošnje leto je za naše društvo "bolno" leto Tekom 4 mesecev smo namreč izplačale že $308.00 bolniške pod-pore.
Cenjene članice! tem potom Vam priporočam, da, ko boste prebrale to štev. Glasila naše si. Jednote, da ga daste v roke tudi drugim rojakinjam. Lahko bodo na ta način r le, kako lepo napreduje naše « aštvo in tudi naša mogočna K. S. K. J. Morda se bode ta ali druga rojakinja priklopila našemu društvu ter Jednoti?
Naj torej zadostuje za danes ta moj dopis. Podajem tukaj še desetletni račun, ki je izdelan na popolnoma resnični in pravilni podlagi. Knjige društva oz. račun je na razpolago vsakomur v uradu tajnice.
Asesment, kojega je plačalo društvo Jednoti od 7. maja 1905 do 31. aprila 1915 in sicer:
leta
1905	...................$ 68.05
1906	................... 44.55
1907	................. 97.25
1908	................. 182.70
1909	................. 282.55
1910	................. 334.70
1911	................. 429.25
1912	................. 463.55
1913	. . . ............... 533.50
1914	. . . .............. 565.95
1915	................. 235.83
Skupaj.........$3,237.88
Društvo je izplačalo tekom 10 let slededo podporo in za upravne stroške:
leta
905	.................$ 28.10
906	................... 40.00
907	................. 47.00
908	.............'... 86.35
909	................ 135.55
910	................. 255.20
91	1.................321.55
912	.................. 282.45
913	..............*.... 256.90
914	................. 356.35
915	.•.........T...... 320.60
Brunswick—Hesperia, Mich.
Cenjeno uredništvo:—
Prosim Vas, da priobčite teh par vrstic v vašem Glasilu, s katerimi hočem poročati, da smo i-meli v naši farni cerkvi, h kateri spadamo tudi mi Slovenci na Brunswicku priložnost opraviti našo velikonočno dolžnost nam reč spoved in sv. obhajilo.
Dne 27. aprila nas je obiskal v to svrho čast. gospo Marko Pa-kiž iz West Allis, Wis. Vsi se temu čast. gospodu lepo zahvaljujemo, ker se je že vdrugič potrudil, da je prišel sem v našo naselbino tem misijonskim potom. Bog ga živi še mnogo let in kličemo mu: Na zopetno svidenje!
Vreme imamo tukaj izvrstno in prekrasno. Kmalu bode tukaj vse v pomladnem cvetju: jabolka, breskve, črešnje itd. Dal Bog, da ne bi bilo kake slane, potem se bo na jesen vse drevje ši-bilo obilnega sadja!
Pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J. in čitateljev tega lista. Z Bogom!
Marko Bluth.
imek naše junaške polke! Železna | všcsu se je bilo torej posrečilo vstrajnost naših junakov se je že dospeti v ruske postojanke in u- • mnogokrat preskušala v silni vro- žgati podkop. Kakšen je bil u-čini ostrega boja, kakor se pre- činek med sovražnimi vrstami, se skuša jeklo v velikih in razbelje- ni moglo izvedeti, kajti junaški nih plavžih. Časnikar opisuje nato topničar se ni več vrnil. Ni mo-mnogoštevilne boje, v katerih so goče več dvomiti, da je svoje sme-bili v sredini borbe ravno ti naši lo delo v korist splošnosti plačal štajerski polki. N. pr. ob začetku s svojim življenjem. Njegov spo-vojske pri mestu Prze m volani min se je počastil s podelitvijo ri Lvovu, kjer se je borilo 40.0001 zlate hrabrostne svetinje.^ tajercev proti 120.000 Rusem. Sedaj stoji III. kor, kateremu so I Marijin kip v strelskem jarka, po večini prideljeni naši slovenski Ludovik Ganghofer pripov^ polki v Karpatih, in komaj mine duje o svojem obisku na zapad-kak dan brez boja in trpljenja, to- nem bojišču med drugim to-le :| da moč m. kora je nezlomljena. V Proti večeru mi je rekel poroč-srcih naših slovenskih in štajer- nik sosednega strelskega jarka: skih mož ^e volja za vstrajanje "Ganghofer. tu-le gor imamo ne [in sicer danes ravno tako jekleno kaj i To treba videti!'' Vzpnem
trda, kakor kdaj poprej._[se k njemu. Da, to sem moral
Bvideti: Marijin kip v strelskem I Preje je stal zunajH
Odrezana noga.
jarku.
ob
poljski stezi med nemškimi in
Skupaj.........$2,130.05
Izvanredni stroški in drugi po sebni darovi:
Za cerkev sv. Cirila in Metoda preostanek veselice z dne 29. ju nija leta 1912 $312.00; za rojaka Alojz Miklavčiča smo darovale {515.00; za Slovenski Dom, prispevek od veselice $43.50, torej sku paj $370.50.
Pregled računa: Skupni dohodki za 10 let $6434.43 Skupni izdatki ali stroški in sicer:
Za asesment Jednoti____$3237.88
Za pravila in tiskovine, ter društvene upravne
stroške............. 1921.60
Za najemnino od dvorane in za plačo dr. tajnici
za 10 let............ 208.45
Izvanrodni stroški in darovi ............... 370.50
Skupaj......,..$5,738.43
Vrednost inventarja... .$ 28.00
Skupni stroški........ 5738.43
Preostanek blagajne.... 577.00
Skupaj, kakor gori označeno .............$6,343.43
Torej je preostanka v društveni blagajni dne 25. aprila 1915 $577.00. Inventsdruštva: Pisalna miza $18.00, regalije in znamke $10.00 — skupaj $28.00.
Konečno izražam tudi jaz iskre ne Čestitke našemu društvu povodom desetletnice s srčno željo da naj bi štelo naše društvo ob dvajsetletnici najmanj 150 članic. Kličem vsem sedanjim članicam, da bi ostale še v prihodnje zveste in dobre sestre društva ter si. naše Jednote! Ravnotako želim K. S. K. J., da bi imela ob tem čpsu, ali čez toliko let podvojeno število članstva in popolnoma varno blagajno! Ostajam Vam vdana
Johana Ferlic, tajnica dr. Sv. Srca Marije št. 86 KSKJ.
Waukegan, HI
Spodaj podpisani uljudno pro sim vse člane dr. sv. Jožefa štev: 53 K. S. K. J., naj se blagovolijo v polnem številu vdeležiti prihoc nje redne dr. seje dne 8. maja t 1. Na prOgramu imamo več važnih stvari za rešiti. Pogovoriti se imamo še marsikaj glede vese lice, katero priredi naše društvo dne 16. maja; kakor tudi za zvi šanje odškodninskih podpor pri naši K. S. K Jednoti.
Jako dobro bi bilo ako bi Jec nota določila kako podporo za iz gubo treh ali dveh prstov na eni roki. Velikokrat se pripeti, po sebno po tovarnah, da izgubi ta ali oni rojak, oziroma član naše* Jednote dva ali tri prste v nesre či pri delu; ker pa Jednota pla čuje sedaj poškodninsko podporo ne manj kakor za izgubo štirih prstov na eni roki, niso dotičnf člani opravičeni do poškodninske podpore. En tak slučaj imamo pri našem društvu. Pomisliti je pa tudi treba pri tem, da ako se poviša pri Jednoti pošk. podporo povišati bo treba tudi pošk. a sesment.
Zatorej cenjeni bratje, pridite vsi na dr. sejo dne 8. maja, na kateri bodemo poleg druzega raz motrivali tudi o tej zadevi.
V mesecu maju prispeva vsak član dr. štev. 53. poleg navadne ga mesečnega asesmenta še 10c v društveno blagajno, v poravnavo svote, katera je bila izplačana na redni dr. seji meseca apriia bolnemu bratu George Štefaniču Bratski pozdrav vsem
John Petkovšek, dr. tajnik
Listnica uredništva in popravek
Oziraje se na dopis v štev. 15 našega lista iz Kansas City, Kans izpod peresa sobr. Petra Majerle, tajnika dr. sv. Petra in Pavla št. 38, izjavljamo tem potom, da je zadnje štiri odstavke, ki sledijo za stavkom: "Naših rož je lepši cvet, čebelic naših slajši med, — kot popravljeni zaključek dopisa naredilo uredništvo; torej je za vsebino teh vrstic tudi uredni štvo ^odjjovorno in ne dopisnik.
Ta popravek je danes priobčen na izrecno željo in prošnjo gori-označenega dopisnika.
Slike iz vojne,
NEMCI HVALUO SLOVENSKE JUNAKE.
Vojni poročevalec dunajske Arbeiter-Zeitung," Hugo Schulz, poroča iz vojnega časnikarskega stana o sv6jem obisku pri poveljniku štajerskih polkov, general-major ju Schmidtu: "Kamorkoli sem prišel med vojake III. kora, povsod je vladal svež in jak duh alpske nravi in posebnosti. V taboriščih so imeli naši vojaki poleg pušk naslonjene tudi smuče in cepine za led. Mladi častniki se vedejo neprisiljeno, prosto in veselo. Naši Štajerci, tako je rekel eden gospodov častnikov, niso vojaki za parado. Če morajo pred poveljniki defilirati, jim gotovo spodleti, v boju pa so gotovo korenjaki. ! Javno taki so tudi Slovenci, kateri so v boju enako vstrajni, kakor vojaki z nemških hribov. Naš kor se, to ste najbrž že slišali, kar splošno imenuje "železni kor." Časnikar pravi, da mu je dobro znano, za kako ceno so si naši Štajerci kupili to ime. Koliko krvi in trpljenja je že stal ta pri-
Znani švedski' pisatelj Gustav francoskimi postojanki, vedno o-Hellstroem pripoveduje sledeči grožen po kroglah. Štirje krep-pretresljivi dogodek iz francoske ki Bavarci so v neki temni noči bolnišnice. Pride zdravnik. Ele- prenesli kip v strelski jarek. Ta ganten zdravnikov beli halji z ;t0;ji sedaj Marija z božjim dete-lakastimi čevlji. Ze pri vratih se tom Y naravni velikosti, vlita iz sliši njegov glas pohvale: "Do- železa Ustvaritelj kipa je moral bro, sestra, dobio!" — Nato st> biti pol umetnika, pol kmeta. Ne-pi zdravnik v sobo s pozdravom: kaj naivno ganljivega izraža než-"Dober dan, vojaki! Imamo da- ni> ozki Marijin obraz in ravno-nes lepo vreme, ali ne?" — "Do- uko igrajoča se kretnja svetega ber dan, gospod doktor!" se sliši deteta. Sedaj stoji ta črna Mari-z njegove strani kakor na pove- jina podoba varna pred krogiami
je: Glejte na levo!" - "No,L aovnMti vdolbini nemškega kako ti je danes? ' vpraša zdrav- strelskega jarka ovenčana z zele-nik, pristopivši k ranjencu, sta- niko in bršljinom, in naši "si-remu dvajset do triindvajset let, vi„ kleče pred njo 8 5epico na ki je ležal pri vratih. Izpod o- ih den le*ejo k po&tku. deje se nato polagoma prikaže
noga, debela kakor slonova. No- SL0VENEC PIŠE IZ OSTENDE. ga ni vec njegova, marveč umet-In zdravnik govori * mirn04
na.
d i-v	1 , , „ v ^ i Rezervni topničar Jožef Drolc,
Boljša se. Videl bos, nežna bo, , . « . ,	, 0 ,
gibčna in bela, kakor da bi bila don?a	dne.2- fe.br"
kraljičina." Ranjenec gleda zdaj 8V°JU>; ?tariSemJ francoskega bo-
zdravnika, zdaj nogo ter odgo- Jwca' kvjervje Pn?elJen avstrijskim
varja z nekakim strašljivim na- h°tormm baterijam :
1	Ostende, 2. febr. 1915.
Dragi stariši! Mnogo srčnih po-
smehbm: "Ali vi v resnici to ver-1
jamete, gospod zdravnik?" —. ,	„T	_
"Dovolj, moj sinko!" - Dvigne ^av.ovrrVam Posdjam da^ne odejo, toda druge noge ni videti. Bel^e- Tudl tukaJ obhajamo Sve-•Vidi se samo ostanek, dolg pet- cn,co' imam0 prosto cel dan m
najst centimetrov. "Dvigni jo-
pripravljeni smo za odhod. Mislim,
pico!" mu veli zdravnik. In ra-|da *remo cez ntk*J dlU njenec je s konca ostanka noge kam' ne	Kak?r * shsi\.b°
vzel ovoj, kakor se pri pozdrav- VOŽnja ^^ VeC ^	Jim'
ljanju dvigne klobuk. — "Sedaj. kamor Pridemo z našiml velikamt pazi, kai ti hočem povedati, sinko An*le.Z1.' FranC0Zl: Posebno pa
moj. Nogo so ti zelo slabo odre- Bel*ijci' bodo tisoč let imeli v zali. Rekel si, da se je to dogo- spominu, kedaj smo bili avstrijski
dilo v vojnem lazaretu pri Arra- 8lovenskl korenjaki ž njimi v bo-su. Preveč imajo tam dela, pa niHu' Slovenci smo mnogo pnpomo-čudno, da ne morejo paziti na ^ ^ 80 Nemci ** zaho^em bo-malenkosti. Razumeš, še kos no- i**6*	^^ važnih trdnjav,
ge ti moramo odrezati, da ti po- Po v°jski nam morai° biti tem damo umetno nogo." — Mla- hvaležni Na tisoče sovražnikov denič se ves trese ter začne joka- sm0 P°slali v krtovo deželo, kjer
ti. "Ne jokaj, sinko!" _ "Ni- ^ muh. Polni slave in zmag se bo-
kdar več — poglejte moje stopa-\mK> Poslovili od našega edinega lo in nogo. Toliko sem že pretr- junaka-Slovenca, ki je padel v napel. Držal sem, da je bilo vse ®em zmagovitem šestmesečnem bo-izvršeno in zdaj zopet iznova. In Jevanju.
še vedno morda temu ne bo ko- Zadnje dni smo se posebno hraneč!" — "Bodi pameten, sinko, bro bojevali. Zaporedoma, nepre-Tzprevidi, da take noge, kakor je stano se je vršil boj. Zdelo se nam sedaj, ne moreš imeti. Uverjam je, da se trese zrak, ne samo zem-te. da bo ta operacija poslednja, lja. Granate so brenčale in sikale Ko se vrneš k svojcem, ti bo vsa- nad našimi glavami preko naše ba-tdo rekel: "Glej, junaka! Se terije. Imeli smo vseskozi srečo, daj jo zopet pokrij!" In zdravnik Ali kako smo Francozom in An-se obrne k strežnici: "Jutri!" — gležem vračali naše velikanske 'Dobro, gospod zdravnik!" — bombe! Vse baterije smo jim raz-Ranjenec si obriše solze s široko rušili do tal. Kakor sem Vam že žaljavo roko. čelo mu je znojno, enkrat Omenil, se nam nič ne usta-pogled pa bolan. — "Torej ju- vi, ne beton, ne železo. Najboljše tri?" vpraša jecljaje. — "Jutri, se godi onemu, ki nima z nami nič da." — "Samo da bo konec. Ah dotike. V resnici smem reči: Slo-
mati, zakaj me niso ubili!"
Junaški topničar.
Topničar Ivan Kovacs od
venci in Avstrijci smo z našimi možnarji-velikani korenjaki, da nam ga ni para! Bogu in Mariji
g , se moramo zahvaliti za bojno sre-
* -v,	n • •	^ ..* čo, ki nas spremlja. Kaj bo od-
topniskega polka si je zagotovil , \ y.	v
i	j • • slej z našim sovražnikom, ne ve-
nezaben spomin v zgodovini svo- T .	v . ' ,
jega polka z naslednjim junaš-	tollk<\nam znano* da
kim činom: Rusi so se bili vgnez- Pojemo nad drugega nasprotni-
dili na nekem jako ugodnem me- ^f^.?*8	praznik bolj
stu in boj se ni ganil nikamor.I^elo sliši, mu bomo z našimi ve-
Baterijski poveljnik je tekom\hk™ ze	l	da
svojih opazovanj dognal, da so ™ b° posluhA ot7T1 kakor S<: ie ruski oddelki neko jako ugodno ^ranc.0zom' An*lezem m Po^bno skupino skal izkoriščali v to, da
se zakopljejo v jamah in na u- ™Se Va™ PriP°ročam v
godnih točkah postavijo strojne m 7" Kam Pridemo' Vam bom
puške. Dobro napravljena raz- po™e;,e naznanil- in Marija strelba v teh skalah bi morala|bodlta z nami! Srčni Poprav! med Rusi napraviti strahovita o-.
pustosenja. Toda kako dospeti	VSEBINO OGLASOV ni
tjekaj? Da bi se napravil podkop, odgovorno ne uredništvo, ne u-ie bilo treba sredi med sovražni- Pravništvo.T3
te. Kdor bi si upal kaj takega,	"T ---
bi moral samega sebe žrtvovati.	RAD BI ZVEDEL
opničar Kovacs se je prostovolj- za rojaka Kocjan-a, ki je bil po no javil za to gotovo smrt obeta- obrti v starem kraju tkalec. Do-jočo pot. Z dvema razstrelnima ma je iz vasi Dolnja Pristava, fa-nabojema s skupaj 10 kg ekrasita ra Podgrad pri Novem mestu na se je v temi odpravil na pot. Vi- Dolenjskem. Star je nekaj nad 10 deli so ga, kako je izginil v temi; let. Čul sem, da živi nekje v dr-nato je zavladal popoln mir. S žavi Michigan. Prosim cenj. roja- ] težkim srcem in skrbjo so v bate- ke za njegov naslov, riji presluškovali v tiho noč. Tu	Josip Perko
— med 3. in 4. uro zjutraj — se	2236 S. Wood St.
razleže močna detonacija. Ko-| *	Chicago, 111.
Zaspane.
(Spisal Rado Mnrnik.)
