POGOVOR	AKTUALNO	SODOBNE TEHNOLOGIJE
MAG. BOJAN KUMER	ELES	WINDEX
Moj osebni cilj	Projekt	Kmalu v Sloveniji
je energetska	SINCRO.GRID	možnost boljše
samooskrba	uspešno zaključen	izrabe vetra
N AST IK
REVIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA
ŠTEVILKA 5/2022
WWW.NAS-STIK.SI
i. zm.
H 3» r^yipÄ-ISl'^ilit;
t»?

n mm
V*
av- ■■ -mi
f 1 v r
t'!

lokacije potencial tudi za prihodnost
Energetika in pravo
13. Vrh energetikov in pravnikov Novosti krizne energetske zakonodaje
Ljubljana, 9. november (hibrid)
Kako novosti energetske zakonodaje rešujejo krizo?
Kaj nam prinaša nova slovenska in EU zakonodaja pri spopadanju z zaostreno energetsko krizo?
•	Pravočasno se pripravite na zimo 2022/23
•	Seznanite se z novimi kriznimi ukrepi varčevanja z energijo, oskrbe z energijo, pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije in samooskrbe ter drugimi ukrepi
•	Aktualni primeri in vaša vprašanja za vodilne strokovnjake na Vrhu energetskega prava '22
°®Prosperia
PRIJAVITE SE:
i: www.prosperia.si e: info@prosperia.si
t: 01 437 98 61 m: 031 717 599
VEC O DOGODKU:
NASTIK
REVUA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA	Sloveni .1	Slaverfta
naš Stik I	627
Brane Janjič
urednik revije Naš stik
Ca« za
ponoven razmislek
Energetska kriza, katere posledice naj bi v celoti v resnici občutili šele v naslednjih mesecih, je v mnogih državah obudila razmišljanja o tem, kako si še naprej zagotoviti zanesljivo in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo. Pri tem so se še v zlasti nezavidljivem položaju znašle države z veliko energetsko uvozno odvisnostjo in posledično s tem tudi veliko izpostavljenostjo tržnim manipulacijam.
Težave pri oskrbi z energijo oziroma natančneje visokimi cenami energentov so spomnile tudi na tisto, mogoče zaradi velike zanesljivosti dobave malce že pozabljeno dejstvo, daje nemotena in cenovno dostopna oskrba z energijo pogoj za uspešno delovanje ne samo gospodarstva, ampak družbe v celoti, saj je energija dejansko vpletena v vse dejavnosti sodobnega človeštva. Še več, potrebe po njej naj bi se v prihodnje še povečevale, pri čemer bo treba dosedanjo množično uporabo fosilnih goriv čim prej zamenjati z okolju prijaznejšimi oblikami energentov oziroma takimi, ki ob uporabi ne povzročajo škodljivih izpustov.
Evropska unija je skupne srednje- in dolgoročne podnebno energetske cilje že pred časom jasno zapisala, pot do tja pa je prepuščena posameznim državam članicam. Te so si jo prvič začrtale z objavo nacionalnih energetskih podnebnih načrtov, da bi pa Evropska komisija lahko spremljala nacionalni napredek pri izpolnjevanju skupnih ciljev, je že na startu predvidela tudi njihova posodabljanja. Tako morajo države
članice Komisiji predložiti posodobljene energetsko podnebne načrte najpozneje do 30. junija 2024. Ministrstvo za infrastrukturo, pod pristojnost katerega spada tudi energetika, je zato že začelo s preliminarnimi javni posvetovanji in tudi predstavilo okvirni potek procesov oblikovanja posodobljenega NEPN, pri čemer nas vse skupaj čaka še temeljit premislek o tem, ali so bila dosedanja izhodišča prava.
V prvi vrsti bo treba najti argumentirane odgovore na vprašanja, kot so, ali je mogoče ogljično nevtralnost doseči že pred ciljnim letom 2050, v katerih sektorjih bomo morali prizadevanja za povečanje energetske učinkovitosti še okrepiti, kolikšen delež obnovljivih virov v končni rabi energije lahko sploh realno dosežemo in kako si lahko zagotovimo potrebno zanesljivost pri oskrbi z energijo. Iskanje odgovorov nanje ne bo lahka naloga, čeprav smo nastavke zanje v prvem NEPN že nakazali. Kot rečeno, pa je zaradi močno spremenjenih okoliščin in pretresov na energetskem trgu čas za ponoven razmislek.
