Uh«i« vmJi daa Bcd«U i« prssnlkov. ls»ued dailjr exc*pt Sun-days «d Holidajrs. PRO.j V TA leto—YEAEXXL GLASILO SLOVHM^E NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^c^.r^r^ .. Chicif, III,, soboti, 13. oktobra (Octobgr 13), 1928. Acceptaaco far ■šiling at apocial rats of poatago provtdad for to -ction 1103. Act of Oct. a, 1117, authorlssd on J um 14. 1616. Mubocrlptlon ISL00 ■ Yaarl]i Uradniški ln upravniftki prostori: 2667 S. Lawndals Ara. Offioo of Puhlica tton: 1667 South Lawndale Ara. Talophono, Rockwsll 4904 ŠTEV,—NUMBER 241 Obe x. Vt SV,T sučeta okoli kukluk sov Pulita se za glaeeve južnih be-lopoltnih naza-poltnih odborov, ki prežvekujejo "nazaj k povratku v dneve rekonstrukcije." Kot emblem na svojih letakih imajo belopolt-no stenografko in zamorca, lri ji diktira. Zamorec je opisan kot Smithov prijatelj in tam-manitski komisar sa civilne službe Frederick Q. Morton. Od idolsj je zapisano, da belopoltni in zamorski otroci pohajajo skupaj v newyorške šole, da je v New Yorku dve sto zamorskih . policajev, da je Al Sraith odobril zakon, ki določa, da so gledališča, brivnice, hoteli in re-itavracije na razpolago zamorcem kot belopoltnikom in da- je lamohki časnik "New York Negro World" odobril kandidaturo Smitha. Oficijelno republikanska itranka ne podžiga k plemenskemu sovraštvu. Ampak to delo opravljajo podrejeni voditeljčki, ki imajo toliko zdrave človeške to kamnaniako žaro resno gospodarsko modrost in se pri oddajanju glaaov ravnali po nji. Letski so pravi atentat na idravo človeško pamet in le po-kazujejo, kako zaostalo je Že ljudstvo na jugu, da se politični fakirji upajo prihajati s takimi letaki v javnost in apelirati z njimi na volilce. Msvstvo braii mornarski zakon Štiri državne konference naglaslle in pokazale jih resolucijah. so to v svo- Demokratje kapajojo farmarske glasova \ , — Dali so $200,000 trem voditeljem farmarske organizacije aa agitacijo za Smitha. Washington, D. C.—Posebni zbornični odsek, ki nadzoruje izdatke letošnje predsedniške kampanje vseh strank, je prejel dokumentarno evidenco, da je narodni odbor demokratske stranke, kateremu načeljuje newyor-ški kapitalist Raskobi, dal vsoto $203,037 George N. Peeku, Ohes-ter C, Davisu in Walton Petee-tu, trem glavnim voditeljem Mc-Nary,Haugenovega farmarske-ga bloka, z namenom, da financirajo agitacijo med farmarji v centralnih in zapadnih državah za Smitha. James W. Gerard, blagajnik demokratskega kampanjskega sklada, priznava, da je izplačal farmarskim voditeljem omenjeno vsoto, ne ve pa ničesar, kako se je ta denar porabil. Sodnik terorizira delavce v Konoshi <* i * Obsodil je 27 lzprtih nogavičar-jev na plačilo 92700 denarne kazni, ker so kršili prepoved. Milwaukee, Wis.—Zvezni sodnik Ferdinand A. Geiger je 11. oktobra obsodil 27 izprtih de-pameti, kot oni volilci, ki bodo lavcev Allen-A kompanije v Ke- izdelkl pod znamko "Super sto dolarjev vsa- Maid" «ia priporočljivi listi. San Franciaco, CaL — Resolucije, ki so jih sprejele državne delavske federacije v treh državah in sicer v Kaliforniji, O-*s:onu in Washingtonu, pokazu-j*jo jaRno kot beli dan, da •trokovno organizirano delavko v teh državah soglaša z La Nlettovim mornarskim zakonom, obsoja pa predloge končnika Freeja iz Kalifornije. we predlogi, ki ju je predlagal u kongresnlk, skoraj popolno-^Pravita La Follettov morski zakon. Obenem te resolucije svare pred zveznim plovnim odborom, ki najbrž tudi f *to*njo zimo predloži kongre-' »u predloge, ki bodo škodovale »ornarjem. F)ruge resolucije so sprejeli f in mornarji teh treh dr-»v na svojih državnih konven-l c'ith T* resolucije podpirajo ™'P*teadovo predlogo proti •^ntjskim prepovedim. Kingo-[ 2 Prilogo za odpravo tihotap-| Kitajcev v Ameriko in dru-JJ tujer.ptncev, ki jih postava Vključuje od Izseljevanja v A-■»eriko. kega iz razloga, ker so a piket-skimi demonstracijami pred no-gavičarsko tovarno kršili njegovo prepoved (injunction). Sodnik je odredil, da se denarna kazen v skupni vsoti $2700 izplača kompanijl "v poravnanje storjene škode." Med obsojenci je deset deklet, od katerih mnoge niso polnoletne, vsled česar bo težko iztirjati denar od mladoletnih in družba se bo morala obrisati za več stotakov. Obtoženih delavcev ni bilo navzočih, pač pa so jih zastopali odvetniki in glavno besedo so imeli policisti in uradniki družbe, ki so pričali o dozdevnih pre-atopkih. Novi vataSkl Izbruhi v Mehiki. Mexico City, 12. okt.—Poročila iz držav Jaliaco in Michoacan se glase, da so federalne čete začele novo ofenzivo proti kleri kalnim vstašem, ki so zadnje tedne razpredli zelo krvavo giba nje. Vse kaže, da so se razne vstaške grupe združile. V sredo zvečer so vstaši desperatno napadli mesto Tucaauesco v Ja-liscu in bili so odbiti po ljutem boju z mnogimi izgubami na obeh straneh. V nekem drugem spopadu v okolici Tonaye sta bila dva zvezna častnika ubita in vodja rebelov je bil ujet in u streljen. -e je operiral na slepiča. Us Angelce, CaL—Dr. Robert zdravnik iz Hollywooda, g.1*- 1 m. izvršil sam na sebi J"" ^racijo na vnetem als-PodPrli so ga, da je aedel ■e o^reeijaki mhit ntlkMr ^ /*alno anaatetlko umrl vil iiv-V rnbuhu, odprl vneti organ In ■J*! zdravnik m ^ati iitpfe. komunistična taktika! Berlin, 12. oki. — Vai berlin-aki listi razpravljajo o dogodku zadnje sobote zvečer na tukajšnji radlopostaji. Uradnik socialističnega lista "Vonraerts" je imel govoriti na radio, ko pa je prišel tja, so ga pograbili trije koiminiati. vrgli v avtomobil In odpeljali na drugi konec mesta, medtem pa je stopil pred aparat .komunistični poslanec Schultz in harangiral vse