Močeradov Nace je bil že po rojstvu čudno bitje. Rodil se je namreč 29. februarja; obhajal je torej svoj rojstni dan le vsako četrto leto. Vsako druj?o dete zajoka na glas, ko pride v to dolino solza in fforja; Nacek pa se je držal modro in spal venomer, da so ga komaj mogli hraniti z mlekom domače mavre.
Nekateri sovaščani so trdili, da je bila kravica velepomembna za Načeto v značaj. Mavra se je namreč odlikovala vse žive dni s krotkim, mirnim vedenjem in z le-nokrvno zaspanostjo. Nikdar ni vzdignila svojega repa kravjega, da bi po nemarnem zbezljala in delala zgago, ampak spodobno se je pasla ali pa dostojno prežvekovala v sijajen zgled vsem razposajenim kranjskim kravam, juni-cam in telicam.
Drugim sosedom pa ona trditev ni bila po volji; pobijali so jo, češ, da bi morali biti potem tudi vsi Nacetovi bratje podobni zaspanci, saj so tudi oni pili mavri-no mleko in se vendar niso nalezli nobene modrosti in goveje ponižnosti, ampak so bili neumni in divji kakor volčje in se včasi zgol zabavo dregali med sabo s pipci in vilami med rebra.
Bodi temu že, kako hoče — resnica je, da se je najmlajši Močerad vrgel po zaspani krivici. Dočim so drugi vaški paglavci skakali kakor obsedeni po vasi in po pašnikih, se veselo lovili in bridko pretepali, kričali na vse grlo in pridno trgali kratke hlače, dočim so Nackovi vrstniki tako srečno uživali zlata leta prve mladosti, je čepel dremavi debelogla-vi modrijan na peči in spal, spal, spal. Le malokdaj je zašel med tovariše, ker se mu je zdelo njih življenje preburno, in pa ker so ga vselej nabili za vsak nič.
Se je prodajal platno, ko so ga dali oče k neomoženi teti Neži; tam naj bi se Nacek vglobil v vse skrivnosti pastirske umetnosti. Na paši je sicer večkrat zadremal, in tetine krave so mu ušle zdaj v ajdo* zdaj v turšeico; toda on je znal stvar zasukati vedno tako, kakor bi bile ušle krave drugih pastirjev v škodo. In potemtakem so bili drugi tepeni, on pa je hodil nedotaknjen na peč spat spanje pravičnega. Na ta način, z izgovori, si je bistril tudi um, in mozoljasta teta ga je imela zmerom rajša in ga vselej hvalila očetu ,kako je priden in miren, miren! Zadovoljen, brez bolečin je pastirčeval in spal, spal, spal.
Stara Neža pa je kmalu umrla in volila Nacku malone ves ime-tek. Tega je bil njegov oče sifaio vesel. Že odnekdaj bi bil dal rad študirati vsaj enega svojih sinov, pa ni imel denarja; vrhutega so bili njegovi dečki taki kajoni, da bi bili gospodom profesorjem v večen strah in nevarnost. Tedaj jo je mahal oče Močerad grdega popoldne v Ljubljani po Starem trgu in slišal, da je pred njim rekel gospod gospodu: "Le meni verjemi, uradniki v naši pisarnici ne delajo nič drugega, ampak samo dremljejo in spe!"
Teh krilatih besedi se je domislil stari Močerad zdaj po sestrini oporoki.
"Sapramiš!" si je dejal, "zdaj ga pa le dajmo študirati fanta! Kdo pa zna bolje kimati in dremati ves božji dan, kakor naš Nacek! Fant je kakor rojen za gospods^o4 službo; dobro se mu bo godilo, prav dobro in se meni bo kaj pomagal pa bratom!"
Nacek je bil takoj zadovoljen z očetovim sklepom, najbrže zaradi tega, ker so mu rekli, da bo mogel spati, kolikor bo hotel, kadar bo velik gospod; če bi pa ostal na kmetih doma, bi moral zgodaj vstajati, trdo delati in naposled še črn kruh jesti.
Priromal je torej na ljubljansko gimnazijo. Najlepši red je imel vselej v vedenju, drugače pa same rake, da je komaj, komaj še 'zdelal'. Sedel je navadno v zadnji klopi in žadremal ob vsaki količkaj ugodni priliki. Počitnice pa je vse prespaval doma, pozimi na zapečjaku, poleti pa na senu. Tako je šlo do konca sedme šole. in vsi so ga bili veseli. In njegovi divji bratje so ukali bolj na tih'J. kadar so fantovali blizu zaspa-neta.
Zdaj pa se mu je jela siliti v mirne sanje črna pošast mature.
Pobrisal jo je na manjšo gimnazijo. Vedel je, da se bo moral tam prav toliko ali še več učiti kakor na velikem zavodu, vedel je pa
tudi, da bo vsled lajše kontrole bolj prisiljen na redno delo. To leto je spal mnogo manj, shujšal je strašno — toda naredil je zrelostno preizkušnjo.
"Kdo bi bil kaj takega pričakoval od mleka krave mavre t" so se čudili vsi sosedje. "To je pa že več kakor čudno!"
Ko je prespal velike počitnice, jo je mahnil na Dunaj. Našel je nizek, ozek in teman kabinet, kjer se je dalo izvrstno spati. Zjutraj je dremal pri predavanjih, po kosilu pa je sel takoj ležat in smrčal s svojem brlogu do mraka. Za večerjo si je skuhal mleka, se šel izprehajat, da se ne koliko oddahne od počitka, in kmalu zopet legel spat. Njegovi tovariši so pridno hodili po mestu, si ogledavali zbirke pa zna-mentosti in opazovali burno vrvenje svetovnega mesta, biljardirali in tarokali — Močeradov Nace pa je ležal doma na suhem pa na gorkem in ni trgal niti obleke, niti obuval in tudi kuril ni nič. Izvedel je, da je v vseučilišnični knjižnici dobro zakurjeno, in je hodil poslej dremat večkrat tudi tja, kadar ni bilo pregrdega vremena. Ni pa delal tako kakor drugi smrčulji, on ni hrkal tako grdo, ampak lepo rahlo je smrčal mladenič, da se je slišalo, kakor bi krotak veter igral svoje simfonije po jesenskem listju.
Tako je izhajal s tridesetimi goldinarji na mesec; vendar prekmalu je jela giniti dediščina po teti Neži.
Od doma ni mogel pričakovati ničesar. Obesil je študije na klin in se šel ponujat odvetnikom za pisarja. Obletal je pol notranjega mesta; že mu je ugašal up. Grozno je bil zaspan, ko je čakal v drugem nadstropju v čakalnici advokata dr. Feuchtmanna.
Ta gospod je iskal v novinah spretnega pisarja pa stenografa. V čakalnici je bilo vse polno kandidatov za to imenitno službo. Drug za drugim se je šel pred stavljat, odvetnik pa je odklonil vsakega. Skozi vrata je slišal utrujeni Nace Močerad, da hoče imeti gospod tihega in mirnega "sotrudnika", ki ni čisto nič nervozen, ker je on sam tako nervozen, da ne more poleg sebe trpeti nobenega količkaj razburljivega človeka. Nace pa je ponižno ždel na stolu, dremal pa ki mal, kimal pa dremal, in debela glava mu je lezla vedno niže v naročje.
•Vsi prosilci so odšli, le Naee Močerad je še čepel v kotu na svojem sedežu in spal, spal, spal. Naposled je prišel odvetnik skozi čakalnico, hoteč domov. Tedaj je zagledal spečega mladeniča na stolu, ga zbudil in glasno vprašal kaj želi.
Zaspane pa je debelo pogledal, zinil pa ni nobene. Dr. Feucht-mann ga je vprašal nato, če nemara hoče prevzeti službo v njegovi pisarnici.
Nace je samo pokinil in mirno zazehal.
"To je moj mož!" si je mislil odvetnik in ga sprejel.
Nace Močerad dremlje lahko mnogo, ker razen v gotovih rokih in popoldne skoraj nič dela, in se stari odvetnik ne briga dosti več za svojo pisarnico.
Potemtakem se torej oče Močerad lahko bahajo, da počiva njih sin na Dunaju lahko več, nego vsi vaščani doma, in da je še plačan za to. Presrečni Nace pa v božjem strahu upa, da bo ondukaj še nekatero leto mirno, prav mirno spal, spal, spal.
Raznoterosti.
Dolžina in višina nemškega mili-jardnega posojila.
V splošnem poznamo milijardo kot številko in sicer z devetimi ničlami, torej desetštevilno številko. Računa se dandanes z milijardami ravno tako, ko s stota-ki in tisočaki, a fizični pojem o milijardah si je težko ustvariti. Pri podpisovanju nemškega vojnega posojila se je dosegel uspeh devetih milijard. S ponosom lahko zrejo Nemci na tak uspeh, a pojem o množini denarja si je težko napraviti. Vsak bankovec za tisoč mark ima debelost 0.06 milimetra. Če zložimo toliko bankovcev po tisoč mark, da bi skupna vrednost dosegla znesek devetih milijard, potem bi se do-
QLASILO K. t
segla višina 540 metrov. Če se pa vzame za podlago zlate po 20 mark, od katerih ima vsak debe lino 1.4 mm, potem bi narasla višina skupaj zloženih zlatnikov 630 km, zopet višina, ki si je ni možno predstavljati, če bi se pa zlati položil eden poleg drugega bi se doseglo dožino 10,125 kilometrov, ker ima vsaj zlat za 20 mark 22.5 mm v premeru, če si hočemo ustvariti pojem o milijar di denarja v našem denarnem sistemu, moramo istotako priti do presenetljivega zaključka. Če bi se ena milijarda zložila v naših tisočkronskih bankovcih, bi se dosegla vsled dejstva, ker imajo naši tisočkronski bankovci debelost 0.08 milimetra, višina 80 me trov. Če bi se pa zložila miljar-da v dvajsetkronskih zlatih, bi narasla ta višina na 66.500 metrov ali 66.5 km, ker imajo naši dvajsetkronski zlati debelost 1% mm. Tudi to višino si je težko predstavljati, če bi se pa dvaj-setkronske zlate zložilo enega po leg drugega, bi nastala za milijardo potrebna dolžina 1050 km, ker ima naS zlat v premera 21 milimetrov. — Ta razdalja od govarja približno poti iz Teši-na na češkem do Dunaja in od tu do Trsta. — Milijardo se rabi dandanes pri najrazličnejših pre-račuvanjih in prevdarjanjih tako pogosto, da je morda dobro si na-praviti fizičen poj m o milijardi v našem denarju.
Vojna zbirka vatikanske knjižnice.
Zbirka časopisov v vatikanski knjižnici se bo za sedanje vojne na zelo interesanten načiil po-možila. Vsi škofi so dobili ukaz, pošiljati vatikanski knjižnici iz časopisov svojih dijocez vse članke, ki bi mogli imeti pomen za knjižnico. In tako prihajajo dan za dnevom v Vatikan ogromne množine časopisov s članki, ki niso le cerkvi prijazni, marveč tudi sovražniki. Vatikansko zbirko časopisov je ustanovil papež Pij IX., ki je prvi med papeži priznaval pomen časopisov za znanstveni študij vseh panog.
Koliko stane svetovna vojska.
V Londonu je predaval te dni Edgar Crammona v "Royal Statistical Society" o predmetu, koliko da stane svetovna vojska. Vse vojne izdatke do 31. julija 1915 računa na 9.147,900.000 funtov šterlingov . (220.098,574.000 kron), če bi do takrat trajala vojska. Računa, da odpade na trojni sporazum največ 4.870,900.000 funtov šterlingov, na Nemčijo in Avstrijo pa 4.277,000.000 funtov. Na Belgijo odpade 526,500.000 funtov, na Rusijo 1.400,000.000, na Francijo 1.686,000.000 funtov šterlingov (36.138,120.000 kron). Številke je izračunal z direktnih davkov, držav, z ozirom na to, kar izdajo države naravnost za vojsko, kolikor je uničene lasti in glede na vrednost ubitih. Izdatkov Japonske, Srbije in Turčije ni računal, ker ni razpagal z zanesljivimi podatki. Računal tudi ni izdatkov nevtralnih držav. Glede na Nemčijo napoveduje, da izgubi 50 odstotkov .svoje industrijske produkcije, ravno toliko zunanje trgovine, velik del obresti iz glavnic, naloženih v inozemstvu in da se vsakdo leto znižajo dohodki ladjeplovbe. — Stvarno (?) tudi napoveduje, da mora nemško prebivalstvo poginiti vsled lakote še prej, preden se spravi letošnja žetev.
Železnica iz Urala do Ledenega morja.
"Novo Vreme" poroča: Ruska vlada je sklenila, da zgradi novo 5000 kilometrov dolgo železniško progo, ki bo vezala Ural z Ledenim morjem.
Spomeniki za padle junake.
NauČno ministrstvo razpisuje natečaj za umetniške spomenike na čast padlim junakom. Natečaja se morejo udeležiti vsi avstrijski umetniki, ki naj vlože svoje osnutke med 20. in 30. septembrom Kot jury posluje stalna u-metniška komisija naučnega ministrstva, ki bo delila tudi nagrade, in sicer 2 po 15,000 K, 800 K, 6000 K in 4000 K.
Svoji k svojim! Držite se tega gesla in kupujte pri ti^ovcih, ki imajo oglase v našem listu!
Nekateri ljudje hodijo v cerkev, samo da so z doma.
iC ||fEDNOTE._
A\mmv\\\\\v\\\\\v\v\\ hal pošljimo dar
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino:
V stari domovini izplača denar c. k. poŠta:	* •
Najnižje denarne cene:
5 kron pošljemo za ......$ .88
* 25 " V« m ......$ 4.23
50	"	"	"	......$ 8.22
100	"	"	"......$ 16.45
500	"	44	"	......$ 82.35
1000	"	"	'«	......$162.00
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Pačite na nafte prave cene denarja
Pošiljat ve in pisma naslovite na: AMERIKANSKISLOVENEC Joliet, Illinois. Vse nafte poslovanje je jamieno.
\\\\\\\\vm^vv\\\\v\>\\\v
TEL.: CANAL 60*7.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY 1813 W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor {gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre* skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvaiam po hiftah točno vsak dan o pravem časa.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
rHAAJC GHILL.
•krven alco-hrvat ak i mlaka
1918 W. 2 2nd -J~t.. Chicmgm. III.
JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, m.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvrftuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N. W. 770.
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKE0AN, ILLINOIS.
Zastopnik rasnih parobrodnlh drnžb. Poftilja denarje v staro domovino in o-pravi j a notarske posle.
Se toplo priporoča Slovencem v Wan-kegan in okolioi.
NAZNANILO.
S tem naznanjam, da se je nekaj nadih domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba
mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja.
Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja.	i
To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami.
Pišite meni za pojasnila 1 Lahki kupni pogoji!
Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, m
Telefon Canal 80. 2.10—8.10 15
PRIPOROČILO.
Rojakom sobratom v Waukega-nu in North Chicagu priporočam svojo trgovino z moškimi oblekami, kakor tudi za dečke. Blago prodajam po najnižjih cenah.
Pri meni dobite že primerno narejeno, ali gotovo obleko že za $10. — do $13. — Ker sem sam krojač, lahko obleko popravim Vam ne pr isto j a dobro. Izdelujem tudi elegantne obleke naročilu, ali meri; pridite k meni in pripričajte se!
Za obilna naročila in poset se toplo priporoča
Joseph Stirn, slovenski krojač in
trgovec z moško obleko 602 —10 St.; vogal McAllister av. Wankegan, HL
(Adv. 6. 17.)
če
po
Denar naložen pri nas
je varno shranjene
- % ; { V V" \. ; ' '	'	' |
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodici na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kolantno postrežbo.
V p-	V-"' -'*'' "K'^^vfy?'r Hte" *
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in m torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Joliet u ali pa v katerem dragem kraja Združ. držav.
Dva člana K. S. K. Jednote ■ta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Donda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom tlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne škrlnjlce po $8.00 na leto sa shranjenje vrednostnih papirjev ln listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši nradi je lastnina te banke. Naša banka je dftpozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za Vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
fpz

««
NASLOV"

V slučaja da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: peči j, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 Si. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s ivojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
- Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnlk.


Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem - dragih agentov ali 4' managerjev'' in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brlnjevec, tropinovec ln sli-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: 44IMPOBTED'\ Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino ln Kranjski Oren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, 1U.
Pozor krafevna društva K. S. K. J.
Kadar potrebujete nova druitreni pravila, lic« ali drnge tiskovine, obrnit« se tadi na:
ali
Narodno Tiskarno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO. ILLINOIS
Ta Vam bode irvriila vse tiskovin« v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnef a dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tndi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačila, knjižice" za člane, ali članice, kater« rabijo tajniki ali blagajniki pri meaečnih sejah. Te knjižice so aestavljene zelo praktično za vsako druitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narej«na na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižic« so tiskan« ali narejen« v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
GROCERIJA IN MESNICA
ZALOGA KUHINJSKEGA IN NAMIZNEGA ORODJA.
Na razpolago Imam vedno na|bol|e vrste grocer! Jsko blago; raznovrstno sveže ln sabo meso, domače krvavice, suhe kranfske ter raznovrstne drage klobase po na (nižjih cenab.
Kranjske suhe klobase domaČega izdelka, čiste ter sveže, razpošiljam na vse kraje. Pišite po cene teh.
JOSEPH SITAR, 801-3-5 N. Chicago Str, Joliet, m.

TELEFON: CANAL 2910
Pogovor na cesti:
Karolina: "Hallo Katij! Kam pa kamf" Katarina: "Tjakajle na korn%r k Banichu."