4
vsebina
34
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Ob sedemdesetletnici obstoja zagon novega segmenta sončne elektrarne Zlatoličje
37
NEK
Nuklearka je sredi remonta
40
JEDRSKA ENERGIJA
Preporod jedrske energije v svetu
42
SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA Funkcionalna osvežitev HE Medvode
44
POGOVOR Z DR. FRANCEM SIN URNEM, GLAVNIM DIREKTORJEM IBE Podpreti je treba projekte za energetsko neodvisnost in brezogljičnost
46
ZDRUZENJE SLOVENSKE FOTOVOLTAIKE S sončnimi elektrarnami do energetske neodvisnosti
6
IZ ENERGETSKIH OKOLIJ
16
POGOVOR Mag. Bojan Kumer
Moj osebni cilj je energetska samooskrba
Minister za infrastrukturo je v današnjih časih v vladni ekipi gotovo med najbolj obremenjenimi Smo tik pred zimo, za katero se zdi, da bo energetsko ena najbolj zahtevnih v zgodovini S loven je. Zato so na ministrstvu pripravili oelo vrsto ukrepov k nam bodo ta čas olajšali. Pozanimali smo se tudi o tem, kakšne načrte imajo za energetsko prihodnost države.
AKTUALNO
20
SVET EU
Dosežen evropski dogovor o nujnem posredovanju pri visokih cenah energije
22
MINISTRSTVO ZA IN FRASTR U KTU RO V novem NEPN vse v enem
24
G ELIJ
Dejstvo je, da bo letošnja zima najzahtevnejša
28
PAMETNA OMREŽJA
Projekt SINCRO.GRID uspešno zaključen
30
bi/ - distribucije električne energije Trajnost je naša realnost
48
BORZEN
Prihodnost je v samooskrbnih skupnostih
50
EVROPSKA KOMISIJA
Nova uredba TEN-E prinaša dobro izhodišče za snovanje novih projektov
naš Stik I
5
52
V ŠTEVILKAH
54
POD DROBNOGLEDOM
Obstoječe energetske lokacije potencial
tudi za prihodnost
Ce želimo slovenskemu gospodarstvu in gospodinjstvom še naprej zagotavljati zanesljivo, kakovostno in konkurenčno oskrbo z električno energijo in slediti napovedim o povečanem povpraševanju v dobi nove elektrifikacije družbe, bo treba poleg namestitve številnih dodatnih obnovljivih proizvodnih virov razmišfati tudi o ohranitvi obstoječih dragocenih energetskih lokacij. Nekaj spodbudnih načrtov o tem že obstaja,
62
TRENUTEK Dograjujemo
64
ZANIMIVOSTI IZ SVETA
SODOBNIM TEHNOLOGIJAM NAPROTI
66
ELES
Informacijski sistem za upravljanje z vegetacijo
70
WINDEX
Kmalu v Sloveniji možnost boljše izrabe vetra
74
VARČNO Z ENERGIJO
Pred začetkom ogrevalne sezone
Izdajatelj: ELES. d.o.o.
Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2,1000 Ljubljana
Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjič Novinaiji: Polona Bahun, Vladimir Habjan in Mare Bačnar
Lektorica: Simona Vidic
Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: arhivTEŠ Naklada: 2.058 izvodov
e-pošta: uredništvo@nas-stik.si
Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041761196
Naslednja številka izide 15. decembra 2022, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 30. novembra 2022.
ČASOPISNI SVET
Predsednica:
Eva Činkole Kristan (Borzen) Namestnica:
Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska)
ČLANI SVETA
Katja Fašink(ELES) Mag. Petja Ryavec (HSE) Tanja Jarkovič (GEN energija) Mag. Milena Delčnjak(SODO) Majna Šilih (DEM)
Jana Babic (SEL)
Martina Pavlin (SENG)
Doris Kukovičič( Energetika, TE-TOL)
Ida Novak Jerele (NEK)
Monika Oštir(TEŠ)
Tamara Kos (HESS)
Martina Meriin (TEB)
Mateja Pečnik (Elektro Ljubljana)
Karin Zagomiišek Cizeij (Elektro Maribor)
Mag. Maja ivančič (Elektro Celje)
Tjaša Freiih (Elektro Primorska)
Pija Hlede (EIMV)
Tomaž Oštir (GEN-I)
6
iz energetskih okolij
ELES IN SODO
V SLOVENIJI NA VOLJO
VSAJ 58 LOKACIJ ZA POSTAVITEV
VELIKIH SONČNIH ELEKTRARN
Zaradi trenutnih razmer na energetskih trgih je vlada na redni seji 14. julija ministru, pristojnemu za energijo, naložila, da v sodelovanju s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja Elesom in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja SODO pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije za 1000 MW do leta 2025 na primernih lokacijah. ELES in SODO sta za namene usmerjanja investitorjev v večje sončne elektrarne z lažje izvedljivim priklopom
v elektroenergetski sistem, zato izdelala pregled možnih lokacij in potenciala za postavitev večjih sončnih elektrarn.