berlinske In zunanje poslušalce petnajst minut s svojo propagando, predno je bila prevara odkrita. Japeaei ae naaeljajeja Stavka kovinarskih likarjev Pridružili ao se tudi delavski strokovni organizaciji. Chicago, 111. — Advance Pet-tern Foundry kompanija, ki izdeluje kuhinjsko posodo iz aluminija, je v svoji tovarni uvajala vedno bolj priganjaške metode, da iz delavcev izžme več profita. Struna se je med delavci in tovarniškim vodstvom vedno bolj napenjala. In ko je družba uvedla v tovarni konve-jerje in vrhtega odtrgala še od mezde pd kosa, je struna bila tako napeta, da je počila. Nezadovoljnost med delavci je postala tSko velika, da so zastav-kali. Medtem ao pa bili nekateri delavci že Člani lokalne organizacije štev. 6 kovinskih likerjev, drugi so se ji pa pridružili, ko ja pričela stavka. Unija je takoj prevzela vod-, stvo stavke. Razpostavila je stavkovne straže in skušala priti v stike s tovarniškim vodstvom, da prično pogajanja glede spo&. Tovarniško vodetvo je pa zajahalo visokega konja in ni hotelo slišati besede o pogajanju. Izdelki kompanije se prodajajo pod znamko "Super Maid". Največ te posode se proda v Kaliforniji. Metoda za prodajanje je, da agent nagovarja toliko <£asa družino, da mu dovoli demonstracijo v hiši, da ni več odpora proti demonstraciji. Bližnji sosedje so povabljeni na demonstracijo, na kar se kupčija razcvete. 2ene strokovno organiziranih delav«ev se opozarjajo, da niso Faiiefovskl barbari-zom ne prozna mojo Žrtve fsiistovskega terorja mučijo ln trpinčijo. Curih, Švica. — V italijanskih ječah mučijo in trpinčijo jetnike, da je atrah in groza. Delavska in socialistična internacijo-nala je prejela poročilo iz vero-jetnih virov, da se gode strašne reči, kadar se vrše zaslišanja onih, ki so osumljeni bombnega napada na Mussolini ja dne 81. oktobra 1926. Preiskava še zdaj nI končana In jo vodi poseben odbor, ki se shaja ponoči na centralni policijski postaji v Milanu. Nesrečne žrtve bivajo v policijskih celicah, polnih nesnage in smradu. Ze bivanje v takih celicah je trpinčenje. In ko ao žrtve po več dni prebile v teh smradljivih in nesnažnih celicah, jih prično vlačiti pred ta Izredni odbor, katerega predsednik je neke vrste kriminalni lunatik. Njegova navada je, da položi svoj revolver poleg aktov, tako da ga lahko vsak vidi. Kaj se godi v teh sobah, v katerih odbor zaslišuje žrtve fa-šistovskega terorja, pokazuje dejstvo, da ni dovoljeno niti policajem hoditi po hodnikih, kl vodijo do teh sob. Žrtve vodi v to mučilnico izbrsna fašistovska milica. Izpraševanje žrtev ae je vršilo na U način, da je bilo jok in stok žrtev večkrat «tl lati na ulici. Semintje faiistovskl oblastve-niki niso mogli preprečiti, da bl časnikarji ne videli teh žrtev, kako jim je kri lila z obraza, kadar so jih od zaslišanja iz teh sdb vodili zopet v nesnažne celice. POLICIJA RAZBILA SHOD Z Policija preneae grafi, korupcijo, ampak ne laatne kritike. Martin'a Ferry, (JT. — Delav-ska (komunistična) stranka je sklicala volilni ahpd v tem mestu. Na shod je prišlo okoli štiri sto oseb, moških, Ženskih in otrok. 2upan v začetku ni hotel dati dovoljenja aa shod. Končno je privolil v obdržavanje shoda, ako sklicatelji obljubijo, da se bodo govorniki držali le kampanjskih vprašanj. Shod je pričel Ibb določeni u-ri. V dvorani je bilo tudi precej policajev. Kd je Carl Ha-cker pričel govoriti o civilnih svobodščinah kot kampanjskem vprašanja in je pričel kritizirati obnašanje policije v Martin's Ferryju, je policija postala nemirna. In ker ae Hacker ni hotel p^coriti vmešavanju policije v njegov govor, ga je policija aretirala. Nasledil A je I. Amter. Dejal je; "To je lep dokaz ameriške demokracije." Dosti je bilo f Policija-ga je a-retirala. Zborovaki ao pričeli protestirati proti takemu nastopu policije. PoMctja je na te protesta odgovorila s plinovkami. Metala jih je msid ljudstvo M oranže. "Nastal Je silen dirin-daj v dvorani, Ljudje so bili na pol slepi in ee opotekali. Plin jim je silil v »oehlce in oči. O-troci 60 jokali In posledica je bila, da so bili Š6 bolj otrovani s strupenimi plini, ki so jim zašli v usta in grlo, f Policija je obtfedla aretirana' govornika nespodobnega obnašanja in podžiganja k pretepu in nemirom. Policija ne vpraša, kako bo svojo tifotofcbo dokazala. Zanjo je glavno, da je doaegla avoj namen. Znosila se je nad onimi, ki so jo kritizirali in razbi la je shod. Ampak s tem zadeva še ni končana. Aretirana govornika ne bodeta pustila stvari mirno zaapati, pa tudi zboroval-ci, kl so vsled strupenih plinov trpeli škodo na zdravju. Kitajci ae klanjajo apomtnu , Seajateena. Sangaj, 12. okt.—Clanl nove kitajske vlade so včeraj ob zaključku velike proalave na dan obletnice izbruha kitajske revolucije pred sedemnajstimi leti počastili apomin na dr. Sunjat-sena, očeta revolucije In prvega predsednika kitajske republike. Ciang KajSek, predsednik vlade in petnajst članov državnega sveta se je trikrat priklonilo pred sliko velikega revolucijo-narja. Nato so stal! molče tri minute In v mislih izrekli prize-go, da bodo^ nadaljevali njegove aauke in vodili kltajekl narod po n a vo d i I i h kuomintangske jtranke. __ Kkspreana stavka v New Yorku lumčana. | New York.