Karolina: "Lepo spomladansko vreme, kajne t"
Katarina: "Kakor nalašč za našo vrtno solato! Pri nas jo jemo sedaj
po večkrat na dan!''	*
Karolina: "Kje pa kupuješ solatno oljef" Katarina: "Ravnokar grem z galonco ponj k Banichu, tj ale na 22. cesto in So. Lincoln St. Pri njem se dobi najboljše solatno olje galonca
po 90c."
Karolina: "Dobro da si mi povedala, jaz ga pojdem pa jutri iskat!

m
te Katoliške drimfc
Uredništvo in upravnittvo: 1951 Wert 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 24877 *
Za Za
ino
Naročnina:
»» toto................$0.60
..................#1.00
o...................$1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CABNIOLIAN 8LOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Oaraiolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE: 1951 Wert 22nd Place, Chicago, HI. Phone: Canal 2487.
-t	Subscription rate:	
For	Members, per year.......	
For	N on m embers. . t..........	...$1.00
For	Foreign Countries........	
	■UPI 81	
Molitev za mir.
Ivan Z.
Ozrl, ozri se oj nebo. Neskončno ti usmiljeno; Svoj pogled zdaj upreti daj Na sever, jug, tja v stari kraj!
Ozrl nebeški se Gospod Sedaj na svoj človeški rod! Ki padel v zmote je, nemir, Da z mečem neti le prepir.
Čeprav miru Ti kralj in knez, Učil si svet ljubezni vez; Ki naj bi vse objemala Gorečnost v srcih vnemala . . .
Za greh svoj ta, dovolj solza. Dovolj bridkosti in gorja
Prebito je.--Prelito ni
Potokov celih že krvi?
V	ljubezni svoji daj Gospod Objeti spet človeški rod! Na veke te bo spet slavil, Če mir boš zdaj nam podelil.
V	človeška srca Ti Vladar, Miru prižgi in sloge žar. Zatri sovraštvo zlo: poboj; Vsaj človek vsak je stvor le
* Tvoj!
Posnemanja vredno.
V št. 42. A. S. smo čitali na prvi strani vklic odbora "Marijine Dekliške Družbe" v Jolietu, 111., katera je določila $100 nagrade za najboljšo izvirno slovensko igro iz našega življenja v Ameriki. Tem povodom se poživlja vse znane m neznane' sloven-sko-ameriške pisatelje ter pisateljice, da se udeležijo tega na< tečaja.
Ne moremo si drugače, kakor da že začetkom teh vrstic javno izražamo omenjeni družbi pohvalo, priznanje in čast na tem posnemanja vrednem koraku! Culi smo že večkrat o raznih gledališ kih prireditvah jolietske Slovenske Marijine • Družbe* ki stremi poleg svojih ustavnih načel tudi za slovensko dramatiko. Da bi se našlo takih vrlih deklet po vseh večjih slovenskih naselbinah! —
Če posežemo za nekaj časa nazaj v zgodovino in napredek ameriškega slovenskega naroda, bodiemo uvideli, da so se pričeli naši Slovenci izvanredno zani mati za slovensko dramatiko, kar je vse hvale vredno! Često-krat se čita o uspešno vspelih gledaliških prireditvah v tem ali onem mestu: na programu so bile tukaj že celo najtežje slovenske igre, koje je bilo mogoče igrati v starem kraju samo z i:i vežbanim osobjem.
Take igre pa prirejajo tukaj v Ameriki Dekliške družbe, Čitalnice, ISokoli ali Podporna društva! To je vsekako požrtvovalno delo za povzdigo slovensko-ameriške Talije!
In glejte! Izmed številnih Čitalnic ali "Bralnih" in Izobražei-valnih, ter drugih društev, so baš jolietska dekleta, oz. naše ondot-ne vrle Slovenke prve storile korak za povzdigo slovensko-ameriške Talije! To naj nam bode v zgled in bodrilo, za povzdigo in napredek slovensko-ameriškega naroda v Ameriki.
Dosedaj še nismo čitali, da bi bilo razpisalo sploh kako društvo
ali kak slovenski list kakšno nw grado za kako izvirno slovensko literarično delo, bodisi že povest ali igra! Torej naj bode izraženo še enkrat vrlim hčeram ameriške Slovenije v našem bližnjem Jolietu priznanje k temu koraku!
Mi smo mnenja, da naj bi se dot i eni natečaj objavil v vseh. bolj razširjenih naših slovenskih listih in ne samo v domačem ali lokalnem listu. Dosti je morda pisateljskih moči, ki o tej nagradi še znali ne bodo, ker ne čita jo morda dotičnega lista? 9
Konečno želimo pri tem Marijini Dekliški Družbi v Jolietu 111., najboljši uspeh, da bi se zglasilo dosti kompetentov za to nagrado in da bi nas na jesen ali letošnjo zimo presenetile igralke te družbe zares s kako zanimivo in izvirno gledališko igTo!
Pisma slovenskim materam.
Napisal duhovnik, član K. S. K. J. Uvod.
V zadnji številki Glasila sem či-tal stavek: "Upamo, da nam bo napisal kak duhovni sobrat Je-dnote primeren članek o katoliški vzgoji otrok.'' Skoraj bi bilo greh če bi se na ta poziv ne oglasil noben duhovnik. Če katoliški možje vabijo katoliške duhovnike na delo za katoliško stvar, pa bi se katoliški duhovniki za to prav nie ne zmenili, je to za nas jako slabo spričevalo. Zato pa, gospodje duhovni sobratje, pojdimo na delo za povzdigo Glasila! Sedaj je čas pisati, ko 13.000 Slovencev širom Amerike čita ta list. Pišimo, učimo, izobrazujmo! Glasilo ima si roko podlago, ker list sprejema vse, samo nič nepoštenega. Osebnih razporov list ne priobčuje. Slaba načela ali principe bomo pa najbolj uspešno pobijali s tem, če bomo, dobra načela priporočali, razširjali in zagovarjali. Kar bo mo mi duhovniki v ta list napisali, bodisi da priobčujemo verske članke ali povesti ali zanimivosti ali karkoli — vse to bo čitalo ne samo 13.000 naročnikov in naroč nic Glasila, ampak 26.000 lju^ij, ker dober list roma kot misijonar okrog, — iz rok v roke in uči in izobrazuje vsakega. Toraj na delo, ker sedaj je ura! —
O katoliški vzgoji otrok želim napisati tri članke, dasi dobro vem, da se je in se bo še o tem predmetu pisalo na tisoče knjig. Za katoliško vzgojo otrok je tre ba, da imajo otroci:
1.)	Dober zgled starišev;
2.)	Pouk starišev%doma;
3.)	Pouk v katoliški šoli.
Dober vzgled starišev.
Kaj pomaga še tako lepa m ganljiva pridiga, če se pa duhovnik sam ne ravna po tem, kar uči! Kaj pomagajo še tako lepi nauki starišev, če pa otroci vidijo, da se stariši sami ne ravnajo po teh naukih ! Otroci vse vidijo, vse opazijo in težko je otrokom kaj prikrj vati. Kako moreš otroku napovedati, naj moli, če otrok vidi, da ti sam ne moliš? Kako moreš otroka pošiljati v cerkev, če otrok vidi, da ti sam ne hodiš v cerkev? Kako moreš otroku prepovedati jesti meso ob petkih, če otrok vidi, da ti sam ješ meso? Kako moreš otroku vzbujati veselje do svetih zakramentov če otrok vidi, da ti sam ne prejemaš svetih zakramentov? Kakof
Jabolko ne pade daleč od jablane.
Noben oče in nobena mati na svetu ne moreta biti tako hudobna, da bi hotela imeti sprijene sinove in slabe hčere, kajti sprijeni sinovi in slabe hčere so za stariše žalost in sramota. Če pa hočeš i-meti dobre sinove in poštene hčere, moraš biti sam dober, biti moraš sama dobra! — V vsakdanjem življenju je lahko opaziti, da ima otrok velikokrat, ali skoraj navadno že na svojem telesu marsikaj podedovanega od svojih starišev. Očetova hoja, ali materine oči, ali nos ali usta ali cel obraz t— eno ali drugo se po nekakem nerazumljivem potu podeduje od starišev. In kakor stariši IJrenašajo na o-trdke telesne znake, prav tako prenašajo stariši na srce in dušo otrokovo svoje lastnosti — in vzrok temu podedovanju lastnosti je velikanski vpliv, velikanska moč — vzgleda.
'Kar je Francoski treba je, — dobrih mater!'' je znani vsklik nekega francoskega slavnega moža. Da, dobrih mater je treba ne samo
francoskemu narodu, ampak vsakemu narodu. Od matere je največ odvisna katoliška vzgoja o-trok. Možje —• očetje cel dan težko delajo, zato se otroci vedno bolj sučejo le okrog matere in po materi posnamejo zgled. Kaj PS hočete dobrega pričakovati od o-trok, če mati sama nič ne moli, ne hodi v cerkev, doma pa kolne, popiva z "bordarji," igra karte, poje ljubimske pesmi, med tem pa otroci vse to opazujejo ali pa letajo okrog — brez nadzorstva in kar se ne pohujšajo doma, se pa drugod. . . . Krščanska mati! Bog ti je dal dete! Tvoja sveta dolžnost je dati otroku lep vzgled ne pa pohujšanje, kajti gorje onemu, po komur pohujšanje pride, ker
boljše bi mu bilo, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja!
Če te besede Kristusove veljajo za vsakega pohujševalca, koliko bolj še le za očeta ali mater, ki pohujšuje s slabib grešinm govorjenjem in življenjem svoje lastne otroke!
Krščanska mati, na te je naslovljeno to pismo. Rada bi ti imela dobre otroke in če hočeš imeti dobre otroke, prečitaj še sledeče vrste in jih premišljuj!
Bilo je dne 28. julija leta 1604., devet dni potem, ko so prišteli svetega Alojzija med svetnike. Pomenljiv in slovesen dan je bil to zlasti za mesto Krstil j one, rojstni kraj tega nedolžnega svetnika, kajti to mesto si "je štelo v dolžnost, da je svojemu blaženemu rojaku skazalo vso mogočo čast. Slovesno so vabili zvonovi Kasti-Ijončane v cerkev, naj pridejo počastit kot svetnika onega mladeniča, katerega so še vsi dobro pomnili. Podoba angeljskega mladeniča je bila izpostavljena na glavnem oltarju, ravno tam, kjer ga je množica nekdaj tolikokrat videla klečati. Sto in sto lučic je obdajalo podobo in ljudstvo se je gnetlo okrog nje in je jokaje častilo svojega blaženega rojaka. — Tam v ozadju cerkve pa je za stebrom klečala eastljiva gospa. Ustni sta se ji premikali v neprestani molitvi in kakor zamaknjena ima vprte oči v podobo. Ta gospa je bila mati svetega Alojzija. Na prižnico je stopil slavnostni govornik Pater Ugoletti. Z navdušeno besedK slavi angeljskega mladeniča za njegovo lepo in oi-Sto življenje. Ljudstvo je po cerkvi jokalo. Nazadnje se pa pridigar obrne v svojem navdušenju tja, kjer je pobožno klečala ona stara, čast iti jeva gospa kneginja Marta, mati sv. Alojzija. " O srečna mati — rekel je — ki si darovala zemlji tega angeljskega sina; njegovo glavo krasi sedaj ne-venljivi venec."
O srečna si, da si dočakali ta dan! katera mati na celem širnem svetu se more danes primerjati s teboj, ki slaviš in častiš svojega rodnega sina tu na oltarju kot svetnika! Pač se spominjaš danes onih preteklih let, ko je Alojzij kot dete poslušal tvoje materine nauke, glej, tvoji nauki so ga privedli na pot svetosti. Spominjaš se onega dne, ko se je tvoj sin poslavljal od tebe ko si ga darovala Bogu, ko te je zapustiLza ta svet in se preselil v samostansko tišino. Glej, preblaga mati,, tukaj na oltarju najdeš zopet svojega sina kot svetnika. O srečna mati! Tvoja skrb, tvoja ljubezen, tvoja vzgoja
tvoj zgled
je dal svetu angeljskega patrona. svetega Alojzija !
Matere slovenske! Zgled matere je dal zemlji svetega Alojzija. Dajte tudi vi kolikor mogoče dober zgled svojim otrokom, da bodo gledali ta vaš zgled še potem, ko boste ve v grobu počivale. Če ve ne bodete matere svetih Alojzijev, bodite vsaj matere dobrih sinov in poštenih hčera s svojim dobrim zgledom!
Temperament
Q .... _ _ Spisal A. X.
Umetnost je izrabljati umetnost da se umetniku izplačuje.
Preveliki dolgovi povzročajo tudi najbolj bogatim nevestam skr bi in sitnosti.
Pri požiranju svojih lastnih besed mora imeti človek dober že« lodec.
• t
Nekatere ženske zahajajo v plesne šole, šele ko dosežejo 40. leto'. •
Mladeniča, ki dvori rad vdovam, sovražijo dekleta.
Da bi bil ta ali oni raditega, ke' je rojen pod to ali ono zvezdo, srečen ali nesrečen, tisto ni prav nič. Takih in enakih vraž mi t razsvetljenem dvajsetem veku ni treba zatirati, ker jih, menim, tudi hribovski kmet ne more več imeti. Pač pa smo vsi po'rojstvu in svoji naravi različni kakor listi in cvetovi na drevju in nekateri bolj za veselje in srečo "ustvarjeni" kakor drugi; mnogi so bolj vroče krvi, drugi hladnejše; ne kateri nagli, drugi popolževo počasni. To je temperament.
O temperamentih pišejo naravoslovci in zdravniki, modroslov-ci in bogoslovci, — pa vsi ti učen* gospodje temperamentov niso tako natanko določili ter jim odka-zali tako gotovih mej, da bi člo vek iz njihovega popisa brž vedel: ta je moj, ta pa je tvoj tempera-, ment'. Spominjam se še, kako se je svojedni trudil naš gospod profesor, da bi nam bil vidneje razjasnil to reč. Pa kakor sem obračal učeni nauk sam nase, na svoje tovariše in še na druge znance, kar ni se hotelo ujemati, kakor na nedovršeni sliki ne moreš spoznati predstavljene osebe, ogleduj jo od katerkoli strani, ako ni spodaj še posebej s črkami zapisano, kdo ali kaj je to. Nehote mi pri-hiti tu na misel tisti slikar — mojsterskaza — ki je naslikal petelina, pa tako slabo, da je moral zapisati pod sliko: "To je petelin!"
Navadno se od starodavnih časov temperamenti dele na četvero tako-le: 1. kolerični ali vročekrvni, 2. sangvinični ali lehkokrvni
3.	melanholični, ali težkokrvni in
4.	flegmatični ali hladnokrvni temperament. Po primeri bi se lahko reklo: ognjeni, vihravi, pr steni in vodeni temperament.
i Enega izmed teh ima gotovo vsak človek, toda nobeden tako čistega, da bi še od drugih ne bilo kaj primešanega. In ravnozato je tako težko spoznati svoj tem perament. Zato se sme imenovati ta razdelitev nedoločna; ni veli ko različna od razdelitve celega leta v štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zima. Vsi "vemo po izkušnji, da se vreme kaj malo briga za pratiko. V pratiki je že zdavno pomlad zapisana in "krasni majnik," vendar bi ti ne svetoval včasih brez kožuha iz hiše, ker zunaj je še zima. V praktiki še ni brati jeseni, zunaj pa že dokaj časa listje rumeni, po hri bih znabiti že leži sneg. Tu je zda i pratika, zdaj letna doba na dobičku. Ko bi delili leto na 6, 8. 12Ndelov, ne bi bilo drugače. Rav-notako bi temperamente delili namesto v štiri lahko v 8,»16, 32 itd. vrst, pa še bi imelj križ in trud. vsakega uvrstiti tja, kjer mu je pravi prostor. Lahko bi se torej dejalo, da je sploh toliko raznih temperamentov, kolikor je ljudi
Priv8emtem nam pa vendar ta četverna delitev veliko pripomore, spoznati sebe in druge. Zato si hočemo to reč še nekoliko pojasniti, ker mislimo, da ne bode brez vpliva na časno srečo.
a) Vročekrvni temperament.
Na prvo mesto moramo postaviti kolerični (vročekrvni) temperament, že zato, ker se tudi ljudje tega temperamenta radi naprej stavijo in največkrat res spredaj stoje in sede. Že pri otrocih se to vidi. Zmerom je eden med njimi za poveljnika. Ta napovedu* je, katero igro, kje in kako se pojdejo; vsakemu odkaže prostor, nekatere celo za nezmožne obsodi ter izključi. Ako plezajo, mora priti na vrh, ko bi si imel razen hlač pretrgati tudi roko in nogo; kadar skačejo, mora skočiti naj-prvi in seveda najviše; če se igrajo "voznika," gotovo se nikoli ne bo dal vpreči za konja, kvečjemu bo za kočijaža, najrajši pa za gospoda, katerega drugi vozijo; kadar gredo na "lov", nikoli neČe biti za "psa" ali "zajca," vselej je "lovec;" kadar se igrajo "tatove ali roparje," bo tudi vselej sodnik, sodeč ujete hudodelni ke; pri "vojaški" igri je vselej n svetlimi zvezdami obšiti poveljnik itd. — Drugi se ga tako privadijo, da brez njega, brez njegove "aranžije," bi izostala vsa i-gra. Ta lastnija se še pozneje po kaže pri vsaki priliki: srčnost odločnost, predrznost, stalnost, častilakomnost, sebičnost in prevzetnost. — Nikjer si ne dajo te vrste ljudje veliko velevati, sami
pa bi radi vsem zapovedovali; vdajo in podajo se ne zlepa, za u-čenost pa so in preudarek. Največji, res ženialni možje v zgodovini, kateri so svetu storili nenavadno veliko dobrega ali hudega, so imeli ta temperament. — Telesno so taki večjidel srednje rasti, trdne postave, belorumen-i kastega obraza, ostrega, prebod ljivega očesa in črnih las.
b)	Lahkokrvni temperament.