Študya, ki jo je izdelal ELES, je pokazala, da je na območju Slovenje ocenjen skupni tehnični potencial za postavitev velikih samostoječih sončnih elektrarn na potencialno primernih območj okvirno 4.964 MW z letno proizvodnjo 5.809 GVVh. Natančnejša analiza in določitev območj s strnjeno velikostjo sončnih elektrarn vsaj 10 MW pa je nato
pokazala, daje takšnih lokacj v Sloveniji skupaj 89, ob izločitvi lokacj z večjim deležem gozda, ki niso hitro primerne za postavitev sončnih elektrarn, pa 58 oziroma za 1031 MW. In sicer bi na Gorenjskem lahko postavili 55 MW sončnih elektrarn, na Goriškem 15 MW, v jugovzhodni Slovenji 31 MW, v Obalno-kraški regji 11 MW, v Osrednjeslovenski regji 162 MW, v Po-dravski regiji 253 MW, v Pomurski regji 151 MW, v Posavski regji 206 MW, v Pri-morsko-notranjski regji 33 MW, v Savinjski regji 90 MW in v Zasavski regji 24 MW.
Foto arhiv GEN-I
7
ELES
SKUPAJ Z MESTNO OBČINO VELENJE DO PREOBRAZBE DALJINSKEGA OGREVANJA
Pregled možnosti priključitve večjih sončnih elektrarn neposredno na distribucijsko omrežje oziroma v 110 kV/SN RTP, ki ga je Izdelal SODO, pa je pokazal, daje ocenjeni potencial možne vključitve večjih proizvodnih naprav 795 MW. In sicer na območju Elektra Celje 185 MW, Elektra Gorenjska 110 MW, Elektra Ljubljana 215 MW, Elektra Maribor 155 MW In Elektra Primorska 130 MW.
POLONA BAHUN
V	Velenju je septembra potekala mednarodna konferenca o preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi, ki so se je poleg predstavnikov države udeležili tudi predstavniki Evropske komisije ter drugI deležniki. Na njej so razpravljali o načrtu ogrevanja v Šaleški dolini, ki naj bi bil razpršen In naj bi vključeval zelene vire: sončne toplarne, toplotne črpalke In za hladnejše mesece dodatno še uporabo blomase. Strokovnjaki so predstavljene rešitve Iz akcijskega načrta, ki so ga pripravili v Velenjski občini, ocenili kot pravo pot v procesu preobrazbe ogrevanja za skoraj 40 tisoč gospodinjstev Šaleške doline. Ne glede na letnico Izstopa Iz premoga so si namreč v Velenju zadali cilj, da do leta 2030 preidejo na zeleno energijo. Prebivalcem Šaleške doline bodo z nasveti glede energetske prenove svojih domov, zmanjšanja porabe In stroškov energije ter o možnostih pridobitve subvencij za energetske prenove, pomagali v energetski pisarni, ki jo bodo odprli sredi novembra.
V	Velenju se zavedajo, da bo eden njihovih ključnih projektov preobrazba sistema daljinskega ogrevanja, saj morajo v naslednjih letih preiti na razpršene obnovljive vire In zagotoviti, da bo sistem ogljlč-no nevtralen, kar bo tako z vidika financ kot Izvedbe zelo zahtevno. Zato so med drugim marca z Elesom podpisali Krovni sporazum o sodelovanju na področju povezovanja sektorjev ogrevanja In hlajenja z elektroenergetskim sektorjem, v okviru katerega se združeno lotevajo Izziva transformacije fosilnih sistemov ogrevanja na lokalni In nacionalni ravni. Zavezali so se, da bodo skupaj pripravili projekte, ki bodo omogočali prestrukturiranje doline v skladu z zeleno preobrazbo - Izvajali nove raziskovalne projekte, podprli Inovatlvnost, vključili lokalno gospodarstvo In Izvedli preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki bo najbolj ugodna za uporabnike.
Kot je med drugim poudaril župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, je v sklopu prestrukturiranja regije, preobrazba sistema daljinskega ogrevanja eden najbolj zahtevnih projektov, ki terja veliko mero odgovornosti, sodelovanja In aktivno udeležbo vseh deležnikov pri zeleni preobrazbi. Ocenjena vrednost projekta znaša približno 130 milijonov evrov, letnega Investicijskega kapitala Mestne občine Velenje pa je okoli 15 milijonov evrov, zato v Velenju pričakujejo tudi finančno pomoč države In EU.
Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je med drugim poudaril, da bo Imel primer reševanja vprašanja ogrevanja v občini Velenje pomemben vpliv na ravni celotne Slovenije ter, daje tesno sodelovanje med elektroenergetiko In dejavnostjo oskrbe s toplotno energijo nujno, na nove Izzive pa je treba ustrezno pripraviti tudi elektroenergetsko omrežje. Po njegovem mnenju bo povečevanje ogrevanja z visoko rastjo uporabe malih toplotnih črpalk, zaradi specifičnosti delovanja toplotnih črpalk v zimskem obdobju (v popoldanskih In večernih urah, kar bo povzročilo dvig konične porabe električne energije) še bolj obremenjevalo elektroenergetska omrežja, k čemur bo svoje dodala tudi elektrifikacija prometa.
POLONA BAHUN
8
iz energetskih okolij
Borzen
BORZEN PREJEMNIK CERTIFIKATA DRUŽBENO ODGOVOREN DELODAJALEC
Poslanstvo družbe Borzen je že v sami srži družbeno odgovorno. So prva slovenska energetska družba, ki je pripravila trajnostno poročilo, so ponosni imetnik certifikata družbeno odgovorno podjetje in certifikata družini prijazno podjetje. Certifikat družbeno odgovoren delodajalec združuje in nadgrajuje njihove dosedanje prakse, ki jih živijo in udejanjajo že dve desetletji. Skozi proces pridobivanja certifikata so še močneje ozavestili nekatere elemente
trajnostnega ravnanja. Še naprej želijo biti nosilec pozitivnih sprememb na področju družbene odgovornosti. Družba s svojim delovanjem pripomore k usklajenemu delovanju elektroenergetskega trga oziroma sistema, s pomembnim poudarkom na preglednosti trga. S Centrom za podpore okolju prijaznejšega načina proizvodnje električne energije so pomemben igralec na področju traj-nostne energetike. Med drugim bdijo nad potrdili o izvoru električne energije
in izvajajo sistem subvencij na področju obnovljivih virov energije ter na ta način spodbujajo investicije v okolju prijaznejše vire energije. V okviru blagovne znamke Trajnostna energija težijo k opolnomočenju različnih deležnikov na področju trajnostne energetike, s tem pa spodbujajo tudi sprejemanje pravih odločitev v zvezi z energijo in okoljem.
POLONA BAHUN
poteka stalna komunikacija med osebjem hidroelektrarn vzdolž celotne verige in komunikacija ter sodelovanje s civilno zaščito, gasilci in ostalimi deležniki. Prelivni objekti so opremljeni s svetlobno in zvočno signalizacijo v obliki siren, kjer se na samem območju neposredno opozarja na izvajanje razlivanja. Sodobno načrtovani in grajeni objekti, izkušnje osebja, medsebojna komunikacija in sodelovanje, zanesljivost delovanja naprav ter redno vzdrževanje so ključni dejavniki, ki zagotavljajo varno in zanesljivo, predvsem pa sonaravno obvladovanje visokih voda. V družbi HESS so se v začetku lanskega julija vključili v evropski projekt WACOM, ki povezuje države iz savskega porečja torej Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Avstrijo, z namenom izboljšanega sodelovanja pri odzivih na nesreče in poplave na reki Savi. Široka mednarodna vključenost v projekt zahteva redna srečanja, ki pripomorejo k učinkovitejši organizaciji zadolžitev, pregledu napredovanja proti ciljem projekta in spremljanju terminskega plana. Projekt WACOM se s koncem leta 2022 končuje, zato že potekajo aktivnosti zadnje faze, ki vključujejo tudi nacionalne delavnice, slovenska bo organizirana v Ljubljani, in zaključni dogodek v Sarajevu, na katerem bodo predstavljeni dosežki projekta.
MARE BAČNAR
HESS
HESS NA SESTANKU WACOM
V Banja Luki se je v septembru odvil 13. tehnični sestanek projektnih partnerjev Water Contingency Management in the Sava River Basin-WACOM. Namen projekta je s pomočjo novih orodij za komunikacijo in napovedovanje razmer izboljšati koordinacijo na področju obveščanja in ozaveščanja aktivnih deležnikov, ki sodelujejo pri odzivu v primeru poplav in izrednih onesnaženj na reki Savi. Za varno obratovanje hidroelektrarn in pretočnih akumulacij je pomembno kontinuirano spremljan-
je meteoroloških in hidroloških podatkov ter napovedi vremena in pretokov predvsem za savsko porečje v Sloveniji, kar pa obsega dobro polovico njene površine. To je omogočeno preko vzpostavljene mreže hidroloških in meteoroloških merilnih postaj na nacionalnem nivoju, katere podatki so dostopni tudi širši javnosti. Ti so, poleg podatkov o delovanju elektrarn v zgornjem porečju, osnova za načrtovanje in obvladovanje visokih voda v spodnjem delu reke Save. V procesu obvladovanja visokih voda
Foto arhiv HESS
I
naš Stik
9
Vlada
SPREJET DOLGOROČNI NAČRT ZA DOSEGANJE CILJEV V ZVEZI Z OBNOVLJIVIMI VIRI
Vlada je sprejela prvi Dolgoročni časovni načrt za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije. Gre za ključen dokument, ki je hkrati celovit pregled vseh razpoložljivih ukrepov in spodbud ter podlaga za zagotavljanje stabilnosti finančnih podpor med drugim z opredeljeno določeno namensko porabo prispevka za obnovljive vire energije.
V skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je vlada vsaki dve leti (do 31. decembra) zavezana sprejeti dolgoročni časovni načrt doseganja ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za pet let, pri čemer pa mora vsaj za dve leti predvideti tudi obseg sredstev, zbranih iz virov sredstev za podpore, kot so opredeljeni v omenjenem zakonu in obseg sredstev, ki so namenjena za posamezni ukrep za doseganje ciljev spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, okvirni časovni razpored in pogostost javnih pozivov, način in časovnico prerazporeditve sredstev, v kolikor ta niso porabljena v predvidenem obdobju, po potrebi pa določiti tudi vključevanje Slovenije v mehanizme mednarodnega sodelovanja za doseganje deleža energije iz obnovljivih
V načrtuje med drugim izračun, da bo ob upoštevanju zniževanja prispevkov zaradi regulacije cen električne energije v letu 2022 zbranih 113 milijonov evrov prispevkov za obnovljive vire energije, za leto 2023 pa se načrtuje, da bo ta znesek znašal že 150 milijonov evrov. Dokument prav tako predvideva, da bomo v letu 2022 za izplačevanje podpor uvedbi obnovljivih virov energije porabili 110 milijonov evrov, za statistične prenose iz leta 2021 pa 15 milijonov evrov. V letu 2023 so načrtovani novi izdatki, in sicer za naložbeno pomoč po novo zastavljeni shemi za samooskrbo ter za neposredno podporo proizvodnim napravam iz obnovljivih virov energije do 500 kW, nekoliko več pa tudi za statistične prenose iz leta 2022 (20 milijonov evrov). Ministrstvo za infrastrukturo od Agencije za energijo tudi pričakuje, da bo še naprej izvajala dva javna poziva na leto za vstop v podporno shemo obnovljivim virom energije.
BRANE JANJIČ
virov.
Foto Dušan Jež
Termoelektrarna Trbovlje
V TET PRIPRAVLJENI NA MOREBITNO OBRATOVANJE
Na lokaciji nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, ki od začetka leta 2018 deluje pod imenom HSE EDT, so ves čas ohranjali energetsko lokacijo, kar seje v zdajšnjih razmerah izkazalo za zelo koristno. Na obeh ohranjenih plinskih blokih je septembra potekal remont, da bi bloka ob morebitnem pomanjkanju elektrike lahko znova zagnali. Pri remontu so uspešno sodelovali tudi zaposleni v hčerinski družbi Premogovnika Velenje HTZ Velenje, ki so skupaj z delavci HSE EDT in pod nadzorom tamkajšnjega strokovnega osebja izvedli obnovitvena dela na pomožnih
napravah na objektu plinskega bloka PB1 in PB2. Med drugim so izvedli menjavo dotrajanih profilov in pločevin na pomožnih konstrukcijah in objektih, popravilo vrat za objekt generatorja, izdelavo in vgradnjo revizijskih vrat, menjavo pohodnih pločevin na dostopih ter notranjo sanacijo filtrov vstopnega zraka.
V podjetju HTZ Velenje sicer zelo dobro sodelujejo s povezanimi družbami znotraj skupine HSE. Generalna direktorica HTZ Velenje Nina Mauhler je ob tem povedala, da so se tudi tokrat
nemudoma odzvali na prošnjo družbe HSE EDT in v najkrajšem možnem času zagotovili ekipo usposobljenih delavcev in tako dokazali, da lahko v teh kriznih časih s skupnimi močmi ter z lastnim kadrom in znanjem prispevajo svoj delež k energetski stabilnosti Slovenije. Trboveljska plinska bloka bosta po remontu lahko zagotavljala vsak od 25 do 30 MVVh električne energije na uro. Njuna prednost je tudi hiter vklop v elektroomrežje, za kar potrebujejo le okoli deset minut.