—fttrajk 15,000 nameščencev American Kzpress Co., ki je trajal dva dni, je bil 11. t. m. končan, ko ao stavkarjl soglasno odglasovall, da se vr-nejo na delo, medtem pa bodo odborniki njihove unije skušali rešiti sporno vprašanje na konferencah Z zastopniki kompanije. * Kioda 12. okt — Ja-v Braziliji da adaj pride na Milwsukee. Wls. — CIlSlftM Thayer Hali. pilot. In Ros* E. Honritz sta se v četrtek ubila, ko je Hali zgubil kontrolo nad letalom in sta z višine 2,400 čevljev treščila na zemljo — Horvritz ja bila odvetnica ¥ tem mostu in ja MU prad leti kan-dtdattaja na demokratakl Hstl Vojni tajnik obljabajo pomoč Porioričaaem V ta namen fcrence a som. je obdržaval kon-Santiago Igleaia- |Waehington, D. C. — Vojni tajnik Dwyght F. Daviš je obdržaval dolgotrajno konferenco Santiagom Iglesiasom, predsednikom Svobodne portoriške delavske federacije in socialiatlč-nim senatorjem v otoški leglsla-turi. Na tej konferenci je pristal, da bo pospeševal vsak pameten načrt za industrijsko in poljedelsko rekonstrukcijo na otoku. Davjs je predlagel, da se ustanovi za Portoriko odpomočna komisija, ki bi sestala is predsednikov vseh političnih strank, komercijalnih, civičnih in de-lavskih organizacijda izdelajo zakonsko predlogo, ki daje svobodno roko portoriški legislatu-rl, da bo lahko kos novemu ekonomskemu položaju. Vojni tajnik bo na to predložil ta zakonski načrt predaedniku Coolldgu, da tako zagotovi n/egovo podporo. V ta načrt spadajo kredit, davčne Izpremembe in učinkovitejša kontrola korporaclj, ki zdaj gospodarijo na otoku. On upa, da to zniža Število breipo-selnih 'delavcev in poviša mezde. Daviš si pa medtem prizadeva pridobiti ameriške bankirje, velike ameriške in portoriške družbe, da se ustanovi sklad sa konstrukcijo hiš, cest in sanitarnih naprav v mestih, vaseh ln sa plantažne delavce. Utoall v Crytal Uke, III. — William Koepke je.v čMrtek utonil v bližnjem jezeru, ko je bil skušal rešiti Harold Andersona, Id je padel v vodo. Anderaon se ja rešil in je srečno priplaval do brega. Oefctrika sa ubila. Chlcag*. — George Rauche-cklja je četrtek ubila elektri-kn. ko \4 delal aa popravilih ,kktri«a# lice In Je taka prišel v stik t Vsevedni sodnik k* znovol govornike OŠel je vsakega aa dvajset do* larjev, da prepreči nered, kl ga nI bilo. Wheolliig, W. Va. - To mesto ims vsevednega sodnika, ki u gane že naprej, kaj se zgodi, kadar govornik govori. Ta sodnik je previden in kaznuje grelnika, preden izvrši ali stori kakšen greh. Policija je razgnala političen shod. Aretirala Je Scott Near-inga, znanega bivšega vaeuči liščnega profesorja ekonomije In še dva druga govornika. Vse tri je pa odgnala pred eodnika in jih obtožila nespodobnega obnašanja. Policija js bila zadregi, kako bo dokazala nespodobno obnašanje. Priznala je pred sodnikom, da je bil 6hod miren ln da nI bilo izgredov, ona ae je bala, da izgredi na-stanejo. "Dvajset dolarjev , denarne gk>be," je zarohnel sodnik "Unča preprečenja izgredov je vredna funt zdravila." Govorniki bodo vloftlli apel proti razsodbi. Unija za civilne svobodščlne ee Je zavzela zanje. "Varčen" policaj. Philadelphia, Pa. — Preiskava veleporote, kl preiskuje greft policije, Je dognala, da al js Sam Griffin, bivŠU načelnik prohibl cljske enote It. L "prihranil" $366,549 od leta 1926. Griffin Je bil dodeljen prohiblcljekl administraciji, ko Je bil ganersl Hmedtey D. Butler na lelu de-pertmenta za Javno moralo in varnost, pozneje je pa leetopil iz alužbe In postal lastnik hotela in dveh restavracij. Policijski kapitan Charles Cohen ln triindvajset drugih policajev, ki so bili obt<**ni grafta in zveze v butlegarji, pride še ta mesec pred sodnijsko obravnavo. Vera pada v Helgradn. Helgred, 12. okt. — Vara Je padla na najnižjo točka v zgodovini srbskega ljudstva. V Mel-gradu so še samo štiri cerkve In še ta almajo dosti milijona prebivalcev t PREGANJANJA SOCIALISTOV NA tlJMSKER Dva tednika potlačena. Curih, Švica (I. I.) — Socialista Pistiner in Radaceanu sta bila v avdijenci pri rumunskem ministru aa notranje zadeve Ducu, da proteetirata proti nezakonitemu postopanju rumun-skih oblasti napram soclaliatlč-nemu tisku. V Bukovlni sta bila potlačena dva socialistična tednika, Socialistični list "So-cialismul", ki izbajs v Budimpešti, Je podvržen izrednemu preganjanju. Centorji Imajo poaebno piko na njega in ako-raj vsaka številka Je zaplenjena. Strast cenzorjev po zaplenjen ju lista je tako velika, da tapleni celo vesti, kl neovirano ialdejo v drugih listih. Soclali-etična« zastopnika sta opozorila ministra posebno na oviranje •ocialietičnih shodov v Teme-Švarju in BukareŠtu. Minister 6* notranje zadeve ni mogel utajiti predloženih fak-tov glede terorizma, ki vlada v Rumuntji napram aocialistom, pa je obljubil, da bo storil, kar je v njegovih močeh, da ee tako po6topanje proti socialistom od- Eravl. Bodočnost bo kmalu po-azala, kako daleč Je mlnUter za notranje zadeve interveniral. Obljube ao poeeni in s njimi 6e nalaglje odpravijo eitnl ljudje, ki 6pfevljaJo a svojimi pritožbami ministre v zadrego. Vallk mraz nhl|e Padec temperature za 50 stopinj po dveh dnevih vročine, kl Je tirala ljudi v vodo, Chicago.—Srednji zapad ss je v Četrtek kuhal v vročini, kakršne, še ne pomni .vremenekl biro v tem času, V Chicagu je termometer kazal 87 stopinj, kar Je rekord sa dobo 56 let. Mnogo ljudi je zbežalo v jezero, de se ohlade. Medtem ao pa divjali ledeni viharji ln zaaull 6 snegom veo zapadno Kanado In severoeapad Združenih držav. M o n t a n a, Uteh, * North Dakota In Wyo* mlng Je pod snegom j v Utahu Je padlo oeem palcev 6nega. Po nekaterih krajih Nebraske Je mlatila toča In uničila obširna polja koruze. Negle vremenske sprememba je udarila vse prerijske drževe do Kensasa. Kjer je bilo v sredo 90 stopinj vroči ne, Je včeraj že zmrzovalo. Enaka sprememba Je napovedana za danes po srednjem za-padu. Od severa se prlvali leden vihar is Kanade In temperatura ima paztl za 50 stopinj. Htthalkl agent Je zapirajo točil nlre opojnih pijač. VVoodstock, III. — V zadnjih dneh eQ zvezni prohiblcljekl agentje zaprli 12 točilnic In obcestnih gostiln, ki so kršite 18 amendment v McHenry okraju. V kratkem se pričakuje še več sodnijsklh prepovedi In eretaclj kršilcev prohibicije, ftolo no ukradli. VViggin*, M las.