Druge vrste temperament je sangvinični, lahkokrvni (sploh: krvni). Pravijo, da je to tempera ment lopovov in lahkomišljenih dolžnikov,, mladoletnih mladeni čev in deklet, dobrih sklepov in slabega izvrševanja.
Za časno srečo bi bili te vrste ljudje kakor nalašč, ko bi bilo le kaj stalnosti. A te ni prav nič. Sangvinik je nagel: završi kakor živo apno, kadar se vrže v vodo; završi kakor zelena brinjeva veja, če jo potisneš v plamen: pa je vse spet takoj dobro. Daljšega težavnega ali rednega delovanja ni vajen, ni vesel; spreten pa je in hiter, kjer je zanj. Dobro jesti in pa večkrat, to mu je najboljša hrana; za pijačo si izvoli — če je le količka i mogoče — najrajši kaj takega, da ni voda. Za pu-ščavnika bi celo ne bil. Prerad je v druščini in jezika ne zna zadostno mojstrovati. V drgfbi je dovtipen, smešen, živ in prikup-ljiv. Pravtak ti je, kakot* v e-vangeliju tisti človek, ki j.jemlje iz svoje zaloge "staro in novo." Vedno ti ve_dovolj pripovedovati; če ne ve prav resnice, se pa nekoliko zlaže; kadar mu zmanjka čednega, pa tudi nekoliko — po-kvanta. Smešnic ima vedno napolnjeno košarico, pa nič si ne po< mišlja, ali so bile že kdaj pove dane ali znabiti že stokrat ponav ljane v ravnotej družbi. Tudi za to se ne zmeni vselej, ga li kdo posluša ali nihče; svoje mora dopovedati, preden je mir »in konec; kakor mlin ne jenja, dokler je še kaj zasipa in se voda šiloma ne zapre. In toliko spomina tudi ne prisodi poslušalcem, da bi še vedeli, kako je včeraj hvalil, kar danes čez mero graja; kako se je zadnjega aprila veselil reči, ki se mu prvega majnika že studi do grla itd.
Lahkomišljen lahkoživec je, no! Pri vseh rečeh in dogodkih ti zagleda brž le solnčnato stran; vidi vse le v prijetni luči; zemlja mu ni solzna dolina, ampak le prijeten vrt, krasen travnik, kjer vi di le cvetje, trnja ne itd. — Ker je rad v veselih družbah, ker malo dela, zraven pa rad dobro je in še bolje pije, mu je izmed vseh zastaranih navad najbolj navadna navada "pomanjkanje novcev." — Če le kdo, je gotovo on isti, ki ga ima v mislih pregovor: "Kadar na posodo prosi —zlata usta nosi; kadar vra* ča — hrbet obrača!'?
Prav velikih hudobij se pri njem sicer ni bati — preboječ je — pa tudi napredovanje v čednostih mu gre kaj težko in poča si. Vsak dan sto sklepov, pa noben teden nobene izvršitve. Takrat, ko je bil misijon, je naglas jokal, tako da so mu zobje mimo zob šklepetali, debele solze mu dol po žalostnih licih kapale na tla, — pa že po poti domu grede je spet slabo govoril, menda se je še v kletvi parkrat izpozabil. — Občutljivost, živa domišljija, dobrosrčnost, zraven pa lahkomišlje-nost in nestanovitnost,, to je odlično znamenje tega temperamenta. tjudje tega temperamenta so baje lepe rasti, rdečkaste barve, veselega cvetočega lica, živih in ognjenih oči, rumenkastih, kostanjevih las, gibčnih in urnih udov itd.
c)	Težkokrvni temperament.
Prejšnjemu nekako nasproti ie melanholični temperament. Ljudje tega težkokrvnega temperamenta so molčeči, zamišljeni, skriti ter drugim ne razodevajo radi svojih skrivnosti. Kar hočejo povedati, povejo nakratko, z malo besedami. V družbah niso živahni; večjidel so čmerni, malokdaj radostni; prikupiti se ne znajo nikomur,, marveč so sami sebi in drugim, dolgočasni. Prijateljev si ne iščejo radi; sami ne izkazujejo radi drugim prijaznosti, pa jih tudi ne sprejemajo od drugih. Sploh jim živahna družba ni mar. ljubša jim je samota, kjer prosto premišljujejo in si svobodno do mišljujejo. Na pridobitev so volk; kar enkrat imajo, ne izpustijo radi, naj poreko drugi, kar jim drago. Misli in čuvstva, ki jim večji-
del uhajajo na žalostno in tužno
stran, jim segajo globoko v srce in za dolgo časa ostajajo na dnu
srca; večkrat redijo večno sovraštvo. Ako svojih strasti ne brzdajo ob pravem času, lahko postanejo družbi škodljivi, zoprni ljudje: sami svoji, sanjarski, sumljivi, sovražni, nevoščljivi, sitnL Globoko ukorenjena strast — tužna žalost jih večkrat žene v obupno8t, k samomoru.
V	pravi meji ima pa tudi ta temperament svojo lepo in dobro stran. Srce je takim mirnejše, se ne prepusti svetnemu vrišču in šumu, vse dobro premislijo in pre-udarijo ter se ne dajo goljufati
Vendar za časno srečo je sam-nasebi ta temperament tako malo ugoden, da se mi mudi tudi že s peresom — prejkomoč — priti mimo njega, ter povem le še to, da ljudje te vrste so visoke, suhe, tanke in vitke rasti; temnega, nemirnega, tužnega pogleda; rjavih ali črnih, vdrtih oči, nenavadno črnih las. Opazuje se pri ljudeh v mrzlih krajih; pri takih, ki slabo živijo in veliko sedijo, n. pr. čevljarji, krojači, šivilje itd. ali pa ki so po nepremišljenem branju sentimentalnih knjig ali pa žalostnih izkušnjah zašli v tako-zvano svetovno bolest. Nekako pretresljivo se mi zdi gledati mladega človeka s tem temperamentom, kar je sicer le redkokrat.
č) Hladnokrvni temperament.
Slednjič pride na vrsto še flegmatični, hladnokrvni temperament. Nekoliko bolj lenoben temperament je ta, rekel bi, bolj kmetski, ako je verjeti nemškemu pregovoru, ki pravi, da 4 4 kmet ne vzdigne noge in roke, razen kadar je primoran," ali če je verjeti pripovesti o tistem kmetskem hlapcu, ki je bil baje tako len, da je, v senci ležeč, svojemu gospodarju, ponujajoČemu svetel zlat. odgovoril, da ga sprejme le pod tem pogojem, ako mu ga še sam dene v žep. — Vendar tega ne bom poudarjal, kajti še pogosteje nego po kmetih se ta temperament nahaja po mestih, zlasti pri takozvanih "zapečkarjih," sploh pa povsod, kjer je "lenoba" doma, kajti lenoba mu je simbol. Ko bi še ne imeli kolovrata, "fleg-matik" bi ga nam gotovo ne iznašel ; sploh ne bode iznašel kaj novega, saj še poizkušati noče novih naredeb, češ, da rajši ostaja pri starem, "novo modo" bo vpeljal le tedaj, ako staro ohrani tako dolgo, da jo svet razglasi za novo. Za agitatorja bi ne bil; v politiki ga nimajo kam dejati niti naši, niti nasprotniki. On je kozmopolit njegova ožja domovi na je za pečjo ali v senci, kjer se kaj dobro počuti v svojem "dolce far niente," širša pa mu je krčma, ker med vsemi domovinskimi pridelki najbolj čisla vino in pivo, pa še kak dober prigrižljaj zraven, med vsemi opravili pa mirno sedenje. Zato mu je krč mar že enkrat zavselej odkazal gotov kot in sedež.
Tak človek polževe naglosti bo trpel, da mu gumb ob njegovi suknji po 14 dni visi na eni niti preden ga popolnoma odtrga in si spet za trdno prišije. Ko začno njegova vrata škripati ter z neprijetnim glasom lepo ga prositi, naj jim vendar nekoliko pomaže tečaje — si vsak dan "naprejvzame," da jih bo namazal, pa umrl bo prej in vrata mu bodo še takrat zaškripala, ko ga bodo iz hiše nesli v grob. Stare obleke se težko loči, kakor bi se mu bilo posloviti od starega priljubljenega prijatelja; in kakega popravila ko bi bilo še tako potrebno in nujno, se ne loti rad. — Nekemu flegmatiku so nagajivo oponašali: Ko bi kdo s topom ustrelil za njijp, pojde mirno še četrt ure dalje, potlej šele bi se ozrl in vprašal: "Ali ni nekaj počilo? Bo treba pogledati."	,
Za soseda pa pravijo, da ga je dobro imeti, zakaj vse, kar se zo-ve nemir in prepir, sovraštvo, jeza ali pravda, .to mu je zoprno; še tako zbadljiva in ujedljiva beseda ga ne spravi v plam in ogenj.
V	zunanjem se menda spoznajo te vrste ljudje na odebelenem dobršnem telesu, na bledikastem ali malo rdečkastem okroglem, polnem obrazu, na modrih, mirnih očeh, rumenkastih ali rdečkastih laseh itd.
Bolje je da pristopiš danes k društvu in Jednoti, nego pa jutri! Jutri bo morda že prepozno?
Nič ni težjega dela kakor brez-delnost.
Ustanovljena t Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi IHinoia, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOUBT, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. marca 1916. skupna izplačana podpora
$1,«51.290.40.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. EL Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, HI. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI.
Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, IU.
Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.	n
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HI.
!	PRAVNI ODBOR:
Joaeph Russ, 1306 E. 55. St., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, III Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Via pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago'St., Joliet, 111. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PI., Chicago, HI.
—	20825 Miklavčič Jakob 26, 1000. — Filak Jurij, 36, 500. spr. 11. apr. 1915.
K dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 20827 Kočevar Anton, 38, 500, spr. 6. apr. 1915.
K dr. sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 20828 Kemfalja Josip, 25, 500. spr. 11. apr. 1915.
K dr. sv. Mihaela 152, So. Dearing, 111., 20830 Radoševič Ivan, 26, 1000. — 20831 Furlan Šimon 30, 1000. spr, 31. mar. 1915.
K dr. sv. Družine 5, La Salle, 111., 20832 Jeric Ivan, 20, 500. -20833 Salamon Ivan 30, 500. spr. 18. apr. 1915.
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 20834 Roitz Ivan S. 24, 1000
—	20835 Papež Ivan, 16, 1000. — 20836 Roitz Feliks C. 22, 1000 spr. 14. apr. 1915.
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 20837 Ozanie Jurij, 25, 1000, spr. 21. apr. 1915.
■||K dr. Jezus D. Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 20838 Trpic Roko 33, 1000. spr. 18 apr. 1915.
K dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 20839 Huter Franc, 29, 500, spr. 3. apr. 1915.
K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20840 FrangeŠ 20841 Koren Ivan 35, 500. — 20842 Dole FrancJ
d
Ivan, 31, 500
35, 250. spr. 21. apr. 1915.
K dr. sv. Družine 151, Ind'polis, Ind., 20843 Turk Ivan, 20, 500. — 20844 Potočar Josip, 29, 500. spr. 4. apr. 1915.
K dr. sv. Alojzija 41 Steelton, Pa., 20845 Dragovan Jurij, 37, 1000. spr. 15. apr. 1915.
K dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 20846 Jelša Anton, 17, 1000. — 20847 Požega Matija, 18, 1000. spr. 20. apr. 1915.
K dr. sv. Petra in Pavla 91 Rankin, Pa., 20848 Novosel Nikolaj, 27, 1000, spr. 7. apr. 1915.
K dr. sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, 111., 20849 Škur Jožef Rev. 34, 1000, spr. 20. apr. 1915.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
Naznanilo štev. 5—15, za mesec maj 1915.
2475 Avgust Poglajen, star 39 let, član dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., umrl 24. marca 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 5. marca 1901. R. 24.
2342 Primož Strucel, star 48 let, član dr. sv. Roka 10, Clinton, Iowa, umrl 3. aprila 1915. Vzrok smrti: Povožen od vlaka. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 21. jan. 1901. R. 34.
675 Veronika Smuk, stara 45 let, članica dr. sv. Jan. Krstnika
13,	Biwabik, Minn., umrla 2. aprila 1915. Vzrok smrti: Vnetje obisti. Zavarovana za $500.00 Pristopila k Jednoti 1. ian. 1901. R. 30.
12891 Frank Radmelič, star 32 let, član dr. sv. Jan. Krstnika
14,	Butte, Mont., umrl 20. marca 1915. Vzrok smrti: Oteklina jeter. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. aprila 1908. R. 26.
757 Marija Rogina, stara 47 let, članica dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrla 23. marca 1915. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500.00. PrijtojnJa. k Jednoti 1. jan. 1901. R. 33.
1275 Marija Plut, stara 34 let, članica dr. sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, umrla 20. marca 1915. Vzrok" smrti: Vnetje možganov. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 21.
16023 Ignac Petelinšek, star 31 let, član dr. sv. Barbare, Kav-lor, Pa., umrl 30. marca 1915. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. marca 1910. R. 25.
17745 John Matijevič, star 28 let, član dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., umrl 21. marca 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 13. avg. 1911. R. 25.
5276 Johana Flajnik, stara 26 let, članica dr. sv. Genovefe, 108, Joliet, 111., umrla 17. marca 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 5. maja 1912. R. 23.
16583 Anton Polončič, star 46 let, član dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, umrl 14. aprila 1915. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. jul. 1910. R. 42.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN
ČLANIC.
15681 Peter Jalovec, član dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., operiran 13. febr. 1915. Opravičen do $50.00.
7933 Luka Homjak, član dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., poškodovan 7. sept. 1914. Izgubil vid na obeh očesih, opravičen do $500.00.
2267 John Turšič, član dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., operiran 17. marca 1915. Opravičen do $50.00.
Joseph Zalar, glavni tajnik K. S. K. J.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 20809 Krajnik Alojzij, 27, •500. — 20810 Turšič Matija, 23, 500, spr. 4. apr. 1915.
K dr. sv. Frane. Sal. 29, Joliet, 111., 20811 Plut Marko, 30, 500. spr. 5. apr. 1915.
K dr. sv. Jožefa 43, Anaeonda, Mont., 20812 Matešič Josip B., 32, 1000. spr. 6. apr. 1915.
K dr. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 20813 Zupančič Ivan, 37, 1000, spr. 4. apr. 1915.	i
K dr. Vit, sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 20814 Tankovič Vid, 28, 1000. — 20815 Mravič Peter 25, 1000, spr. 11. apr. 1915.
K dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 20816 Jerič Ignac, 18. 1000. spr. 11. apr. 1915.1
K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis. 20817 Kvas Anton, 24, 1000. — 20818 Kokalj Franc 24, 1000. spr. 15. apr. 1915.
K dr. sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 20819 Tulič Mihael, 39, 1000. — 20820 Žagar Anton 31, 1000. spr. 18. apr. 1915.
K dr. Mar. Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 20821 Sachuk Andrej, 20, 1000. — 20822 Klobučar David, 23, 1000. — 20823 Fadljevič Luka, 41, 1000. spr. 30. mar. 1915.
K dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 20824 Kresel Franc 18, 1000.
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind. 7363 Sobotin Fran čiška,. 21. $500, spr. 22. mar. 1915.
K dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. 7364 Sega Frančiška, 31, $500, spr. 11. apr. 1915.
K dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 7365 Koželj Jožefa, 42, $500, spr. 11. apr. 1915.
K dr. Mar. Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa. 7366 Jazbinšck Roza-ija, 27, $1000, spr. 28. marc. 1915.
K dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111. 7367 Stukelj Marija, 38, $1000, spr. 5. apr. 1915.
K dr. sv. Ane 105, New York, 7368 Kompare Helena, 19, $500, — 7369 Kompare Marija, 25, $500, spr. 11. apr. 1915.
K dr. sv. Genovefa 108, Joliet, 111. 7370 Stanfel Angela, 16, $1000. — 7371 Krall Ant 16, $1000. — 7372 Uremovič Ana, 26, $1000, spr. 4. apr. 1915.
K dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa. 7374 Zupančič Ana, 30, $1000, spr. 5. apr. 1915.
K dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis. 7373 Savišnik Antonija, 28, $500, spr. 6. apr. 1915.
K dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn. 7375 Okoren Franca, 17, $500 — 7376 Cvar Marija, 24, $1000 — 7377 Gazboda Franca, 25, $1000 — 7378 Staudohar Katarina, 27, $1000, spr. 5. apr. 1915.
K dr. Mar. Pom. 78, Chicago, 111. 7379 Berebak Frančiška, 34, $500 — 7380 Janež Zora, 16, $500 — 7381 Kučič Julija, 21, $1000, spr. 18. apr. 1915.
K dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 7382 Vidmar Apolonija, 34, $1000, spr. 14. apr. 1915.
K dr. "Novi Dom" 102, Newark, N. J. 7384 Pirnat Terezija, 20, $500, spr. 3. apr. 1915.
K dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa. 7383 Drašler Julija, tSl $500, spr. 18. apr. 1915.
K dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans. 7385 Handlar Marija, 34, $259, spr. 11. apr. 1915.
PRESTOPIH ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 11., k dr. sv. Treh Kraljev 98, Rock dale, 111., 11702 Gerl Anton, 24, $1000, 4. apr. 1915.
Od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k dr. Mar. Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 13703 Smrdel Anton, 21, $1000, 11. apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 2 ,Joliet, 111., k dr. sv. Štefana 1, Chicago. 111., 15135 Vreček Franc, 24, $1000, 21. apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia Minn., k dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 1107 Stipelič Maks, 29, $1000, 3. apr. 1915.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee,, Wis., 10176 Oblak Jakob, 23, $1000, 12. apr. 1915.
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Jožefa 11, Ely, Minn., 12520 Longar Jožef, 20, $1000, 20. apr. 1915.
Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., k dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 14002 Celešnik Franc, 24, $1000, 20. apr. 1915.