POLONA BAHUN
10
iz energetskih okolij
Elektro Ljubljana
USPEŠNO PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA RAZVOJNE PROJEKTE
V Elektru Ljubljana nenehno stremijo k napredku In Izobraževanju o trendih v njihovi panogi, zato je poznavanje novosti In tehnoloških Izumov zanje zelo pomembna. Na projekte In natečaje se prijavljajo prav z namenom, da rastejo In se razvijajo. Družba se že vrsto let prijavlja na številne razvojno raziskovalne razpise. Na letni ravni za raziskovalne projekte povprečno pridobijo 2000 tisoč evrov evropskih sredstev, ostali del pa financira Agencija za energijo, ko prizna projekte kot upravičen strošek. To pomeni, da na tak način skupaj dobijo skoraj pol milijona evrov. Družbi je v interesu sodelovati pri tovrstnih najnaprednejših projektih, ki se izvajajo v Evropi, saj s tem iz prve roke pridobivajo nove informacije, hkrati pa sooblikujejo tudi trende, kijih navadno snujejo na zahodu, s čimer se seznanijo s smerjo prihodnjega razvoja panoge.
Tako so se za sofinanciranje s strani Evropske komisije prijavili s projek-
tom Green Switch, kije vreden približno 220 milijonov evrov. Izvajali naj bi ga v naslednjih petih letih, zanj pa pričakujejo kritje do polovice stroškov iz evropskih sredstev. Projekt je namenjen izboljšanju energetske infrastrukture z vidika avtomatizacije in povečevanju možnosti priključevanja obnovljivih virov ali dodatnih porabnikov. Omogoča tudi izboljšanje zanesljivosti in kakovosti dobave električne energije, kar zaradi daljinskega upravljanja elementov omrežja ob morebitnih izpadih pomeni manj prekinitev, ki so tudi krajše. Projekt bo omogočil boljšo uporabniško izkušnjo odjemalcev in nižje stroške vzdrževanja.
Sicer se je Elektro Ljubljana tudi v preteklosti prijavljala na številne razpise. Že ob koncu devetdesetih let so s partnerji iz industrije izvajali nekatere programe preko mehanizma EUREKA, na primer projekt detekcije visokoohmske okvare v srednjenapetostnem omrežju.
Pred dvanajstimi leti so v Elektru Ljubljana začeli tudi z aktivnostmi na področju elektromobilnosti in s tem postali pionirji na tem področju, danes pa so med vodilnimi ponudniki storitev polnjenja električnih vozil v Sloveniji. Skupaj z mehanizmom strateško-raziskovalnih razvojnih projektov so leta 2012 zasnovali tudi prvo virtualno elektrarno pri nas, ki je med seboj povezala določeno število industrijskih odjemalcev, s prilagajanjem odjema pa ponudila možnost regulacije, kar je bil tudi začetek zagona trga sistemskih storitev.
POLONA BAHUN
GEN-I
GEN I NAGRAJUJE VARČNO RABO ENERGIJE
V času energetske draginje sije Skupina GEN-I zastavila družbeno odgovoren in ambiciozen cilj, da s spodbudami pri odjemalcih dosežejo desetodstot-no skupno znižanje porabe energentov glede na lansko leto. Skupaj s Centrom za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Štefan so pripravili nabor ukrepov, s katerimi bi gospodinjstva lahko privarčevala energijo in si znižala stroške na računih za električno energijo in zemeljski plin. S koristnimi nasveti za varčevanje z energijo, kijih od oktobra naprej delijo svojim gospodinjskim odjemalcem, in dodatnimi funkcionalnostmi na portalu, želijo v Skupini GEN-I pri odjemalcih spodbuditi zavedanje, da lahko tudi z enostavnimi spremembami v domačem okolju zmanjšajo porabo
energentov brez pretiranega odrekanja udobja.
Od oktobra naprej bodo tako vsake tri mesece primerjali skupno porabo električne energije in zemeljskega plina svojih gospodinjskih odjemalcev s tisto v enakem obdobju lani. V primeru skupnih prihrankov bodo svoje obstoječe odjemalce za prizadevnost nagradili z dodatnimi popusti na računih. Tako bi že petodstotno znižanje letne porabe električne energije povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu omogočilo preko 30 evrov prihranka, hkrati pa mu bo GEN-I dodal še 20 evrov popusta.