—Neznani tatovi so ukradli šolsko poslopja v Pešcu, lesena šolska hiša je izginila v noči 11. oktobra In otroci, kl so zjutraj prUfl v šolo, ao strmeli v prazen fundament, Imenitih tatov še niso našli. Oopolln dola ilroko ovinke tez morje Vihar ga je aadržal nad Evropo in aavil je proti jugu. V Ameriko ne more priti pred nedelja, Berlin, 12. okt.—Nemški ce-pelin "Grof Zeppelin," ki pluje po zraku v Ameriko, je imel takoj prvi dan 6mqlo. Zadržali so ga močni vetrovi nad Sredozemskim morjem v bližini Španijo in moral je reducirati brzino na :i6 milj v uri. Snočl ob šeztih je zrakoplov puetll Evropo in krenil nad Atlantekl ocean v okolišu Gibraltarja. Kakor ee gin si, rsdiodepeša s cepelintu je kapitan Eckener kmalu po odhodu dobil brezžično poročilo o velikem viharju sredi Atlantika, ia-: to je savil na Jug preko fivioe, Francija in Španije. Vse kal«, da bo^Grof Zeppelin" plul v širokem ovinku južno od Aioreklh otokov, da ee Izogne viharju. V Lakehuret pri New Yorku pride enkrat v nedeljo predpoldne. Na sepellnu Js 41 članov moštva in 19 paaašlrjsv, skupaj 60 oeeb. Zrakoplov je 768 čevljev dolg in v diametru Ima 108 Čevlja; kapaciteta znaša 195,000 kubičnih jardov in lahko pluje 62i.., akcijo v Kloridi Jetniki ušli «a Huntsvllle. Tez. Štirinajst jetnikov Je v sredo ušlo Is tukajšnjih drievnth uporov, Pet Izmed njih Je bilo pripeljanih v zapore pretekli teden sa obtožbo. da so podt6k>»" 1 Datum v.oklepaju n. pr. (Sept. 30-1 MS) polag vašega imena na naalovu pomeni, da va m j« s Um dneva« potekla naročnina. Ponovita, je pravočasno, da ae vam ne as ta vi list. • j/ , . t TAJNO LINCANJE SREDSTVO ZA POSPEŠEVANJE FAŠIZMA V ITALIJI. G. E. Modigliani, bivši poslanec italijanskega parlamenta, ki zdaj živi v pregnanstvu, je razkril zadnje sredstvo, s katerim se utrjuje fafiizem v Italiji. Modigliani je to sredstvo razgalil pred komisijo za politične kaznjence, socialistična intemacijonala je pa poskrbela, da je to poročilo prišlo v časopise. » Podal je .sliko dveh dogodkov in sicer se ena tiče socialista Joseph Paolettija, druga pa delavca Serdoča iz Reke. / Serdoč, vojni veteran je bil na potu v!Rim, da se podvrže zdravniški preiskavi. Na železniški postaji Orte blizo Rima so ga fašisti vzeli z vlaka in odgnali v lokalni glavni stan fašistov. Drugo jutro so ga našli mrtvega viseti na drevesu. Njegovo truplo je kazrilo znake zadavi jenja. Njegova družina je zahtevala autopsijo. Toda fašistovske oblasti niso izpolnile njeno žqljo, ampak so pokopale Serdoča tajno. Oblasti niso uv$)le nobene preiskave. Fašisti niso le hoteli prikriti svoje hudodelstvo, na ta način, da so zadavljenega in siromašnega delavca obesili na drevo, da tako vzbudijo mnenje, da je neznani tuji delavec izvršil samomor, ampak so storili eno najbolj barbarskih činov, ko so mrtvega še obesili, di tako prikrijejo svoj zločin. Paolleti je bil odslovi jen vbolnišici v Rimu kot bolniški strežnik zaradi njegovega političnega prepričanja. Vrnil se je na svoj dom, da obdeluje zemljo. Ko je javno ožigosal lokalnega /aštatovskega načelnika zaradi pro-vokatorskega dejanja, so ponoči prišli ponj fašisti, pretepli njega, njegovo ženo in njegove otroke, kasneje so pa s silo odgnali njega na polje in ga tam zadavili. Mrtvo truplo so našli na polju. Znaki »o pripovedovali, da ga je davilo več rok. Policijski načelnik, ki se ima za jivojo službo zahvar. liti fašistom, je pa odločil, da je Paoletti bolan in da hodi ponoči v spanju okoli. Na takem sprehodu se je v Branju sam obesil! Si non e vero, e ben trovato! (Ako nI res, je dobro izmišljeno). Ko ao zadnjič lovili italijanske mafiste v, Chicagu, J'e prišel k sodniku italijanski konzul in pripovedoval, tako je Mussolinl z Železno roko zatrl mafijo v Italiji. 2e takrat smo rekli, da ho mafija procvitala v Italiji, dokler bodo na krmilu fašisti, ker so metode, ki jih vpo-rabljajo fašisti proti svojim političnim nasprotnikom do pike podobne metodam mafije ali kamore. Navedli smo kot dokaz način, po katerem so fašisti umorfll Italijan sitega poslanca Matteottlja. • Zdaj Hta tukaj zopet dva dokaza, ki govorita in pri tata, da se nismo zmotili. , Italija se danes, sploh dokler je pod vludo fašistov he more prištevati med pravne države, ako lahko potnik t Rim izgine brez sledu In ga oblasti pokopljejo tajno uko njegovi sorodniki zahtevajo, rta se njegovo truplo raztelesi In doženejo vzroki smrti. Dalje; če lahko kr! minalci napadajejo ponoči pridnega kmeta, ga zadavijo na polju ln ko javnost zahteva preiskavo, pa t>olicijak naMnik izjavi, da se je zadavljenec sam ohesllj ker ponoči hodil okoli v spanju, na to se pa mrtvec polcoplje da ae Uko izbriše sled ^očina. Take razmere niso bile v Italiji, ko je bandlut^o najbujnejie cvetelo v nji, ko še ni bilo železnic in noHen potnik si AS bil sveat, da pride živ v Rim. Oblasti r^l se takrat saj potrudile, da so dobih zločince v pest, X danes? Danes pa oblasti le prikri vajo zločince, ragi delavci trpini, vprašam vas le, kakšne interese morate pričakovati, pa naj bo od Al Smitha, ki ga tako častite, hva-ite in zagovarjate ter mu želite zmage, ali pa od Hooverja, ki rtiu tudi nekateri alavo po jo? Naj bo izvoljen ta aH oni, izmed teh dveh, ali rea mislite, če bo /voljen Al Smith, da bo dal pi-.ačo nazaj? No, no dragi de-avci, pijače ne bo gaza