Od dr. sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 19756 Jakič Anton, 17, $500, 24. apr. 1915.
Od dr. sv. Ant. Pad. 72, El}, Minn., k dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., 6826 Klančar Franc, 29, $1000, 24. apr. 19}5.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.j k dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 789 Stipelič Katarina, 33, $500, 3. apr. 1915.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k dr. sv. Jožefa 103. Milwaukee, Wis., 3333 Oblak Ivana, 19, $1000, 12 apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., 625 Zalar Marija, 21, $500, 19. apr. 1915.
Od dr. sv. Rozalije 140^ Springfield, 111., k dr. sv. Srca Marije 111, Barberton, O., 2041 Maček Franca, 41, $500, 11. apr. 1915.
Od dr. sv. Mar. Pom. 78, Chicago, 111., k dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 6224 Traven Frances, 27, $500, 4. apr. 1915.
Od dr. sv. Ane 105, New York, N. Y., k dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 4393 Habjan Ivana, 24, $500, 10. apr. 1915.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., k dr. Vit. sv. Flo rijana 44, So. Chicago, 111., 4497 Franko Ivana, 22, $1000, 4. aprila 1915.
Od dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., k dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3813 Čelesnik Jerica, 25, $5(50, 20. apr. 1915.
Od dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., k dr. sv. Družine 136, Willard, Wis., 3342 Klančar Franca, 28, $500, 24. apr. 1915.
Od dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., k dr. sv. Petra in Pavla 62, Bradley 111., 3441 Križan Lottie, 18, $1000, 12. apr. 1915.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6420 Bučar Ivan, 29, $1000, 2. aprila 1915.
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 20174 Baravac Anton, 37, $1000 — 18709 Lovšin Ivan, 41, $1000, 12. apr. 1915.
K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 12502 Longer Jožef, 20, $1Q00, 1. apr. 1915.
K dr. sv. Franičiška Seraf. 46, New York, N. Y., 19065 Kralj Ignac, 29, $500, 10. apr. 1915.
K dr. sv. Alojzij 83, Fleming, Kans., 7917 Beber Ignac, 34 $1000, 10 apr. 1915.	r
K dr. sv. Alojzij 88, Mohawk, Mich., 9799 Smuk Ivan, 23. $1000, 4. apr. 1915.
99 JEjKr* JoŽefa 103' Milwatfk<*, Wis., 17343 Lamovšek Franc, 22, $500, 12. apr. 1915.
**nnK 6V- A1°iziia 95> Broughton, Pa., 20017 Heferle Ivan, 30, $500 - 9860 Oblak Matevž, 33, $1000, 11. apr. 1915.
dr'JL 132' Frontenac, Kans, 15315 Teuš Franc, 42,
9~	JartZ J°8ip J" 26' $m0 - 18879 Grobolski Stan.,
2<, $1000, 11. apr. 1915.	'
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
dlirJv!"' Z J°Žefa Vir*inia» Minn., 5474 Lovšen Frančiška, 28, $1000, 12. apr. 1915.
Poma8aj 78> Chicago, 111., 2999 Mesec Marija, 24, *iuuu — 4854 Ferenčak Neža, 29, $1000, 18. apr. 1915.
m K dr. sv. Srca Jezusevega 54, Chisholm, Minn, 11931 Brežič Anton, 30, $1000, 11. apr. 1915.
K dr sv. Veronika 115, Kansas City, Kans, 5371 fcvegcl Marija, 28, $1000, 13. apr. 1915.
8V' Ane 134' lndi«»aP°lis, Ind., 4403 Ivanič Kristina, 18, $500, 11. apr. 1915.
SUSPENDOVANI ČLANI.
J*' SV- Pružine 5> La Salle, 111, 19139 Fabjan Mihael, 39, $1000, 19. apr. 1915.	'
Dcvic<i Pitt*bu'&> Pa., 19565 Shvore Marko, 35, $1000, 8. apr. 1915. v •
Od dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans, 16816 Cunja Anton, 21, $1000, 19. apr. 1915. i
Alojzija 42, Steelton, Pa, 3042 Matjašič Ivan, 40, $1000, 29. marc. 1915. "
Od dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y, 16094 Miko-lič Franc, 24, $1000 — 3192 Murn Anton, 28, $1000, 14. apr 1915.
Od dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111, 17359 Volk Ivan, 27, $1000. 19. aprila 1915.
Od dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo, 18645 Kambič, 23 $1000 — 13746 Kocjančič, 33, $1000, 27. mar. 1915.
Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111, 20164Meznarič Ivan, 18, $1000 — 20162 Hrovatič Ivan, 16, $500, 19. apr. 1915.
Od dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111, 19603 Makovec Franc, 16, $500 — 15429 Trpšič Marko, 20, $1000 — 17810 Benič Nikola,
24,*	$1000 — 20617 Dobrinič Nikola, 23, $1000, 11. apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 19090 Prime Matija.
18,	$500, 12. apr. 1915.
Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans, 20074 Jartz Josip J., 26, $1000 — Teuš Franc, 42, $1000, 14. marc. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa, «13580 Škender Jurij, 29. $1000, 11. apr. 1915.
Od dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.. 10955 Radočaj Karol, 25, $1000, 20. apr. 1915.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 17910 Verček Ivan, 33, $1000 — 20065 Hochkraut Franc, 37, $1000 — 16021 Mezan Ivan 39, $500, 11. apr. 1915.
Qd dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa, 18696 Ivanošič Ivan,
25,	$100, 11. apr. 1915. Od dr. Fred. Baraga 93, Chisholm, Minn, 4556 Sterle Anton,
23,	$1000, 11. apr. 1915. Od <tr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5952 Stajer Matija, 32,
$1000, 20. apr. 1915.
Od dr. sv. Jan Krstn. 14, Butte, Mont, 10935 Mihelič Peter,
24,	$1000 — 18527 Franetič Anton, 24, $1000 — 9127 Verbič Franj, 29, $1000 — 13472 Krizmanič Vincenc, 34, $1000, 22. apr. 1915.
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 19700 Suhadolc Ivan,
19,	$1000 — 16333 Benko Mihael, 23, $1000 — 2919 Jurišič Jurij, 31, $1000, 24. apr. 1915.
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, O, 15266 Papež Martin, 31, $1000 — 17274 Zobec Franc, 42, $1000, 24. apr. 1915.
jOd dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 18778 Krstič Simon, 29, $1000, 25. apr. 1915.
Od dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn, 18580 Godiša rane, 29, $1000 — 16034 Lamovec Franc, 27, $1000, 22. apr. 1915 Od dr. sv. Ant. Pa. 71, Crabtree, Pa, 19979 Brložan Ferdinand, 38, $1000, 5. apr. 1915.
Od dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa, 20262 Tomšič Franc, 22, $500 — 20259 Novak Josip, 18, $500, 4. apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, O, 17169 Makat Mihael, 37, $1000, 24. apr. 1915.
Od dr. sv. Jakoba 124, Gary, Ind, 3520 Kožar Jurij, 22, $1000 4069 Maraz Rudolf, 27, $1000 — 20242 Borich Peter 36, $1000— 20393 Pavletič Mile, 38, $1000, 18. apr. 1915.
Od dr. sv.' Družine 136, Willard, Wis, 17764 Rovtar Ivan, 28, $500, 24. apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 8369 Mehle Anton, 23, $1000 10179 Barich Josip, 18, $1000 — 9558 Pogorele Frank, 21, $1000, 24. aprila 1915.
Od dr. sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111, 15375 Ferbežar Aleks, 39, $1000, 26. apr. 1915.
SUSPENPOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich, 2910 Lukas Tereza, 43, $1000, 31. mar. 1915.
Od dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y, 2124 Murn Rozalija, 29, $500, 14. ajjr. 1915.
Od dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 6042 Hrovatič Frančiška, 40, $1000, 19. apr. 1915.
Od* dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, 5694 Černe Frančiška, 9, $1000, 21. apr. 1915.
Od dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa, 5448 Rodočaj Marija, 28,
$500, 20 apr. 1915.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 5978 Verček Rozalija, 25, $500, 11. apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 1988 Štajer Neža, 37, $500, 20. aprila 1915.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 85, Lorain, fOhio, 2535 Bahotina Terezija, 24, $1000, 21. apr. 1915.
Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont, 4486 Bolden Ana, 28, $1000 — 3609 Verbič Alojzija, 26, $1000 — 5157 Krizmanič Ana,
33, $1000.	,
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 5312 Benko Barbara,
24, $1000, 24. apr. 1915.
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4451 Papež Uršula, 25,
$500, 24. apr. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 5502 Krstič Marija, 26,
$1000, 23. apr. 1915.
Od dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111, 5354 Vranič Ana, 19,
$1000, 26. apr. 1915.
Od dr. sv. Jakoba 124, Gary, Ind, 3520 Kožar Klara, 18, $500,
i aprila 1915.
IZLOČENI ČLAN.
Od dr. sv. Petra 132, Frontenac, Kans, 17427 Kobrin Anton, 6, $500, 16. apr. 1915.
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. Mar. Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo, 15790 Nerat Ivan, 44, $1000 — 20388 Nerat Ivan, 16, $1000, 11. apr. 1915.
ČLANICE ZVIŠALE ZAVAROVALNINO, $500 NA $1000.
Pri dr. sv. Jožefa 7, pueblo, Colo., 430 Novak Neža, 37, zviš. 4. aprila 1915.
Pri dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 802 Martinovič Tereza, 36, zviš. 11. apr. 1915.
Pri dr. av. Barbare 40, •ffibbing, Minn., 1688 Kočevar Frančiška, 32, zviš. 28. mar. 1915.
Pri dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 1284 Geršič Marija, 35, zviš. 24. marc. 1915.
16
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO, $1000 NA $600.
Pri dr. gv. Štefana 1, Chicago, 111., 16623 Fala Ivan, 37, znižal aprila 1915.
Pri dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20061 Draguš Juraj, 38, znižal 12. apr. 1915.
Pri dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 15440 Pohleven Frana, 36, znižal 18. apr. 1915.
Pri dr. av. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Mich., 19868 Kni fee Ivan, 40, znižal 23. marc. 1915.
ČLANICE ZNIŽALE ZAVAROVALNINO, $1000 NA $500.
Pri dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kana., 3197 Ritmanič Ana, 39, znižala 9. apr. 1915. • ^
Pri dr. sv. Pavla 118, Little Falls, Y., 4684 Pohleven Julija, znižala 18. apr. 1915.
31,
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO, $500 NA $250. ,
Pri dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17236 Lukšič Anton,
23, znižal 12. apr. 1915.
Joseph Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
V prevdarek.
krajevnim društvom in članstvu K. S. K. J.
Odkar so stopila naša nova pravila v veljavo, je došlo glavnemu uradu K. S. K. J. od krajevnih društev že par pritožb, da se je na zadnji konvenciji določilo premalo odškodninske podpore za gotove slučaje pri ponesrečbah. Nekatera društva so mnenja, da naj bi plačevala naša Jednota tudi nekaj podpore, ali odškodnine za izgubo treh, dveh in enega prsta na roki.
Res je, da naša Jednota dosedaj se "iVHar odškodnine ni plačevala članom za slične poškodbe. Od leto 1903 do leta 1914 se je plačevalo le za izgubo 4 prstov na eni roki četrtino zavarovalnine oz. posmrt-ninskega zneska. Šele na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis. se je odločilo za tako poškodbo določeno podporo $200. —
Dne 23. aprila t. 1. sem se v tej zadevi posvetoval z ostalimi gg. gl. odborniki v Jolietu, 111. Določilo se je, naj se o stvari vsa krajevna društva K. S. K. J. sama iz-
javijo in določijo tudi kako podporo za izgubo treh, dveh ali 1 prsta na eni roki, če jih je volja?
Cenjeni člani in članice! Pomniti je pa pri tem, da ne bode sedanji poškodninski asesment 5c nikakor zadostoval, ako želite, da se podporo določi še za gorioznačene poškodbe na roki!
Iz pravil vseh drugih slovenskih podp. organizacij se lahko prepričate, da se mora pri vseh teh vplačevati več nego 5c za člana (ico) v poškodninski sklad. Z malimi a-sesmenti se ne more nikakor pokrivati velikih izdatkov.
Krajevna društva naj torej raz-motrivajo to zadevo na svojih sejah in naj se izrazijo o povišanju te podpore in tudi povišanju tega asesmenta. Glavni odbor bode na svoji prihodnji polletni seji meseca julija t. 1. že lahko uvidel koliko društev je za to novo točko in koliko pa ne? Zatem pride zadeva na splošno glasovanje.
. Društva imajo sedaj lepo priliko pošiljati svoje tozadevne resolucije ali izjave naravnost "Glasilu K. S. K. Jednote." .
S sobratskim pozdravom
Za glavni odbor K. S. K. J.
Paul Schneller, predsednik.
u.
(Spisal Ivan Z.)
I.
Menda je bilo v znanem potresnem času okoli 1. 1895 ko je živela v Ljubljani naša junakinja Dora. Služila je za kuharico nekaj mesecev pri znanem štacnar-ju K. 'na Glavnem trgu; prav radi tega so jo nazivale raznovrstne branjevke tam okoli ro-tovža za "štacunsko" Doro, nekatere pa samo za "gospodično" Doro. Doma je bila tam nekje na Vipavskem in stara 24 let. Da je veljala gdč. Dora v gotovih krogih tedaj za najlepšo in tudi najboljšo kuharico v Ljubljani, o tem se je splošno govorilo med izkušenimi branjevkami pred rotovžem in za Ljubljanico; dalje so trdili to mesarski pomočniki po mesnicah, kjer je Dora kupovala potrebno meso, peki, mleka-rice, izvoščeki in celo komi j i po raznih drugih prodajalnah.
Vse to je svedočilo, da je bila gdč. Dora zares lepa in raditega ne bom bolj obširno opisoval njenih krasnih oči, obraza, postave itd. In glejte si! Kot 161etnemu mladeniču mi je bila dana čast, da sva s to kraljico ljubljanskih kuharic nekaj mesecev skupaj služila pri gorioznačenem gospodarju. Dasiravno je od tega že 20 let, se te nekdanje gdč. Dore še večkrat spominjam a ne zato. da bi si bila kaj drugače na roke! — Tedaj sem imel še skoraj mlečne zobe in kratke hlače. V takih letih še človek ne sme vedeti, kaj je svet, še manj pa kaj je ljubezen? — Spominjam se gdč. Dore pač zato, ker mi je bila vedno dobra hišna prijateljica, tolažni-ca in tudi pomočnica. Skrbela je, da sem dobil včasih tudi jaz kaj priboljška z "gosposke" mize kakor: torto, piškote, kako bedrico piške itd. In to njeno dobroto ali naklonjenost sem ji vračal jaz na razne načine, kjerkoli sem mogeL
Ker je bila naša Dora krasoti-ca, in najlepša kuharica v Ljub-
ljani, je bila naravno tudi do u-šes zaljubljena. Čestilcev in snubcev je bilo kar na izbero. Tako sem nekoč preračunal, da je imela kar 4 izvoljence naenkrat in sicer: nekega korporala pri "Kanalčkih," nekega pazni ka z Grada, nekega fijakarja ali izvoščeka in nekega zaljubljenega mladeniča iz Študentovskih ulic tam pod Gradom. Tedaj je delala ljubljanska pošta dobro kupčijo z znamkami, kajti zaljubljena pisma so dohajala naši gdč. Dori dan za dnem. Najhujše je bilo zanjo, ker ni znala lepo pisati ali sestavljati odgovorov na razne ponudbe. Pisavo je i-mela bolj turškemu alfabetu po dobno, ker hodila menda samo malo časa v šolo?
In v teh stiskah se je Dora o-brnila z zaupanjem name, ter ine je izvolila za svojega privat nega tajnika. — Kupil sem torej pri Giontiniju "Zbirko lju-bavnih pisem," kar mi je izvrstno služilo v tem poslu. Večkrat se je pripetilo, da sem pisal odgovore za našo Doro kar v skladišču ali v kleti, — kadar se je mudilo. Na odgovore pisane s svinčnikom ali črnilom se ni dosti oziralo. Včasih sem bil tega izvanrednega posla že sit do grla in sem nameraval Dori odpovedati tajniško službo.
Pa svitla dvaisetica ali šmarna petica me je zopet potolažila. Samo enkrat sem bil ustrelil kozla, ker sem kuvertiral za korporala namenjeno ljubimsko pismo na zaljubljenca v Študentov-skih ulicah. Pa zadevo smo kas neje razvozlali in rešili.
Hišna gospodinja naravno ni o moji korespondenci dosti znala. Pač je nekoč Dori zatrdila, da dobiva preveč pošte.. Zadevo sva z Doro kasneje predrugačila, da so dohajala za njo določena pisma na glavno pošto v (i Poste re-stante" oddelek pod raznimi šiframi in imeni.
Bilo je nekoč poleti ali v počitnicah, ko je odšla vsa domača gospoda v neko letovišče na Gorenjskem. Dora ie ostala doma, ker je imela gospoda hrano v ho-
telu. Tedaj so dohajala ljubim-ska pisma za Doro zopet na dom.
"Gdč. Dora," sem jo nekoč o-pomnil, "sedaj pa kakor je Vam drago, — ali se oženite s kakim izvoljencem, ali pa prenehajte biti tako čez mero zaljubljena! En čestilec bi bil menda dovolj! Jaz ne spišem za Vas ni jednega odgovora več, ker ae mi zdi cela zadeva preneumna!" —
Gdč. Dori niso bile moje besede po volji. Premišljevala je dol-fo in konečno sama ni vedela kaj ji je storiti v tem kritičnem položaju.
"Dobro Žan! Poslušam Vas in ubogani, ker drugače ne gre. Samo še enkrat, ali danes pišite in odgovorite na tale pisma, ter recite, naj me vsi štirje čestlici jutri popoldne pričakujejo preč hišo. Prvi ob dveh, drugi ob 3 tretji ob 4 in zadnji ob V25 uri —Dogovorjeno. Storjeno!