»Vsaka neporabljena kilovatna ura električne energije je najcenejša in najčistej-
ša. V današnjih časih, ko nam grozijo energetska kriza in motnje pri oskrbi z energijo, je še toliko bolj pomembno, da vsak izmed nas naredi vse za zmanjšanje rabe energije doma in v službi. Ker verjamemo, da se tudi majhnih sprememb vsi lažje lotimo z nekaj dodatne spodbude, smo za svoje gospodinjske odjemalce pripravili koristne nasvete za varčevanje z energijo, v obliki popustov pa se jim bomo zahvalili za trud pri skupinskem zmanjševanju porabe,« je ob začetku kampanje za varčevanje z energijo poudaril član uprave GEN-I dr. Dejan Paravan
VLADIMIR HABJAN
naš Stik I	635
Vlada RS
SPREJETIH VRSTA UKREPOV ZA UBLAŽITEV POSLEDIC ENERGETSKE DRAGINJE
Vladna ekipa je po stotih dneh predstavila svoje dosedanje delo, ki so se ga, zaradi resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru In vpliva na razmere v domačem okolju, morali lotiti takoj. Med drugim so pripravili celovit paket omllltvenlh In ciljno usmerjenih ukrepov na področju energetske In prehranske draginje. Njihova strategija je zasnovana na treh stebrih: energetika, hrana In prehranske verige, nafta In naftni derivati, pri čemer z različnimi ukrepi Iščejo ravnovesje, da bo vsak deležnik - država na eni strani, trgovci na drugI In potrošniki na tretji strani - nosil del bremena zvlšanlh cen. Ključni cilj sprejetih ukrepov je odpravljanje negotovosti za gospodarstvo In potrošnike. V obdobju stotih dni so tako sprejeli že vrsto ukrepov Med drugim so znižali DDV za dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja In lesa za kurjavo, ki bo v veljavi do 31. maja prihodnje leto. Gre za ukrep, ki potrošnike razbremenjuje posledic podražitve energentov v času njihove največje porabe, torej med ogrevalno sezono. Že julija je vlada tudi
omejila cene električne energije in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce In v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev, kot so bolnišnice In domovi za starejše. Enoletna regulacija cen je začela veljati 1. septembra, prvič pa se bo poznala na oktobrskih računih. Poleg tega so od 21. junija na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest po nekaj manj kot dveh letih cenovne liberalizacije spet regulirane cene 95-oktanskega bencina In dizla. Tudi v tem primeru regulacija zaenkrat velja eno leto.
Vlada je zaradi visokih cen energentov zagotovila tudi pomoč gospodarstvu. Podjetja tako lahko pridobijo enostavno pomoč, ki predvideva do 500 tisoč ev-rov sredstev in kritje do 30 odstotkov upravičenih stroškov, aH posebno pomoč v višini do dveh milijonov evrov in enako do 30 odstotkov upravičenih stroškov Pomoč lahko dobijo tudi energetsko Intenzivna podjetja, pri katerih je znesek prav tako omejen na dva milijona evrov, pri čemer pa bodo podjetja ob doka-
zovanju izgube Iz poslovanja lahko zaprosila za povračilo do 50 oziroma do 70 odstotkov upravičenih stroškov
Vsi vladni ukrepi so ciljano usmerjeni, med ključnimi naslovniki pa so najbolj' ranljive skupine prebivalstva. Vsi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter Invalidi bodo najpozneje novembra letos prejeli tudi enkratni energetski dodatek, s pomočjo civilne družbe pa naj bi poiskali tudi tiste, ki so upravičeni do varstvenega dodatka, a ga doslej še niso prejemali.
Na področju energetike je bil na vladi že sprejet tudi nov paket energetske zakonodaje, ki vključuje predloga novele zakona o oskrbi s plini In interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter predlog poroštvenega zakona za energetska podjetja, ki ga je nekaj dni po predstavitvi dela vlade že sprejel tudi državni zbor.
POLONA BAHUN
12
iz energetskih okolij
Holding Slovenske elektrarne
VZPOSTAVITEV SEVERNOJADRANSKE VODIKOVE DOLINE
Projekt vzpostavitve Severnojadranske čezmejne vodikove doline (Nort Adriatic Hydrogen Valley - NAHV) predstavlja izjemno pomembno regionalno sodelovanje treh sosednjih držav Slovenije, Hrvaške in Italije in z 18 pilotno demonstracijskimi projekti vzpostavlja zahteven vodikov ekosistem. V konzorciju sodeluje kar 34 partnerjev iz raziskovalne in institucionalne sfere ter iz industrije - energetike in transporta. Gre za vzpostavitev okvira sodelovanja z namenom spodbujanja energetskih rešitev in inovacij, ki temeljijo na vodiku, ter s tem vzpostavitev vrednostnih verig z namen-
om prispevanja k doseganju ciljev iz Evropskega zelenega dogovora ter Evropske strategije za vodik. Omenjeni projekt ima tudi široko podporo s strani pristojnih ministrstev vseh treh držav in tudi evropske komisije, potegoval pa se bo tudi za sredstva iz programa Horizon (Horizon-JTI.CLEANH2-2022), na razpis katerega je vlogo kot vodilni partner omenjenega projekta poslala tudi Služba za razvoj in investicije HSE.