j, pa naj pride v Belo hišo Smith ali Hoover, v aedanjl kampanji so o privlekli na dan le zato, da z njo slepe delovno in kmetsko judstvo, posebno tiste, ki/jim verjamejo. Mene jprav .gotovo ne bodp preslepili z njo, ker Jim ne verjamem, pa zato tudi ne bom volil ne Smitha in ne Hooverja, ampak volil bom sociali-atičnega kandidata Norman Thomasa in z njim vfce ostale soc. kandidate, kolikor jih je na soc. listi; Smith in Hoover zagovarjata "fse iivljenje kapitalistične interese; delavski interesi ju ne ^rigajo, še manj pa jih bodo »rigali po volitvah. To pa za-:o, ker. nta oba protidelavska. Dokaz imate v tem: Republikanca stranka ima vlado v ro-tah že osem let, pod vodstvom Hardinga in Coolidga, in lahko veste, Če hočete vedeti, kak Ana pros peri teta s^ vam deli pod republikansko vlado; ko ni drugega kot trganje plač, stavke, policijska nasilja proti delavcem ln pa sodnijske prepovedi. Zapori ao natlačeni z delavskimi borltelji in poleg tega pa vlada velika draginja. Ravno tako se lahko spominjate, ako se le hočete, kaklne prosperltete smo bili deležni pod demokratskim režimom * Wilsonom na čelu, da nI bilo prav Čiato nič boljše za delavca in farmerja, kakor pozneje in sedaj pod republikan-1 sko vlado zq delavca ln farmer Ja. Mnrl TjiiMit*. da je demokratska stranka lioljša le zato, ker nI Mts te osem let na krmilu? Ali si morda mislite, da se v eni ismed teh strsnk spVftneni sistem s tem, da ae postavi drug« oeelm na krmilo vlade? Ne, ne delavci tčga n* bo. Ako hočete, da s«« spremeni sistem, tedaj glasujte rs sockiliatlčnega kan. Miti Norman Thomasa In va* oatale na soc. listi. Kajti ta stranka l>o v tcsnlcj šele apre-menila obstoječi sistem. Al Smith pravi, da bo spremenil pn»hlblški zakon. Alf ate le pozabili, da je prohfMetja bila ušli Jenja ljudstvu ca časa demokratske administracije s na Mu? Potem t a kem ne bo vlada late stranke ia vrgla sekana. 11 ga Je uveljavila. To je tako gotovn, kot mm\ jas, X' Pr' mizi sedim la te pišem. Mnogokrat se Je dogodilo da je domokratoke aH re-puMikanake administracije pred-aednik umrl. ali da je prišel po kakknesn atentatu <*» življenje. Kaj ae jo zgodilo? Mprea iz tega? Ali priznava, - Torej, dola vri In farmerji. a-ko hočete, da so sistem spremeni tako. da ho boljšo sa vašo intereoo. spremenite stranko ln vaU. ^liiv, i ... i li . .-.t jtt ». .1 listični razred gospodarsko najbolj razvitih dežel je pač v položaju, da delavce bolje plačuje in jih s tem "korumpira," pri čemer, kakor pravi, so "te ko-rumpirane plasti kvalificirane plasti svetovnega proletarijata."j Te plasti, te ao nosilci reformiz-ma, nosilci sodjalne demokracije. Toda poleg teh so na^rečo Še delavci, ki nimsjo boljših mezd, torej niao "korumpirani," tako na primer, kitajski kuliji in pogodbeni sužnji na plantažah; to so pravi revolucijonarji l To je stara "teorija, obuboža-nja" iz osemdesetih let minulfe-grf stoletja v svpji okorni, najbolj bedasti obliki, ki se zopet pojavlja! Delavci morajo torej popolnoma obubožati in se zatem vriti, da bodo napravili revolucijo! Tako misli Buharin na primer: "Zmage nad konservatiz-mom proletarijata Zedinjenih držav ni mogoče misliti drugače, kakor če ga doleti velika socijal-nozgodovinska katastrofa." Torej "velika vojna," ki naj delavstvo prav temeljito upropasti, da postane revolucij onarno! Mi pa imamo svoje upanje v tem, dd si proletarijat pridobi korakoma v boju več moči, več pravice, več kulture, s tem tudi vedno več fizične Jn duševne bojne zmotnosti, vedno več samozavesti, dokler bo višina zavesti, moči in samozavesti- dovedla proletarijat do prepričanja, da je podrejenost v kapitalistični družbi neznosna, ter da ga kulturna stopnja usposobi, zgraditi novo socialistično družbo. Teoiretičar boljševizma pa upa, da fcodo postali delavci revolucionarni samo tedaj, če ae pogrezajo v vedno večjo bedo! S tega stališča obravnava Buharin taktiko, po kateri naj bi se ravnale komunistične stranke. Poveličuje "okret na levo," ki ga je izvedla komunistična in-ternacljonala s tem, da je naroČila francoskim komunistom, da so se pri drugi volitvi vzdržali volitev in s tem pomagali bur-žuaziji, socialistom pa povzročili izgubo mandatov, dalje s tem, da je naroČila angleškim komunistom, da postavijo pri prihodnjih volitvah svoje kandidate proti delavski stranki in s tem "podpro konservativce. To je potrebno, pravi, da se izbije francoskim in angleškim komunistom vse parlamentarne tradicije in iluzije iz glave. Da ta metoda vzgoje reakcijo v najmogočnejših državah krepi, to Bu-harina ne briga. Čim hujše bo, tem bolje! To bo delavce zrevolucijoniralo! Buharin je stavil tudi resolucijo, v kateri pravi, da so itali janski maksimalistl, norveški tranmelisti in avstromarksisti največji sovražniki proletarijata.' Na te dežele Je Buharin hud, ker v teh deželah bolj Se viki nazadujejo, in ker je avstrijski proletarijat kljub 15. juliju na Dunaju ohranil enotnost delav ske politične stranke. Seveda, če teoretičar Buharin, ki je ta kongres duSevno obvla dal, trdi, da se mora delavstvo (Mahniti v bedo, da mora delavstvo zabrostl v siromaštvo, Če hočemo, da postano revolucijo-nsrno, jc to filozofsks neumnost, kateri delavstvo ne more zaupa ti. Naloga socialističnega po-kreta, to je delavstva, mora biti, da ae duhovno in fizično dvigne, da postane krepko, zdravo dvt sposobno za boj, za delo in za prevzem zgodovinske Vloge. V bedi pa nI' poguma; v bedi postaja Človek Sttšenj, slabič brez energije, dokler propade. To je naravno! Trditev Boftiartna je torej nesmiselna Iluzija. Ivaa Molek: OPAZOVANJA Da, kmetflka hiša