Z nepopisno radovednostjo sem pričakoval jaz naslednjega dne in sem študiral, kako se bode ge neralni napovedani sestanek Do rinih ljubimcev izvršil? Da se iz ognem morebitnih neprilik, sem se podal drugi dan popoldne gostilno čez cesto, odkoder sem imel lep razgled na našo hišo in sem lahko opazoval, kako so se Dorini sestanki vršili.
Sam ne vem, ali se mi je nare dila v naglici v pismu pomota a li kako?, da so stali že okoli tretje ure vsi štirje Dorini ljubim ci na pragu pred hišo, kjer je služila, ter so se ondi nemo in srpo pogledovali. Dasiravno Je ta, ali oni večkrat pozvonil na hišni zvonec, — se Dora le ni hotela prikazati in tudi kuhinjska vrata v prvem nadstropiu so bila varno zaklenjena. —
f
"Oj ti zvita Dora ti," sem si mislil, kako povračuješ ljubezen svojim številnim ženinom?"
In pripetilo se je čez nekaj ea-sa da so postali vsi Dorini čestil-ci vsled brezvspešnega pričakovanja že nejevoljni, ter nestrpni. Sprva naravno ni nihče vedel, česa pravzaprav vsakdo izmed preostalih pričakuje? Šele proti koncu se je najstarejšemu izmed njih, pazniku z Grada razvozlal jezik, da je povprašal svojega u niformirauega tovariša, korporala Belgijcev, česa pravzaprav že celo uro na tem pragu pričakuje?
"Svojo sestrično, ki služi v tej hiši za kuharico." "Vidiš, jaz pa pričakujem svojo sestro, ki tudi v tej hiši služi!" mu je odgovoril elegantno opravljeni paznik z Grada.
Zatem stavi zali korporal še iz vošČeku vprašanje, čemu stoji i kočijo pred hišo že cele pol ure?
"Veste kaj," mu odgovori slednji, "neka gospodična, ki služi v tej hiši je naročila voz za dapes popoldne, pa za vraga ne vem kako je to, da je ni. Vsa vrata pri stanovanju so zaprta." Konečno je izjavil z bojazljivim glasom tudi mladi "gospodič" iz Študentovskih ulic, da pričakuje svojo sorodnico, — teto, ki služi pri gospodi v označeni hiši.
"Kako pa je Vaši teti ime?" so ga preostali trije kar enoglasno vprašali. —
In razburjeni mladenič se je konečno zelo bojazljivo izrazil: "Dora."
"Poglejte si no, — Dora je pa tudi moji sestrični ime," se oglasi nato korporal.
"Pa moji sestri tudi," je dostavil zatem paznik z Grada. *
Sedaj je ostal v zagati samo še izvošček, ki se je konečno še enkrat zarotil, da je tisti gospodični, ki je naročila voz in ki služi v tej hiši tudi Dora ime. —
Oh zakaj nisem imel tedaj pri sebi slikarskega aparata, da bi bil naslikal kisle obraze vseh treh Dorinih "sorodnikov" in znancev, katere je Dora v slovo tako imenitno potegnila za nos? Cela zadeva se je kmalu zatem pri čaši pive razodela, ko se je vsak posameznik izdal za Dorine? ga ljubimca, seveda prevaranega.
Jaz sem četvorico nekaj ,časa poslušal pri stranski mizi v o nt gostilni; ter sem jo zatem odku-ril venkaj proti Zvezdi, samo da bi ne prišla na dan ona usode-polna pisma, koja sem po naročilu Dore moral jaz pisati in odr dati.
Čul sem naslednji dan, da so prevarani čakalci poklicali same jeze kar cel sodček pive, ter so si sveto prisegli, da Dore nihče več ne pogleda.--
Od one usodne nedelje je preteklo že nekaj mesecev. Med tem časom sem imel vsled onega ponesrečenega sestanka tudi jaz manj posla s pisarenjem. Naša Dora je postala zatem nekako bolj otožna s svojim novim ženi nom, ali zaročeneem, sprevodnikom pri železnici. In dogovorila sta se na jesen, da se vzameta. V to svrho si je naročila Dora pri Hamanu krasno svileno obleko in druge drobnarije za to priliko. Ko je jemala slovo od hiše, smn ji vsi drugi uslužbenci voščili mnogo sreče v novem stanu.
V šenklavški cerkvi pri glavnem oltarju se je vršila neko popoldne čet teden zatem poroka naše bivše uslužbenke Dore, kraljice ljub ljanskih kuharic. Oj ko bi Vi znali, kako elegantno je bila opravljena mlada in lepa nevesta Dora! Sam ne vem, čemu sta si izbrala novoporočenca ravno tak čas, da ni bilo dosti radovednih žensk prisotnih pri poroki?--
Najbolj ji je imponiral krasen poročni venec, segajoč skoraj do tal in izdelan iz najfinejših svile^ nih rož. Celo sam cerkovnik Matija se je izrazil, da takega venca že dolgo časa ni videl pri poroki v kapiteljski cerkvi. In tako se je odpeljala Dora po izvršenem obredu v krasni obleki in s krasnim vencem na glavi v spremstvu svojega ženina nekam v Trnovo, kjer sta si najela blizu Ljubljanice lično stanovanje.
Kmalu zatem so dobili pri K—fi novo kuharico in tudi novo hiši-Hišina je imela nalogo po-
no.
spravljati po sobah in raznih o-niarah, ter skrbeti, da je bila pri gospodi obleka v redu. Pri dotič ni gospodi je bila na stanovanju tudi starejša hči vdova, s svojo mlado hčerko.
Ko je neko popoldne posprav ljala hišina sobo te vdove, oziroma starejše hčere, je znosila na mizo iz omare več zavitkov in šatulj. S kako živim spominom na preteklost je večkrat odbirala žalujoča vdova osobito največjo šatuljo, kjer je imela shranjen svoj po ročni venec, kojega ji je kupil v Benetkah njen blagopokojni soprog. Prav ta poročni venec ji je bil bolj v časti in bolj drag, kakor dijamanti celega sveta
In quda! — Danes ni več venca v škatlji? — Kam je izginil? Saj ga je imela vdova šele pred nekaj meseci zopet v rokah? Kakor bi odnesli roparji največji zaklad iz hiše, se je zatem razširila govo" rica o ukradenem vencu, vrednem baje več sto kron?
Ta vest je prišla na uho turn policiji, ki je po svojih detektivih izpraševala cerkovnike po vseh farah, kakšne poročne vence so imele zadnje tri tedni te, ali one neveste?
Tekom 24 ur je priznal šenklavški cerkovnik Matija okra-deni vdovi iz naše hiše, da je ime la najbrže naša bivša kuharica Dora njen venec na glavi pri svo ji poroki z onim železničarjem? kajti tako lepega in dragocenega venca ni imela še ni jedna služkinja na glavi pred oltarjem, — od" kar prižiga sveče v šenklavfški cerkvi...
Na večer se je odpravil naš hlapec Janez s pismom vdove proti stanovanju poročene Dore. Saročila mu je, da mora na vsak način prinesti ukradeni poročni venec nazaj, inače bode dala tatico Doro aretirati.
Kako ravno se držala tedaj gospa Dora, ko je vstopil naš hla pec Janez v njeno hišo in zahteval nazaj ukradeni venec, — mi ni znano. Vem le toliko, da ga je dobil.
Nepopisno je bilo pa razočaranje Dorinega moža, ko je spoznal, da se je poročil s tatico poročnega venca. — Na vse načine se je skušal maščevati za ta njen pre* stopek. Jel jo je pijan pretepava-ti, kregati in sovražiti toliko časa, dokler ni reva zbolela za jeti-co in čez leto dni — umrla.
Dasiravno je Dora sprva tajila svoj prestopek, da mora biti pri tem kaka pomota, — je še v svoji 3olezni zatrjevala, da je oni poročni venec kupila, a nekaj dni 5red smrtjo je pa svojemu možu jasno izpovedala, da si je izposodila vdovin venec samo radi tega, da je bila lepša na. dan poroke.
SLOVANSKA NASELBINA
v Jump River, Wis., obeta postati jedna najboljših v Ameriki. Zemlja je rodovitna, na njej raste vse, in je tik železnice. Podnebje ie zdravo, voda dobra, vse se lahko proda. Živinoreja, svinjereja, ovčjereja, kurjereja bodo dajale tukaj lep dobiček. Skušali bomo vstanoviti zadružno mlekarno, zadružno sušilnico za s vinsko meso in klobase itd. Muštrov zemlje ne pošiljamo; vsak naj si pride stvar ogledat sam- Požurite se rojaki, dokler ni zemlja tik železnice pobrana ali prodana. Cena za aker $20.00 in višje na osemletno plačilo. Obrnite se na rojaka:
Wm.Brunschmid
FARMER Jump River, Wisconsin.
OPOMBA:
/Prodajam tudi obdelane, farme, konje, živino, svinjat, kurjad, sadno drevje, trsje, inkubatorje, Cream Separatorje, razne poljedelske stroje itd. 4. 14. —7. 14. 15.
Sedaj pošiljam domovino cenejše pre j *
10 Kron za.......... $ L70
25 Kron za......1.. • $ 4.25
50 Kron za.......... $ 8.25
100 Kron za.......... $ 16.40
2Q0Kron za .......... $ 32.75
250 Kron za .......... $ 40.»0
500 Kron ............ $ 81.75
1000 Kron za.......... $162.50
Poštnina je pri teh svotah že všteta.
Vsem onim, ki želite pomagati svojcem v stari domovini, se sedaj nudi najlepša prilika. Krone so sedaj cenejše kakor kedaj preje in radi tega rojaki, podvizajte se sedaj ko je čas. Za točnost in poštenost jamčim g gvojim lastnim premoženjem. Moje geslo je: Pomagati svojcem tukaj, kakor tudi v stari domovini
JOSIP SITAR, slovenski trgovec in posestnik.
JOLIET, ILL.
805 N. Chicago, Street.
PETER CUUG
J A. V MI JVOTAH 1245 So. Santa Fe Avenue.
Pu.blo, Colo
Izdeluje vsakovrstne pravove-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino.
(Ad. 4.21-7.21.15)
Gotovim ljudem je nadležno godrnjanje v prijetno tolažbo in za-)avo, — drugim pa v jezo.
Čim manj govoriš, tim bolj te bode znal svet ceniti.
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
Ustasortjeaa lata 1857
laeijiaalizt-▼asa Ista 1884
Pod nadzorstvom vlade Zedmjenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
ki daje
395 obresti 3%
i pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Nacijonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
$5,000.000.00
'mmmmmmmmmmmmm.. \	
	
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja
17SO-82 E. 28tti St.. Lorain. Otilo
CONCORD RDEČE VINO	CATAWBA BELO VINO
60c. galona.	80c. galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.—
Naročilu jejtreba pridejati denar ali Money Order.
Nekaj
novega! $
Ka Sa Ka Ja
iz germanskega srebra v naravni velikosti kakor kaie ta slika Vaino za vsakega člana ali članico K. 8. K. J.
Oena komada 25c. Kdor jih naroči pet skupaj, dobi enega povrh.
Ž m. POGORELC, — 2» E. Madison St. Room 1113 Chicago, IU.
Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Smole, delavec, 64 let. — Josip Mertal, pešec 17. pešpolka. — Jakob Dimnik, delavee-hiralec, 69 let. — Terezija Zajec, zasebnica, 82 let. — Josip Nadrah, premo-garski delavec, 63 let. — Ivan Šuštar, delavec-hiralec, 71 let. — Marija Lazar, dninarica, 71 let. — Ivan Dodič, delavec, 20 let. — Uršula Stroj an, delavka, 70 let. — Marija Mejač, zasebnica, 71 let. — Branislav Gorenc, rejenec, 20 let. — Anton Kovač, postrešček , 55 let. — Ivana Bonač, rokovičari-ca, 62 let. — Josip Fortuna, gostilničar in posestnik, 64 let. — I-van Janfcžič, mesar 61 let. — Ivan Bias, delavec-hiralec, 62 let. — Josip Bergant, mestni delavec, 48 let. — Helena Kozjek, bivša delavka, 72 let.
Umrl je zdravnik g. dr. Konstantin pl. Foedransperg v Ljubljani.
Umrl je 6. aprila v deželni bolnišnici stolni kanonik preč. g. dr. Ivan Koren. Rojen je bil dne 23 septembra 1867 v Metliki. V mas-nika je bil posvečen dne 28. oktobra 1893. Služboval je kot prefekt v duhovskem semenišču v Ljub ljani, nekaj časa kot dvorni kaplan v družini kneza Windisch-graetza in kot kaplan v Dobu. Leta 1897. je postal stolni kanonik I ljubljanski.
Umrl je dne 30. marca pree. gospod Franc Špendal, kanonik v Novem mestu. Rojen je bil dne 28. januarja 1846 v Št. Vidu pri Zatični. V mašnika posvečen 31. julija 1869. Služboval je kot kaplan in katehet v Tržiču, Kranju, Mengšu, v Cerkljah pri Kranju, potem kot župni upravitelj in župnik v Tržiču. Leta 1909. je posta' kanonik kolegijatnega kapitlja v Novem mestu.
Župnik Janez Prešeren umrl. Tz Koprivnice poročajo: Vič. g. Janez Prešern, župnik, umrl 5. aprili ob pol 3. uri.
Nagla smrt. Ivan Strus, stroj ni kurjač južne železnice, stanujoč v Ljubljani, je 24. marca popoldne na Zidanem mostu v službi na nagloma umrl: truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer je bilo 26. marca pokopano.
Umrl je v Škof j i Loki hišni posestnik in sodar g. Mihael Pipan v 51. letu svoje starosti.^Umrl je na pljučnici. Zapustil je vdovo in 4 otroke.
Smrtna kosa. — Pravo prijateljstvo. — Čuden slučaj. Na Glin-cab št. 207 je umrla dne 1. aprila Marija Valentinčič, soproga Ivana Valentinčiča, uslužbenca katoliške tiskarne, ki je v ujetništvu na Kavkazu. Ostalo je tu pet nepreskrbljenih otročičev. Prijatelji blagega Valentinčiča so že naprej vedeli, kaka nesreča čaka otroči-če po smrti matere, zato so si že zdaj porazdelili otročiče-sirote, ta ko da bodo vsi prišli v zanesljivo oskrbo. — Čuden slučaj je pač da se je mož Ivan Valentinčič ravno dne 1. aprila oglasil iz ruske ga ujetništva. Dana je bila njegova dopisnica na že mrtvo ženo Da bi dopisnica prišla dan popre-je, bi žena še dobila zadnje pozdrave svojega moža iz ujetništva : Ljuba moja žena! Srčno te pozdravljam in otročiče in vam voščim vesele velikonočne praznike. Dopisnica je bila oddana v Bijsku v Sibiriji pred mesecem.
Umrl v ujetništvu v Vranji na Srbskem je visokošolec in enoletni prostovoljec Fran Burnik doma iz Idrije.
Enoletno dete pri kuhi žganja smrtno opečeno. Posestnica Ana Furlan na Vrhniki je kuhala v kotlu brinjevec. Cev, iz katere teče prekuhani brinjevec, je bila zama-šena, a ko je brinje v kotlu vrelo, je brinjeva para izgnala zama-šek in vreli brinjevec je puhnil v enoletnega Jožefa Furlana in ga tako opekel, da je kljub zdravniški pomoči drugi dan umrl.
Napad na Jesenicah. Posestnikov sin 181etni Ivan Zupan z Jesenic se je peljal te dni s planin domov. Blizu Jesenic je srečal nekega pijanega dninarja, ki je branil Zupanu peljati se naprej. Zupana je pijancev nastop tako razburil, da je popadel za kol in udaril tako po pijancu, da mu je zlomil desno roko.
Nesreča v Jelovici. Posestnika Mihael in Ivan Odar in 251etni po-' seatnikov sin Franc Žnidar iz
Nemških Rovt, občina Bohinjska Bistrica, so delali v jelovških gozdovih. Ko so proti opoldne vlekli hlod izpod snega, se je izprožil mogočen snežen plaz, ki je vse tri pokopal. Ivan* Odar se je kmalu izkopal in je rešil tudi ® svojega brata, da se ni zadušil pod snegom, a ko sta izkopala še Žnidar-ja, je bil že mrtev.
Iz Domžal. 21. februarja je padel v Karpatih zadet ou sovražne krogle v srčno stran Peter Cerar, posestnik v Sp. Domžalah. V 15 minutah je bil mrtev. Star je bil 37 let. Služil je pri 7. peš-polku, 16. stot. Blagi pokojnik je bil načelnik Strojne zadruge, odbornik Hranilnice in posojilnice, tajnik Kat. izobraž. in podpornega društva, član Orlov, vzor zavednega krščanskega moža. Zapušča ženo in šest otročičev. Na dopisnici, ki jo je že sam napisal, piše: 'Bog daj, da bi se že kaj kmalu končal ta krvavi ples, da bi se zopet zdravi in srečni videli!'' In prav na tem mestu je dopisnica prestreljena. Prijateljska roka pa je nanjo pripisala pretresljivo novico o njegovi smrti.
Smrtna kosa. Umrl je v Domžalah dne 27. marca občeznani An drej Jančigaj, tovarnar, posest nik, bivši občinski in posojilpiški odbornik v starosti 76 let. Zapušča ženo Uršulo Jančigaj in tri omožene hčere in sicer: Uršulo, poroč. Mueller; Ivano poročeno Kuralt in Katarino poročeno Ravnikar.
Umrl je dne 5. aprila Ivan Rode, posestnik v Ihanu štev. 7. Zapušča soprogo in 3 male otroke. Ivan Rode je bil korporal pri 17. pešpolku. Bolezen koji je podlegel si je nakopal v vojni.
Padel je na bojnem polju nad-poročnik Ignacij Hočevar iz Kamnika.
V	karpatskih bojih je bil ujet stud. techn. Fedor Šlajmer, kadet 27. pešpolka, sin vladnega svetnika dr. E. Šlajmerja. — Padel je kadet 27. pešpolka Ivan Zarc.
Hudo je obolel vojni kurat 27. dom. polka č. g. Leopold Turšič. Leži v bolnici v Košicah (Vereins-reservespital I. Kaschau.)
Z bojnega polja. Iz zanesljivega vira se poroča: Pri ruskem nočnem napadu od 19. na 20. marca so padli sledeči fantje, oziroma možje 7. lovskega bataljona: poddesetnik Jezeršek Josip iz Stare Oselice nad Škofjo Loko (strel v trebuh) j četovodja Ježek Ivan iz Št. Vida nad Ljubljano (strel v prsi); lovec Kmetič Martin, Zgornje Gorje pri Bledu (strel v trebuh) ; lovec Lenček Jakob iz Pre-voj pri Kamniku (strel v glavo); poddesetnik Zupančič Anton, 3. stot., potrjen v vojake leta 1912., de je doma, ni znano, umrl je vsled izkrvavljenja. Pri tem sel-nem napadu na 7. lovski bataljon, si pa je bil tudi z vso močjo ocl-)it, so naši junaki ujeli okoli 570 ' lusov.
Padel je v Karpatih posestnik Jernej Ramovš, brat č. g. župnika iz Velikih Lašč.
Odlikovan je bil z duhovskim zaslužnim križcem 2. razreda na ^elordečem traku vojni nadkurat vlč. g. Hubert Rant od 6. infante-rijske divizije.
V	ruskem ujetništvu .je Milan ! Pulley, sin bivšega župana in nadi poštarja v Dolenjem Logatcu. — V Kokandu v guberniji Turkestan se nahajajo v ryskem vojnem u-jetništvu štirje Slovenci: Edi De-rieva iz Postojne, trgovec in rez. poročnik V. Skaberne iz Ljubljane, rez. nadporočnik Maurin iz Trsta in rez. nadporočnik Knez, sin g. davčnega upravitelja Kneza v Ljubljani. Kokand leži ob vznožju Himalaje, najvišjih gora na svetu.
Za večje število ruskih ujetnikov pripravljajo taborišča pri Devici Mariji v Polju.
Iz seznama izgub št. 146. Kadet Erjavec Alojzi, 4. dom. p., ranjen; poročnik dr. Felfernig Gustav, 4. dom. p., 1. nad. stot., iz Celovca, ranjen; nadporočnik Fornbacher Rihard, 4. dom. p., iz Kočevja, u-jet: poročnik lglar Beno, 4. dom. p., 2. stot., iz Zidanega mosta, ranjen ; praporščak Isop Ivan, 4. dom. p., iz Marije Ziljske, ranjen; praporščak MiJač Ivan, 4. dom. p., iz Št. Jurja pri Kranju, ranjen; kadet Mirnik Franc, 78. pp., ranjen; kadet Puschnig Joahim, 4. dom. p., 3. nad. stot., iz Sv. Tomaža pri Celovcu, ranjen; praporščak Strel Bogomir, 61. pp., 7.
marškomp., iz Gorice, mrtev
(14.—23./11. 1914); kadet Ulča-kar Samo, 4. dom. p., 3. nad. stot.^ iz Trsta, ranjen.
Oaliških beguncev biva na Dunaju 150.000, na ostalem Nižjem Avstrijskem 25.000, na' Zgornjem Štajerskem 30.000, na Koroškem 10.000, na Solnograškem 3000, na Tirolskem 2000, na Kranjskem 4000, na Češkem 115.000, na Mo-ravskem 35,000, v Šleziji 5000. Če prištejemo malo število na Ogrskem bivajočih beguncev in takih, ki so odpotovali še kam drugam, se ceni število galiških beguncev na 500.000; med njimi do 250.000 Poljakov, 220.000 judov in do 30.000 Rusinov. Na Štajerskem je nastanjenih v taboru Wagna 14.000, v St. Michaelu približno 1000 beguncev.
Malo pecivo prepovedano. Deželna vlada za Kranjsko je od 1. aprila t. 1. naprej obrtniško izdelovanje vsakovrstnega malega peciva prepovedala.
Cesarjeva krušna nakaznica.
Cesar in cesarski princi v Schoen-brunnu dobe ravno tako krušne nakaznice, kakor drugi dunajski prebivalci. Tudi vsi dvorjani, u-radniki in uslužbenci dobe krušne nakaznice. Cesarska dvorna u prava je pri popisovanju moke marca naznanila po predpisih zaloge moke. Schoenbrunnski pek dobavlja • splošno predpisani me šani kruh, le za cesarjevo osebno rabo je kruh nekoliko bolj bel, a tudi ni iz čiste pšenične ali rže-ne moke, marveč iz mešane moke. Bel kruh pečejo le za cesarjev zaj trk, ker zdravniki nočejo cesarju hrane bistveno izpremeniti. Izven zajtrka cesar ne je belega kruha.
ŠTAJERSKO.
Moža ubila je kajžarica Marija Novak v Čagi pri Št. Lenartu v Slov. goricah. Mož Franc Novak je prišel 14. marca vinjen domov in se je prepiral z ženo, s katero je bil poročen 13 let. Žena je bežala, da bi je ne tepel, a mož jo je dohitel in jo je hotel pretepati z vilami. Žena je pograbila poleno in ga je tako tolkla, da se je zgrudil na zemljo i nda je 15. marca umrl.
Skrivnosten napad. V mariborsko bolnišnico so prepeljali prožnega čuvaja južne železnice Tomaža Fliesza smrtnonevarno ranjenega v trebuh. Na Fliesza je v službi streljal neki neznanec.
Velika nesreča. Iz Leskovca pri Ptuju. V petek 26. marca t. 1. je posestnik Blafc Vindiš peljal krmo iz svojih goric v Berinjaku. Po strmem klancu je vodil konja za uzdo, voznik se je pa spodtaknil ter padel pred konja. Desni konj mu je stopil z vso svojo težo in s podkovano nogo na desno lice pri sencu tako, da je blagi mož pri priči izdihnil.
Iz žalosti, da je mož šel na vojsko,
je skočila v duševni zmedenosti v ribnik Frančiška Babič, viničarje-ya žena v Jedloneku pri Sv. Jur-ju na Pesnici. Izginila je že 13. januarja ponoči brez sledu. Njen mož je 15. m. ra; moral brez vednosti, kje je žena, v Galicijo. V soboto 27. so jo našli v Gamzeje-vem ribniku.
Umrl je v Celju vpok. mestni u-čitelj g. M. Kresnik v starosti 69 let. — V Mariboru pa je umrl vojak 26. pešpolka Simon Kvas.
Umrl je v Radincih pri Zg. Radgoni posestnik Anton Divjak, dolgoletni župan, f- Umrl je v Slo-venjegradcu trgovec Otokar Reit-ter.
Požar v Bočni. Iz Bočne poročajo : Po dobrih treh mesecih smo imeli zopet požar. Dne 28. marca je začjel ob pol deseti uri goreti Sekov kozolec. Sreča je bila da so bili domači še pokonci, da je hitro prišla brizgalna in da ni bilo vetra. Nevarnost je bila za celo vas. Kakor 13. decembra 1914. je tudi sedaj zažgala zlobna roka Škode je kakih 4000 K, ker je zgorela tudi krma.
Sleparska agenta obsojena. 19-letni v Celju rojeni stavbeni tehnik Ivan Kodermann je v družbi z Rudolfom Cihalom potoval po Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Tirolskem za graško tvrdko Strecker in praško tvrdko Santos-sa. Pri naročbah sta neopravičeno zahtevala od strank predplačila,-ki jih potem nista dala v r&čun ali pa naročil tvrdkama sploh naznanila nista. V Švici in na Tirolskem je Kodermann izvršil tudi več drugih goljufij in tatvin. Za vse skupaj ga je sedaj mariborsko so-
dišče obsodilo na osem mesecev ječe.
Nov ujetniški tabor na Štajerskem. Vojna tabora v Knittelfel-du (20.000 ujetnikov) in v Fela-bachu (nad 30.000 mož) sta prenapolnjena. Zdaj grade lope za u-jetniški tabor v Lebringu pri Lip-nici in Stertalu pri Ptuju. Vsak tabor bo obsegal lahko 20.000 vojnih ujetnikov.
Trije bratje padli na bojišču. Andrej, Anton in Alajzij Krševan, bratje, iz Preserij .v rihenberški občini doma, so šli lani. na bojišče in vsi trije so ostali na bojišču. Audrej, četpvodja pri 97. pešpolku, je padel pri Krasniku ; Anton, ki je služil pri 17. polku, pri Gro-deku; Alojzij v Srbiji. Po poklicu so bili Andrej mizar, Anton krojač, Alojzij zidar. .
Oče in sin se sešla na bojišču. 491etni posestnik Franc Kožuh iz Št- Lenarta v Slov. goricah se je prostovoljno javil k vojakom. Njegov sin se je nahajal na severnem bojišču od začetka vojske. Na lastno prošnjo so uvrstili očeta meseca decembra v vojno stotniji mariborskega polka. Pred 14 dnevi je pisal oče, da je prišel s svojim sinom pri D . . . med nekim spopadom skupaj. Veselje ni bilo dolgo, ker je kos šrapnela zadel sina na prsi. Oče sam je obvezal za silo sina, ki so ga prenesli na obvezovališče, oče se je pa vrnil v jojno črto.
V Przemyslu so bili med drugimi tudi: Fr. Golob, pristav v deželni bolnišnici v Mariboru, poročnik Ciril Sadu, sin nadučitelja Fortunata Sadu v Št. Ilju v Slov. goricah, gostilničar Hinko Šerbi-nek v Spielfeldu, posestnik Alojz iopič iz Št. Ilja v Slov. goricah, posestnik Z. Lešnik iz Svečine.
Na Štajerskem se bodo krušne izkaznice upeljale v sledečih krajih r mesto Celje, Gaberje in Breg v celjski okoliški občini mesto *tuj v ptujski okolici pa sledeči eraji: Krčevina, Vičava, Novavas, logoznica, Zgornji Breg in Spodnji Breg in Budina; mesto Gradec, iz okolice kraji: Andritz, Un-terandritz, Eggenberg, Weins-)uch, Goesting, Liebenau, Št. Peter, Waltendorf, Wetzeldorf; mesto Bruck, Kapfenberg, Juden-)urg, Fohndsdorf, Kumpitz, Knit-tclfeld, Zeltweg; Leoben, Eisen erz, Goess, Donawitz, Št. Peter; Muerzzuschlag, Gams. — Za mesto Maribor so upeljane posebne izjemne določbe. Mestni magistrat je namreč izdal že poprej posebne nakaznice za prodajo moke, riža in krompirja.
PRIMORSKO.
Mož zabodel svojo ženo. V Trstu je zidar Josip Persoglia dvakrat zabodel svojo ženo Ivanko rojeno Ferluga, ker ga je zapustila in šla nazaj k svoji materi. Žena je nevarno ranjena.
Smrt samostanke. V Gorici v samostanu Notre Dame je 24. marca umrla sestra Pavla, rojena Karla Alberti v Trstu. Stara je bila 45 let. Silne muke je trpela v dolgotrajni svoji bolezni, a niti enkrat ni potožila, vse je prenašala vdano v božjo voljo. V slovesu u-čene in izobražene profesorice je storila mnogo dobrega za vzgojo ženske mladine, v slovesu pobož-nosti in svetega življenja je s svo-
jim zgledom storila še več. Zavod Notre Dame pa je z njeno smrtjo izgubil veliko. 26. marca se je vršil Pogreb, ki se ga je udeležilo poleg gojenk zavoda in bivših go-jenk pokojnice še mnogo drugega občinstva, med njimi ravnatelj za-vodovih šol vlč. g. dr. Srebernič in bivši ravnatelj mnsgr. Zamparo.
Umrl je v Trstu 13. marca g. Ivan Jaklič, doma iz Dobrepolj, star 71 let. V Trstu je bival Čez 40 let, a ostal vedno zvest veri in narodu.
Umrl je v Trstu višji poštni svetnik Nikolaj Dudan.
Umrla je v Gorici v visoki starosti 80 let gospa Pavla vdova Rubija, rojena Sartori^
Umrl je v Gorici po dolgem bo-lehanju gosjx Ninus Ivančič, sin pok. c. kr. notarja in deželnega poslanca v Tolminu.
Umrl je v Koprivnici na Goriškem posestnik Andrej Žvab, star 67 let.
Umrl je na Sušaku 22. marca zdravnik v tamkajšnjem sanatori-ju dr. Bruno Medanič;
Umor v kavarni. V Trstu je neki Ivan Viotti po igri na biljard v kavarni "Al Fedele Triestino" ustrelil svojega soigralca Antona Moraspina.
Obolel je baje precej opasno odvetnik dr. Henrik Turna v Gorici.
Slovenec odlikovan z nemškim železnim vojnim križcem. Naš rojak rez. poročnik Fran Cigoj iz Gorice, sodnik v Volovskem, se je povrnil v vojno službo. Poleg hra-brostne kolajne, katero je bil prinesel s seboj s severenga bojišča, je dobil tudi od nemškega cesarja železni vojni križec,
Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so izročili 28 marca v Trstu v bolnišnici'4 Rdečega križa" četovodji 97. pešpolka 1 Francu Zorcu, ki je bil odlikovan že tudi s hrabrostno svetinjo II. razreda.
Na svobodo je bil izpuščen na velikonočne praznike dr. Anton Medveš, odvetniški kandidat v Gorici. O razpravi, ki se je vršila proti njemu 22. marca in pri kateri je bil oproščen po § 305. kaz. zak., smo svoj čas poročali. Kakor čujemo, se preseli dr. Medveš v kratkem v Zader.
V pokoj je stopil profesor Ferdinand Seidl v Gorici. Preseli se v svoj rojstni kraj Novo mesto.
Tržaški mesarji so ustavili prodajo govedine, ker namestnistvo ni dovolilo, da bi ceno govejemu mesu zvišali za 16 vinarjev. Xa-mestništvo pa je dotični sklep industrijskega konsorcija mesarjev z dne 6. t. m. v smislu § 127. obrtnega reda razveljavilo. V Trstu so mnenja, da bo vlada končno vendarle morala dovoliti, da mesarji cene zvišajo, ali pa gledati, da zadene tudi grosiste in proizvajalce, ne samo mesarjev.
Zanimivo odkritje v Ogleju. Listi poročajo, da so zadnji čas pri izkopavanju starin v Ogleju odkrili bajni "zlati vodnjak," o katerem se pripoveduje, da je Ati-la, ko je oplenil in porušil Oglej, zakopal v njem zlato in drage kamne, ki jih je bil naplenil v mestu. Zgradba odkritega vodnjaka odgovarja načinu, po katerem so Rimljani za časa Atile gradili vodnjake. V velikem tednu so izkopavanje prekinili, a bodo sedaj takoj kopali dalje. Pričakuje se velikih najdb. Kopanje je zelo te-
žavno, ker je valjčasti vodnjak jako ozek. Kakor znano, je Atila razdejal Oglej leta 452.
Seda) je čas.
Vsi oni, kateri ielijo kupiti farmo, naj pišejo takoj po knjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je na-tanien opis ozemlja, katerega proda-jemo.
Sedaj smo razdelili 10,000 akrov zemlje za farme za vstanovitev nove slovenske naselbine v Draper, Wis. V tej knjižici je veliko zahvalnih pisem od onih, ki so ie kupili od nas zemljift&e.
Zemlji&če prodaja znana Edward Hines Lumber Co. največja trgovina z lesom na svetu. Da se boste sami prepričali pišite na
A. B CODE, Landsale Manager
EDWARD HINES F ABM LAND CO., 1324 Otis Bldg., Chicago, m.
Naš zastopnik za Slovence je:
Mr. MATH CESAB,
1900 W. 22nd St., Chicago, IU.
2/24—5/24
Vs«m Slovencem in Hrvatom priporo 6am mojo gostilno
"Hotel Flajntk"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN BAZNO-VB8TNE DBUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstva v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE!
Geo. Flajnlk, lastnik
3329 Penna Are.	Pittsburg. Pa.
Marija Sluga
41M West 31st St.
Chicifi, III.
TELEPHONE: Lawndale 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
ae uljudno- priporoča slovenskim in hrvm&kim
United Undertaking Go.
POGREBNIM
Podjetje, s katerim so v zvezi tudi Slovenci.
Na vogala Union A D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Slovencem za blagohotno naklonjenost. 3.17.16
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
MysMait-Sargatn
Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
Zanesljivo pride sedaj
4-
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
B104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.


. a*

=
SIN.
Francoski spisal Paul Bourget. Prevel A. K.

1 f
Gospa Ligier se je zbudila pre-cej razburjen* oni dan, ki je bil odločilen za njeno življenje, kar KO je preživela kot vdova, ko je triintrideset let stara izgubila svojega soproga; tudi ta je bil še zelo mlad, ko je umrl vsled vnetja prsne mrene. Bil je advokat in obetala se mu je sijajna prihodnost
Pred šestimi tedni se je tovariš njenega umrlega moža, tudi advokat, kakor ta, in njegov tekmec pri mizi zagovornikov , toda prijateljski tekmec, Georges Tou-cault, oglasil pri mladi ženi:
"Dolgo časa že, milostna, gojim do vas čut, kateremu sem spoznal naravo šele po smrti vašega bla-gopokojnega Pierra in odkar ste vi zopet svobodni. Mislim, da sem vam dokazal svoje spoštovanje in s voj o udanost, že samo s tem, da nisem vam o tem ničesar opomnil ne poprej, ne poslej. Sedaj pa vam z ozirom na vas povem, da so še nisem nikjer zavezal v življenju; vi pa pri svoji starosti imate tudi pravico ali skoraj dolžnost, da obnovite svoje življenje. Človek ni nezvest preteklosti, ako jo smatra kot preteklost, irj sicer gorko iskrenostjo; to pa človeka ne ovira vsprejeti sedanjosti in skrbeti za bodočnost. Ali se smem nadejati, milostna, ako se kedaj odločite in se vdaste drugim razmeram, da se spomnite, da imate poleg sebe udanega, iskrenega pri jatelja, kateremu bi bila najslajša želja popolno se vam posvetiti. Gospa, jaz vas ljubim. Prvikrat si dovolim to ponosno čutiti vpričo vas. Treba vam je reči. samo besedo, in ta bo odločilna. Toda ne izgovorite jo poprej, dokler mi niste vsaj tega zaupanja izkazali, da to premislite. Ta resnična udanost, ki jo gojim do vas, je tudi nekaj, zato je ne odklonite kar takoj."