izgine! jutri; čez noč malokaj iZRine Brate Trunk vprašuje: "Kmet- Izgine pa prav gotovo v bodoč ska hiša — izgine?" nosti, izgine takrat, ko ne U Povod mu je dal profesor Bar- več potrebna — ko ne bo vei nard, ki napovedujejo mogočen podlaga mest. razvoj živilske industrije in iz- G. Trunk ne bi smel sod i delovanja živil v kemijskih la- bodočnosti po tem, kar je dan boratorijih. Industrializacija ali kar je bilo. To je najv^ farme je neizogibna. Je že v napaka onih, ki kažejo v bodj tel^u. - nost in gledajo nazaj. Da, fa, G. Trunku se sicer zdi, da ne- ma je bila podlaga mest v agrar kaj resnega in važnega bo na ni družbi, ne bo pa več v poljol tem, kar- napoveduje Barnard, ni industrijski družbi. i>ane, vzlic temu zaključuje: ,'ba bo smo v do^i, ko se Iz razpadaj pa kar jutri konec farm, kme- če agrarne družbe razvija indu tov in kmetij, o tem ni govora, strijska; obe družbi sta v kon Smelo lahko trdim, da jih niko- flikhi, zato so farmske in razm li ne bo, ker jih ne sme biti, ako druge krize — in zato je tolik, noče biti konec bivanja na zem- kOhfUznosti, da mnogi ljudje i* lji. Farma, kmetija Je podlaga vedb, kje smo. Tako je v Vsa mest, ne mesta podlaga kmeti- ki prehodni dobi. • J1-'' V industrijski družbi je kmet Nato pokliče še poezijo na po- skI 9tan ^potreben. Prijatelji moč, pesnike, ki so opevali in Trunku 80 to ^ nemo^e ^ še opevajo slavno kmetsko hišo, menda gmatra( da ^ Iz katere je prišlo "vse, prav večnoat razdejjen na mesta ii vse, na kar je naš narod pbno- vaai in kmetija ostane podlag. f . . . mest. Jaz pa vidim v bodočno Pesniki nimajo pri tem vpra- gt, celo deželo v rae8tu ()zironL Sanju nobenega opravka in tudi ^ vgej dežeIi __ ne da vse tisto, kar je prišlo iz kmet- naAnjega mesta z ozkimi in u ske hiše, ne spada sem. to vse mazaniml ulicbni v prahu in čez nekaj let bo treba plačati bodo Jokali zanamc, ki l»i vstopnino, če bo kdo hotel komfort, o kakršnem n detikonjsko čudo. nitl ne ^njamo? Nihče ne pravi, da kmetska Kmetska hiša izgine - i hiša, kmetija, farma izgine le čim prej tem boljše! AlMn Čebolar: KOVICE IZ BLEDA Tudi ameriških Slovencev je 28., 8. — 30., 8.; Ljubo Ivanki posetilo letos Bled razmeroma vič, New York, 4., 9. — š^biv; proti drugimi leti precej. Se- Vsi navedeni so ameriški drža' veda niso prav vsi zaznomovn- ljani. ni, kdor je bil samo čez dan, Ukrepa se pa, da bodo Amer kdor je pa vsaj prenočil, pa kanci, kateri posetijo Bled bo prav gotovo. Letošftjo leto jih oživljeni in bolj sprejeti. U izkazuje statistika 60, namreč sedaj so gledali Blejci Amer do konca meseca septembra. kance bolj kot bankirje, ki i Kolikor se je dalo izpisati iz pogledati nočejo nikogar, Am< statistike pri zdravstveni ko- rikanci pa Blejce kakor mrz misiji, je navedenih seveda pre- tuje ljudi, no.pa bo tudi v tei cej manj imen, ker so se glasile oziru sedaj bolje, da bodo brei stanovanjske prigtasnice samo dvomno ostali dalj časa. Pom na enega, drugi so bili pa poleg dili se jim bodo prospekti Bled označeni po številu. Ce je kako in okolice, teko da bodo videl ime omenjenih morda drugače da je Bled res letovišče in »e ri zveneče kakor je v reanici, je di pomudili dalj časa, ker ju kriv temu vsak sam, ker se ne bo bolj tovariško in bratsko, podpiše razločno na stanovanj- pped nekaj časa sta odpot< sko prijavnico, o čemur se na- vala nazaj v Ameriko £an Sin proša malo pozornosti. jz Clevelanda z njegovo * Od 16., 6„ 1928 do 22. 6. se progo, ki je učiteljica slovenuk je mudil Filip Kojen, New mladinske šole V Clevelandu. York; Franc Birtič, trgovec, O- Sloveniji sta se, mudila me*e lilo od 27., 6. — 28., 6.; Franc dni in polr od tega sta bila neki Mueller, trgovec, Cleveland, fm pr( svojcih v sesedel*" 27. 6., — 28., 6.; E. Daviš, ozemlju, precej dolgo v VVashington 25., 6. 31. 8.; Dr. je pregledala K^P Gregor Reves (zobozdravnik, Antolnetta učne knjige, kater kateri je zdravil kralja Aleksan- rabijo v tukajšnjih šolah. P" dra v kraljevi vili ob jezeru: sebno se je pa zanimala za prt Suvobodu); Charlea Hilej, ame- mai-ice in jih odnesla precej riški državljan, atanujoč aedaj seboj, da bo učila mladino m v Londonu, 5., 7. — 8., 7.; Ma- ših rojakov slovenskih pe^mi« tijs Sakope 5., 7. — 6., 7.; Pe- ne bodo v tem pogledu nit * ter Reškar, Norwood, B., 7. - ostajali za našo. Za aWJ 6., 7.; Anton Mič, St. Mihael, avoje šole je pa tudi naredil B., 7. — 6., 7.; Andrija Fiacher, okoli trldeaet fotografskih ^ soproga amer. sekr. poslanika v ssetkov, bodisi najvažm j*>h 11 Beogradu; Fran 8akser, New najlepših poslopij v Ljubljs« York, 12., 7. — 18. 7.; Dynjou enako spomenike naših moi. I)orothy, Brooklyn, 23., 1 — 27., aade in slične sanimlvosti. J 7.; Člane Dirkinaon, New Vork, njenem oblaku je prinesel tua 30., 7. — 7., 8.; Vbrke Blrry, "Učiteljski tovariš" 20. "•f**" NeMgton. 31., 7. — 8., 8. Hemy kra t. L poeeben članek pnd j Markbam. ameriški poslanik v slovouu "Ameriika učitelj« Zofiji 31, 7. — 1. 8; Angelina slovenske šole ga. slovenske šole g. Slmičeva...", s katerim jo setnsnja 1.. 8 — 8.j Aleksander Wei- slovenskemu učltetjstviils®■ — ---v.....- y |„tom listu o pr",hl Zatlč. mehanik, IzpregovorHno, kako tet.r -i. — 1L, 8. ; Kari važno, delo vodi »cd at, 10., 8. — 14, mi SfUovend, kar tadl tiH ^J* ser, inšener, Now Vork, 6., 8. — 12.. 8.; Anton Barborton. 9., 8. Ftscher. diplomat. ,v.t — ^ m, ^^^ ^ ---- 8.; Ivan ia soproga Simčlč, Cle- sledu jemo t veseljem veland. 14.. g. — 17. 8.; Ted njenega pdtrtvovalneira < • Zeler. IVtrolt, 2$.. 8 - «7. 8. ; ga cenimo kakor ga Geo Zebin, Detrolt 27., g. — meriški Slove«el sami •10., 8.; Hingo, Philadelphija, (Dalje prthošajW > Moja lana Ja pocMabljma Druga* bi U Bdina isjema. — Vala mam* je zek> svojeglava, gospodična. Srečna je,, more redno in povsod ugovarjati. de nikoli se ni zgbdilo, da bi komu pritrdila. — Poizkusiva^ gospod doktor. Zasnubite me, pa boste videli, da zna tudi pritrditi. in sporočil odgovor naprej... "Ne, mislim, da zadostuje test mat, gospod vladni svetnik. Tu, na primer v veliki sobi, ae dva mota lahko sijajno skrijeta ca zavesami pri vratih." — Gospa Nita je zlezla skupaj: ali ni to neumnost, kar tu pripravljajo?!) — "Zelo lepo, gospod vladni) svetnik, pričakujem torej mote. I Klanjam se!" "Kaj vendar nameravate T je zakričala gospa Nita, ko je odložil slušalko. "Sedaj bo prišlo lest policajev in se bodo skrili tu v kili, da bodo prijazno sprejeli gospode vlomilce." "Zakaj jih ne počakajo na cesti?" "Oprostite, milostljiva gospa, vidkn, da prav nič ne razumete o vlomih. Lopovi vendar ne bodo priiti skupaj in končno jih moramo zalotiti pri dsjanju. Ali se zanesete, da nas služkinja ne bo isdaUr j Gospa Nita ga je obupano po-J gledala. Sluikinja je bila pra-l vzaprav kuharičina prijateljica. I "Veste kaj, gospod Boettcher, poslala jo bom proč, dala ji bom svojo vstopnico za gledaHtte. Mena je ttak, to si lahko misli-! te, minilo veselje, da bi šla v gledališče." "V! »te kakor Sherlock Hol-mssr js veselo zaklical Boettcher pri dnu. "Ali j« še /kak izhod iz hile, milostljiva gospa?" Prikimala je. , "Gotovo vedo lopovi zanj. Ta- "Ali so vala domnevanja pravilna, milostljiva, tega ne vsm," js rekel Boettcher. "Vem le to, da je druhal Mirih mož določila za nocoj vlom v valo vilo. Eden izmed njih nam je to izdal." "Tega pač ne smete kaznovati, kaj ne? Poplačala ga bom za to," je razburjeno rekla goepa Jflta. "In ostali, ti sede po vsej priliki na varnem pod ključem?" Boettcher se je pa nasmejal in zmajal z glavo. "Ne?" je začudeno vpralala gospa Nita. "Ako bi jih zaprli, bi veljalo to izdajalca življenje. Poleg tega pa ni bilo storjeno ie nobeno dejanje, da bi jih imeli pravieo zapreti." "Ne zamerite, gospod Boettcher, toda ali ni vendar to neumno, ako čakate, da postane kdo zrel za kazen T • 'Tak je zakon, milostljiva gospa." Oglasil se je telefon. Gospa Nita je stopila k aparatu in povedala svoje ime. < "Kako prosim?... Oh, policijsko ravnateljstvo U.. Seveda, gospod Boettcher je bal tu. Takoj ga bom poklicala." Oddala je slušalko Boettcherju, sedla na stol ter nervozna in z zanimanjem sledila pogetoru. "Prosim trenutek, gospod vladni svetniki" "Boettcher se je okrenH h gospe Niti; "Koliko sob ima vila, milostljiva gospa?" — "Sedam," je odgovorila. — Boettcher se je zahvalil Gospa Nita je stala v večerni obleki pred ogledalom in štela do sedmega udarca uro, ko so ji javili nekega gospoda. Pogledala je na karto in zmajala z rameni. "Boettcher V' Ime ji je bilo popolnoma neznano. "Gospod prosi, da mu oprostite, toda govoriti mora na vsak način z vami v neki zelo nujni zadevi, milostjiva gospa 1" js rekla hišna, ko je opazila, da gospa noče sprejeti gosta. Nejevoljna je odšla gospa v »prejemnico. Velik, slok mož, že nekoliko sivih las, ji je prišel s pozdravom nasproti in se predstavil kot policijski uradnik. Začudena in radovedna je ponudila gospa Nita tujcu stol in sedla tudi sama. '^Poslalo me je k vam policijsko ravnateljstvo," je rsksl Boettcher. "Nocoj med deveto in deseto uro bo namreč pri vas vlomljsno." "Za božjo voljo," js zastokala gospa Nita in roke so ji od strahu padle preko roba naslonjača. "Zdi se mi, da vem, kdo misli vlomiti," je rskla. "Ljubček moje kuharice, ki s«n jo prejšnji teden zapodila. 4tte me boste že še spomnili!" To so bHe njene zadnje besede pri odhodu/' Priporočilo. — Kako ste zadovoljni a to pralnico? . Ali mi jo morete priporočati? — Seveda. Zadnjič so mi poslali namesto zakrpane novo srajco. Ni razumela. — Ne morete si misliti, kako korekten je moj ženin. Ce se mu hoče zdehati, oddide takoj iz sobe? KALIFORNIJSKO GROZDJE PRIHAJA SEDAJ V CHICAGO RAZNIH VRST DOBRB KAKOVOSTI CENA JE SEDAJ NIŽJA, KOT BO POZNEJE V JESENI VSE VRSTE GROZDJA SE DOBI NA Sledečih prostorih SANTA FE TRACKS 21ST * ARCHER AVE. CHICAGO k NO. WE8TERN R. R., CLINTON k KINZIE ROČK ISLAND TRACKS TAYLOR k CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TH ST. k ASHLAND AVE. CHICAGO Direktne tovorne cene so jamčene na vse kraje za kupce izven mesta. v največjs Thibaultovo začudenje in grozo ae pojavi na pragu velik črn volk, ki je takoj stopil v soboto, hodeč po zadnjih nogah. Ko je dospel sredi sobe, je sedel na tla, kakor se* dajo pač volkovi, avoja srepe oči pa je uprl v Thibaulta. Thibault je zgrabil sekiro ter jo zavihtel nad volkovo glavo, da bi ga prestrašil. Tedaj pa se je volkov obrsa mahoma zaraftal in iver se je pričela krohotaii. Bilo je zdaj prvikrat, da je slišal Thibault volčji smeh. Mnogokrat je sicer še čut, da volkovi lajajo kot psi, toda nikoli ni še slišal, da as tudi smejejo kot ljudje. In kakšen smeh vam je to bili Thibault je f>ovesil roko, s katero je držal aeklro. — Pri Luclferju, — je rekel volk a potnim in iShornlm glasom, — ti si ml pa res pravi de$ko! Na tvojo prošnjo ssm ti poslal najlepšega srnjaka i* gozdov njegove krat ljevsks visokosti, v zahvalo pa mi hočeš s sekiro prekleti glavo! Vidim, da ni človeška hvaležnost nič boljša od volftje. Ko je slišal Thibault ta popolnoma človeški glas prihajati is volčjega gobca, ao ae mu pričela tresti kolena in #ekira mu je odpadla iz roke. — Nu, -r- je nadaljeval volk. — bodiva pametna in a* pomeniva, kakor gre dobrim prijateljem. Včeraj si