"Obnovim naj svoje življenje?" odgovori gospa Ligier s tresočim glasom in pobešenimi očmi. Toucaultovo vprašanje jo je zadelo v globino srca. Ona ni hotela na to odgovoriti naravnost; ni bila zmožna, da bi odklonila ponudbo, ni pa tudi mogla reči :i da. česar jo je tako nenadno zaprosil.
"Kaj pravite?"
"Obnovim naj svoje življenje?" je ponovila. In pogledala sra je prijazno v oči, pa mu je odgovorila žalostna: "Svojega življenja jaz pač ne morem obnoviti. Vi govorite o pravici, o dolžnosti.... Jaz poznam samo eno pravico, namreč to, ki jo imajo moji otroci do mene; in samo eno dolžnost, ki jo imam jaz do svojih otrok.''
"Ali, vsaj veste, da ljubim tudi vaše tri otroke," odgovori Tou-cault. "In kdo bi jim mogel bolje nadomestiti njih očeta, kakor tovariš njegovih mladih let, ki ga je najbolje poznal, ki so mu najbolj znani njegovi nazori, njegova čustva, katerih bi si on poželel za svojo hčerko in za svoja sinova?... Ali ne sodite o tem tudi vi tako, Katarina?"
Gospa Ligier je bila vidno razburjena, ter je s tem odkrila, da v svojem srcu temu pritrjuje, zlasti ko jo je ogovoril z njenim krstnim imenom, s čemer je razodel vse svoje spoštovanje in svojo ljubezen do nje. In prijel jo je za roko, ki mu je ni umaknila ter jo Se bolj iskreno prosil:
"Ali dovolite, da jim jaz nadomestim tega očeta? Ali hočete biti moja žena? ..."
"Ne govorite mi več o tem. Čutim, da bi to ne bilo dobro zame. Jaz ničesar več ne vem, ničesar več ne razumem. Jaz si sama nisem na jasnem. Ne zamerite mi," je nadaljevala, vznemirjena vsled izraza na Toucaultovem obrazu. "Zaradi mene trpite p,a temu nisem jaz kriva. Zatrdim vam, da v tem hipu res sama sebe ne umem. Pozneje bova o tem še govorila, sedaj pa jaz ne morem! ..."
"Čakal bom na vaš odgovor, kolikor časa hočete," odgovori Georges, pa se osokoljen vsled zaupnosti popravi, rekoč:
"Če mi takoj ne odgovorite, vendar pa mi morda morete vsaj nekoliko zagotoviti, da mi odgovorite pritrdilno ... Vi omahujete; to mi je deloma'1 všeč, ker dokler ne vem za gotifrvo, še vedno upam; deloma pa mi je hudo, ker kdor živi v negotovosti, živi v
--
u, in ako človek ni več rav-o mlad, taka bojazen zelo zajeda njegovo srce."
Georges je bil še dobro ohranjen pri svojih štiridesetih letih. »Med črnimi lasmi ob sencih je bilo še malo srebrnih niti, in gospa Lieger mu je brala v njegovih črnih očeh resno očitanje, ker tak mož ima določen le še del sreče na zemlji in ve, da se izgubljena radost ne more več nadomestiti.
"Da," je nadaljeval, "čakal bom tega odgovora, dokler je vaša volja. Toda ta poskušnja bo zame kruta. Skazali bi mi posebno ljuba v, ko bi postavili vsaj mejo tem mukam. Čutil bi se dovolj krepkega, da bi vse pretrpel, ako bi imel zagotovljen določen dan. da bi lahko rekel: Ta dan zvem za gotovo . . . Katarina, določite vi sami ta dan; odložite ga kakor daleč menite da je prav za vas. Do tedaj pa vam obljubim, da ne spregovorim o tem načrtu z nikomer. Iz tega razvidite, kako sem vam udan; zato pa mi bodite nasprotno tudi vi dobri. Povejte mi določen čas, kdaj da mi odgovorite?"
"Ah, da," zastokala je gospa Ligier polglasno, "kadar mine doba žalovanja, takrat vam odgovorim. Poprej ne; ker pa pravite, da me radi imate, bodite mož beseda in sicer takoj, kakor bom jaz ostala. Sedaj pa prosim, bi bila ^rada sama."
Toucault je razumel, da je imela prav, ko mu je zagotovila, da mu odgovori in da je imela prav. da se ne more že sedaj vdati sanjam za bodočnost, kajti ako le pogleda v zrcalu svojo črno obleko, jo takoj spomni na preteklost. Zato se je vdal njeni prošnji, vendar je hotel odstraniti vsako dvoumnost glede obljube in zato je točno preračunal dan.
Torej čez šest tednov, to je 16. aprila," je dejal.
Katarina se je narahlo priklonila in nastal je med njima molk. Bilo je 15. aprila pred 22 meseci, ko je Pierre Ligier-a ugrabila smrt. Dne 17. aprila so ga odnesli z doma in položili v grob. Toucault se ni mogel otresti teh tožnih spominov, ko je spregovoril te besede. Isti vtis je prevzel tudi vdovo. Da, ako človek sploh živi, nekako izdaja mrtve. "Vsaj sem bil vendar tvoj prijatelj? Tn ti si bila vendar moja žena?" Zdelo so jima je, kakor da bi pokojnik, ki sta ga nekako klicala, stal mod njima ter jima tožil in očital, dasi sta bila popolno lojalna, dokler je živel. On pa sedaj ne živi več in prišla sta on vprašat ona pa odgovorit ali bi mogla živeti med sabo v dovoljeni ljubezni. Seveda se s tem spomin na pokojnika oslabi, nekako pokoplje v brezdnu minljivosti!	<~
Šest tednov je minevalo, in ta strah, ki se je nenadoma pojavil med bivšim soprogom in bivšo soprogo, jima ni več grenil njunih
-
slabo se je to skladalo s položajem, v katerem se je nahajala mlada žena, ki se jej je življenje kar nekam izgubljalo. — Obleka svetle barve, ki jo ji je pripravila hišna, ji je vzbudila veselejše miali Zakaj se ji je toraj vedno bolj mračilo čelo, kolikor bolj je kazalec hitel naprej na stenski uri? Zakaj je še vedno razmišlje-vaia, namestu da bi vstala, kakor bi se bala, da ji ta dan donese nekaj neprijetnega in nepoznanega?
Ko je bila gospa Ligier govorila o svojih dolžnostih do otrok, tedaj. ni povedala vsega njemu, ki jo je tako nujno zaprosil, pa obenem tako resno, da jim on hoče nadome8tovati očeta. Ni mu priznala, da ji je bil eden izmed o-trok, najstarejši, Karol, že več mesecev povod strahu, ki se je neprenehoma družil z bridkostjo. Sin in mati nista glede Georges Tou-caulta nikoli spregovorila besede. Ta je tikal tega odraslega dečka, ki ga je poznal od rojstva, jedna-ko kakor je tikal tudi mlajSega bratca Rene-ja.in sestrico Heleno. Rene je bil star pet let in hčerka deset in pri teh je bilo to brez kake sence le izraz posebne prijaznosti, ki jo je do nju gojil očetov prijatelj; toda Karol pri svojih šestnajstih letih se je pa temu nasproti kazal nepristopnega in sovražnega in zdelo se je, da Toucault tega ni opazil. Ravno nasprotno je on zadnji čas podvojil svojo prijaznost in skrb nasproti temu molčečemu, bledemu mladeniču. Gospa Ligier je opazila ta nastop Toucaultov nasproti svojemu sinu. Rada je to imela, vendar pa je v tem videla novo znamenje, da je njeno srce ne vara. Zato pa to lepo aprilovo jutro, ta dan zaroke, ki je bila v njenih mislih že sklenjena stvar, sama s seboj ni drugega razmišljala, kakor to: Kako da ona svojemu sinu sporoči, da se zaroči s Toucaultom?
"Morala bi bila že v teh šestih tednih govoriti ž njim, poizvede-ti ... Pa ni se mi hotelo. Pred njim, kakor pred njegovim očetom, ki mu je tako zelo podoben, se čutim vedno v zadregi, da mi | ne more beseda iz ust ... Pa vendar ima Georges prav." Imenovala je v ljubila
Ako gledate za svoj dom, sedaj se vam nudi lepa prilika za to.
No prodaj za $3300. — so 2 hiše na 23 St. Chicago, 111. ki dona-šate $384. —- renta na leto, to je približno 12% obrestnih dohodkov od vaiega naloženega denarja.
Obe hiši se dobijo za $500. — gotovine, drugo pa na obroke. Za pojasnilo obrnite se na Frank Kosmač a 2116 W. 22 St.
Chicago, DL Telefon: Canal 2138
POZOR ROJAKI!
Spodaj podpisani imam na prodaj v okolici Willard in Greenwood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne n^podaj podpisanega: Gregor Seliškar
R. 5. box 26 Greenwood, Wis.
Ad. 5. 5. —11. 5.
SLUŽBO GODBOVODJE (Band)
išče mlad Slovenec z družino, pri kaki slovenski godbi pri novi ali pa že bolj izurjeni; ter je zmožen začeti novo godbo.
Pišite za pojasnila na uredništvo tega lista pod naslovom "Band Leader".
Ad. 5. 5. — 5. 12.
POZOR! ROJAKI POZOR!
Rešite
se sužnosti in postanite svoji gospodarji!
vsakdanjih sestankov. Georges je i vdari. Sedaj seveda je misli, ka-bil tako previden, da se tudi naj-! kor sploh mladi ljudje, da mora manje ni več dotaknil onega slo- vse tako ostati, kakor je bilo. To-vesnega razgovora in tudi o svojih nadah ni ničesar omenil. Bil je tako poln ozirov, da je ob bližajo
Kako težko je dobiti danes delo in kako mora ravno naš narod v tej deželi opravljati najtežja dela?, to ve gotovo Vsakdo, zato pa: odslovimo to sužnost in po-stanimo svoji gospodarji!
Nisem se bal lansko jesen pre cejšnjih stroškov pri izberi ali preiskovanju dobre zemlje in lepega kraja v državi Wisconsin. Posrečilo se mi je dobiti res to, kar sem iskal in kjer upam, da bode vsak prav zadovoljen, l Moja želja je, da se zbere kakih duhu tega moža. ki ga je 10~20 kupcev, ktpri bi prevzeli Rada ga je imela, a žal, skuPno leP kos zemlje od 1000 — srce ji je bilo pri tem razdvojeno. 2000 akrov: eden 4°. dru*» m< itd-Tako čustvo ima toliko sile, da koliko bi kdo želol_in bi tako V8ta-da nam je hudo, ako se borimo novili novo leP° slovensko naselbi proti njemu, vendar pa ne toliko, no-
da bi vse drugo izginilo pred nje- \ Kdor želi res biti svoj gospodar govo vsemogočno opojnostjo. ! in kdor hoče imeti z zaupnim in "Da, Georges ima prav," je na- poštenim rojakom opraviti, naj se daljevala sama s seboj, "jaz imam takoj oglasi pismeno pri meni, da pravico obnoviti svoje življenje. S mu odpošljem natančen popis totem ničesar ne vzamem njemu, ki ga sveta, ali naše bodoče sloven-ga več ni. S tem tudi ničesar no ske farmarske naselbine. Posebno odvzamem njegovim otrokom, ki opozarjam in prosim rojake Primi jih je on pustil, ker jih Geor- morce, da se obrnejo do svojega ges ljubi ... . Pri malih dveh bo rojaka. Pišite takoj! to čisto naravno, pa tudi Karol to1 Ven v čisto naravo in na zdrav spozna', ko o tem vse dobro pre» zrak!
Vaš
F. Beljak
da vse ne more tako ostati Oh, zakaj že nisem včeraj ž njim o tem govorila . . . Toda šli smo
1412 W. 18th St. Chicago, 111.
čem se 15.aprilu ostavil Pariz in, na pokopališče, kjer smo cvetic je gospa Ligier mogla ob obletnici položili na očetov grob. Oh, kako
moževe smrti s vojimi otroci izvršiti svoje svete dolžnosti in je ni nič motilo v tej odkriti žalosti; seveda je bila ta žalost že drugačna, nego bridkost, ki jo je čutila ob katastrofi.
Dne 16. aprila je dobila pismo, v katerim ji naznani Toucault, da se je vrnil v Pariz in da jo drugi dan obišče. Katarina je brala in zopet brala to sporočilo in med vrsticami je videla zopet novo prošnjo, dostojno a vendar zelo nujno. Nehote je pritisnila ta list na ustnice, a se tega takoj prestrašila, ke* se ji je zdelo, kakor da je ta list pred njo oživel kakor človek.
"Da, tedaj porečem: Da!"
Zakaj se je torej v jutro tega 17. dne gospa vzbudila tako razburjena, tako vznemirjena? Kaj se je zgodilo med tem, ko je ona poljubila pisemce Toucaultovo in med tem ko je počivajoč v postelji gledala s svojimi temnimi očmi in opazila, da ji ugaša pred njo plamen vesele nade? . . . Ko je hišina odstranila zastore in odprla okna, tedaj so se vsuli valovi svetle luči v njeno stanovanje v ulici Vaneau; okna so gledala na prostrani vrt avstrijskega poslaništva, ki druži ulico du Va-renne z ulico Babylon. Smejalo se ji je jasno nebo. Ptiči so prepevali. Vsepovsod pomlad! Ah, kako
jih je ljubil! . . . Seveda, Karol je čudovito naglo vzrasel ..." (Konec prihodnjič.)
SLABO TOLMAČENJE.
Deklica z dežele šla je služit v mesto. Gospod, pri katerem je služila, bil je jako bogat in ker ni i-mel črez dan mnogo ali celo nič opraviti, vstajal je vedno še le nekoliko pred obedom. Necega dne, ko je bila juha že na mizi, pošlje gospa deklo po gospoda, ki si ie ravno s krtačico zmival zobe. Dekla, ki kaj tacega še nikdar videla ni, tolmačila si je reč celo po svoje. Vrne se namreč in reče gospej: "Gospod pridejo bržčas kmalu obedovat, ker so že vstafi in si že za obed — zobe brusijo!"
NA PRODAJ
je lepa, 160 akrov velika farma, lepa hiša in dobra gospodarska poslopja. S farmo vred se proda tudi vsa živina, kakor tudi vse orodje; sploh vse, kar spada k farmi.
Na željo se proda tudi samo polovico, ali samo 80 akrov zemlje. Kdor je kupec in ako ga ve seli, naj se obrne za natančna pojasnila na:
Joseph Stariha,
F. O. Holton, Mich. Ad. 5. 5.-5. 26.
JOHN MOŽINA
slovensko grooerija in mesnica
1039 Prescott St. vogal llth St North Chicago, DL (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij skega blaga in mesnico. NIZKI CENE, DOBRO BLAGO IV TOČNA POSTREŽBA je moj« geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. 1C.
ŠOLA
za učenje vožnje s avtomobili.
Kdor se hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje z avtomobili, ali iste popravljati, naj pride k nam v šolo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrši podne-vu in ponoči!, , ^
Mi garantiramo, da dobi učenec "Licence" ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam!
PENN ATJTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly St. (55.—11. 5.)	Pittsburg, Pa.
Za zastave, regalije in vse društvene potrebi
priporočamo
prvo te na|stara|šo domačo tvrdko
Fo Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
Mednarodna Tiskarna.
(Poprej "Slovenski Narod.") _
L J. Mensinger, lastit
117 Northern Ave. Pueblo, Colo.
Izvršuje vsa, v tiskarsko stroko spadajoča dela točno in najceneje.
Priporoča se društvom in trgovcem itd. širom zapada. Pišite po cene! 5.5.15—5.5.16.
Z $1.00
se o tvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje
po • • . .
3%
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.
7
yvwvxxv VXW\VV\VXX\WXXV\\\XX\XW\W V\\\\\\\\\\V\V\\\S { /
* Martin Nemanich
I i
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80.
1900 W. 22nd St.	Chicago, 111. \
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
Chicago, Illinois
2236 S. Wood Str.
Telefon: Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. In dobra pijača", to je moje geslo.
'Dobra postniba
Sv. birma in obhajilo je prav blizu!
Zapomnite si, da dobite pri nas najboljše obleke in vse oprave za Vaše dečke. Posebno priporočamo (Blue Serge) obleke za dečke, stare
od 3 do 16 let.
* Naročite si pri nas obleko "The Royal Tailors" že od $15.00 naprej!
Edina slovensko-hrvataka trgovina oblek, obuval, klobukov in drugih oprav.
Patlogar & Thomas
133 S. Union Ave., vogal D. ceste. Pneblo, Col.
•ammmmmiitiMWiiMuMuumimiimiiimiji^,,,,,,,,,,^.............>»»»„„„„
Si
VELIKA ZALOGA VINA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. [maše, ker je naravno ali pristno vino. Pošiljam
ga na vse strani Amerike. Cena vinu je:
Rodeče sod........$28.00 Belo sod........$34.00
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila ♦ se obrnite na me:
1033 L 62nd Street, N.E., Cleveland, Ohio.