si zaletel baronovega srnjaka in jas asm sem ti ga privedel v hlev, in v skrbi, da ne bi ušel, sem ga privezal k jaslim. Za vse to, pa ml hočeš ti s sekiro razklati glavo! j — Kako naj neki vem, kdo si? — je ro-kel Thibault. — O, le vidim; ti me nisi sposnal! ReV lepo opravičilo 1 . — Nu, vprašam te, ali misliš, da je mogoče, da te bom smatral sa prijatelja v tem tvojem grdem koluhu? ' — Da je grd kožuh, praviš? — je rekel volk ter si pričel lisati dlako a svojim dolgim, kakor kri rdečim jezikom. — Tebi je teško ustreči! Sicer pa ne gre sa to, kakšen je moj koluh; kar M rad vedel, jt to, da aMi priprav-Ijen dati mi kaj v povračilo za ualngo, ki sam ti jo storil? — Gotovo, — je rekel čevljar, ki se ni nfč kaj dobro počutil v tej tovariši j i, — toda vedeti moram najprej, kaj zahtevaš. Tak, kaj leliš? Govori! — 1'red vsem bi rad malo vode, aakaj ti prokleti psi so me gonili na smrt. — Dobiš jo v trenotku, dragi gospod volk. In Thibault je naklo stekel s vedrico k studencu, ki je luborel kakih deset korakov od koče. vesel, da se bo s tako nizko eeno odkupil volku. Ko je pološil vedrico na tla pred volka, se mu je priklonu. Volk je pričel s velike aado-voljnostjo s jezikom m laskati v. vodo, ko pa se je napil, se je sleknil po tleh ter pološil prednji nogi naravnost predse, da je izgledal kakor sfinga, "i | — Nu. je dejal. — zdaj pa poslušaj. —- Ali j« še kaj. kar bi rad. da ti storim? — je vprašal Thibault v skrbeh. . — Da. in sicer nekaj zelo nujnega. — Ali čuješ lajanje peov? — Seveda jih tujem; prihajajo bliše in bllše in v petih minutah bodo ta. t— Tako je. Zato hočem, da me spraviš • Poti. — S poti? In kako? — je zakhcal Thibault. ki mu je bife le predobro v spominu od včerajšnjega dna. kaj se pravi, mešati se v baranove lovske zadeve. — Na. pomisli te hmajdi kak aačin, da se skrijem. VOLKODLAK Ker pa ga je kljub temu navdajala ideja, df se nahaja pod projekcijo zlega duha, s strahom, je poskusil moliti; toda, ko Je hotel dvigniti rokp, da bi se prekriiai, je ni mogel v komolcu skrčiti, in ko je hotel zmoliti češčeno-merijo, ki je bila njegova všakdanja molitev, se ni mogel spomniti niti beaede te molitve. Thibault je bil prestrašen, toda se je skušal pomiriti. * — Nu, slcsr pa, — je začel mrmrati sam s seboj, ko je tako ves zmešan strmel predse, — sicer pa bo srnjak prav prišel, pa naj ga je dal Bog ali/ hudič ; neumne! bi bil, če se ne bi I njim okoristil. Ce ga nočem jesti, saj me ne bo k temu nihče silil. Najbolje storim, če odpeljem srnjaka v nunski samostan v Saint-Remy, kjer bo postal ljubljenček nun, In dobri abbeji mi bodo dali sanj še lepo vsotico denarja. Atmosfera tega avetega kraja bo izgnala vse zlo Iz njega, meni pa ne bo treba zato tvegati duše, če vzamem zs plačilo prgišče kron. Thibault je Imel vedno dovolj vzrokov In razlogov pri roki, a katerimi se je tolsšll, zato si tudi sdaj nI nič več belil glave a srnjakom; še več: ugibal je le, kako bo obrnil denar, ki ga bo izkupil, in sklsnil je, da kupi 1 nevesti dolgo belo poročno obleko, venec Is belih lilij In dolg pajčoUn. Kadar bo imel tako očarujočega angela varuha ob svoji strani, kakor je Agneleta, — je modroval naprej, — ne bo mogel noben sil duh preetopltl njegovega praga. — Tako, — je nadaljeval, kakor vi-dimo, ao vedno lekl pri roki, in če postane moj prijatelj satan preslten, bom šel lepo k Agneletlnl stari materi ter vprašal sa deklico. Nato se bom ft njo oftenll, in Če še vedno ne bom mogel delati znamenja križa, bo pa ob moji strani mlada lepa ženica, ki bo delala vse to mesto mene. Ko ss Je Thibault tako potolažil s idejo o kompromisu, je šel še enkrat v hlev. kjer je naletil srnjaku krme ter se prepričal, če ima žival udobno zatočišče. Zatem Je šel spet v kočo. kjer je kmalu legel k počitku In aladko zaspal. Naslednjega dne Je bil baron spet na lovu, ali zdaj nI lovil srnjska, temveč volka, ka-tersmu je prišel Marko prejšnji dan na sled In čigar sledove, ki so vodili do njegovega brloga,' Je danes spet našel. In ta volk je bil pravi volk, o tem ni bilo dvoma, dasl so se oni lovci, ki so ga videli zjutraj. na moč čudili, sekaj bil je črn. Pa naj je bil črn ali siv. bil je velika In predrzna zver, ki je obetala baronu In njegovim lovcem mno-Ko posla. Ix>vci ao ga sledili vse naokoli« kontno pa »o Jih vodili njegovi sledovi prav na Isti kraj. kjer «> včeraj lovili, v soseščino Thi-bauttove koče. Kakor vemo. je Thibault že prejšnji večer določil, kaj bo dane« vse ukrenil. In ker je nameraval iti zvečer obiskat še Agneleto. zato Je pričel igrala j s delom. Komaj Je lačul Thibault lovske rogove. Je brž naložil pred vrata hleva, v katerem Je bU arnjak. suhe praproti, da Jih je sakril. če bi se lovci dan** epet ustavili pred njegovo bajto, kak.^ včerk. Ko je to opravil, je epet sedel k ivv^tt <*lu. k«u»rega se je lotil s posebno vneme. J^i»*t„ma pa ee mu je zaadefe. kakor da čuje^da n»luft» praaka po vratih; Thibault je pra\k»r vstal, da bi pogledal, kaj \f ko a* vrata AMiuimi* mm. i __' . 1 5 ne tarejo naše vlagatelje za njfh vloge, katere > •j«"'* i imajo pri nag dobičkanosno naložene, že čez 45 let, zato, ker ml skrbimo za njihovo varnost'in dohodke. 1900 Blue Island A ve, Chicago, ID. ] | ^mkmšm Hg^ggB ----fef— - h— SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-ftkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI 4 . *. Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodatvo tiskarne Pilite po informacije na naalev: S. N. p. J. PRINTERY 2667-59 So. Laimdale Avenue CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZEUO TUDI VSA UBTMBNA POJASNILA