Razpis, katerega rezultati bodo znani konec leta, namenja 25 milijonov ev-rov nepovratnih sredstev in navaja cilj
vzpostavitve letne proizvodne zmogljivosti za 5.000 ton obnovljivega vodika, pri čemer je treba zagotoviti minimalno 20 odstotkov te količine za čezmejno izmenjavo znotraj vključenih držav Projekt lahko pridobi tudi t. i. pečat odličnosti, ki je pomembna referenca ter omogoča prednostni dostop do drugih nacionalnih in evropskih sredstev
BRANE JANJIČ
Elektro Ljubljana
DO KONCA LETA POSTAVITEV ŠE VSAJ 50 NOVIH POLNILNIC
Foto arhiv Elektra Ljubljana
Elektro Ljubljana, ki je med vodilnimi ponudniki storitev polnjenja električnih vozil v Sloveniji, in ima danes približno 440 polnilnih mest po vsej državi na približno 200 različnih lokacijah, namerava do konca leta postaviti še vsaj 50 novih polnilnic. Kot je povedal predsednik uprave Aleksander Zupančič se v družbi zavedajo, da je osnova za resen razvoj e-mobilnostizelo obširna pokritost države z električnimi polnilnicami na izmenični tok, ki dajejo do 22 kW električne moči. To pomeni od šibke do srednje moči, ki zadostuje za polnjenje. S široko mrežo
polnilnic AC bi lahko vozniki avtomobile polnili vedno, ko stojijo, in na ta način manj obremenjevali omrežje in se bili sposobni omrežju celo prilagajati. Prav zato želijo čim več podjetij spodbuditi k postavitvi lastne polnilne postaje. Eno od še odprtih vprašanj je tudi možnost polnjenja v blokovskih naseljih, kar predstavlja večji izziv, je še izpostavil Aleksander Zupančič in poudaril, da Elektro Ljubljana spodbuja trajnostni razvoj.
Na cesti je vse več avtomobilov, vedno več pa je tudi povpraševanj po elek-
tričnih avtomobilih. Po podatkih Elektro Ljubljana so leta 2011 imeli zabeleženih le 209 polnjenj, deset let pozneje pa že kar 102.555. Primerljivo se je večala tudi poraba električne energije, saj je bilo leta 2011 za polnjenje e-vozil porabljeno le 71 kWh, lani pa je ta številka znašala kar 1.396.158 kWh. Največ polnilnic na enem mestu v prestolnici je trenutno v parkirni hiši na Šubičevi, med nakupovalnimi središči pa v Aleji. V Elektru Ljubljana ob tem še ugotavljajo, da uporabnike večinoma zanimajo predvsem lokacije polnilnic ter cena in kakovost storitve. Pri tem sam informativni sistem ves čas nadgrajujejo in širijo nabor storitev, uvedli so tudi nov zaledni sistem, preko katerega upravljajo in nadzirajo polnilnice, urejen pa imajo tudi sistem gostovanja v sosednjih državah.
Elektro Ljubljana sicer upravlja največjo mrežo polnilnic za električna vozila pri nas Gremo na elektriko, ki se vse bolj širi tudi z vstopanjem novih partnerjev, med njimi so občine in distributerji ter ponudniki storitev polnjenja. V prihodnosti pa načrtujejo možnost polnjenja z aplikacijo Gremo na elektriko, ki sojo s 1. junijem letos posodobili, tudi v tujini.
POLONA BAHUN
GREMO NA^
elektriko
naš Stik
13
Termoelektrarna Brestanica
NOV REZERVOAR HCL V TERMOELEKTRARNI BRESTANICA
V sklopu objektov kemične priprave vode so v Brestanici postavili nov rezervoar HCL Z aktivnostmi na projektu so v Termoelektrarni Brestanica začeiijanuarja letos, zaključek projekta pa je predviden že v tekočem mesecu. Pred začetkom del je bilo potrebno pridobiti ustrezna soglasja za začetek gradnje, februarja so se z uvedbo v delo izvajalca del začele aktivnosti na gradbišču in začeli so z izkopom gradbene jame. Hkrati z izkopom so se začela tudi dela na objektu KPV in postavitev dodatnega objekta, v katerem je nameščen nov rezervoar HCL Izveden je bil tudi test FAT - Factory Acceptance Testing rezervoarja HCI, pri čemer gre za preizkuse tovarniške sprejemljivosti. V poletnem času so izvedli povezavo novega rezervoarja na obstoječ sistem kemične priprave vode. Za potrebe procesa proizvodnje električne energije je potrebna dekarbonatizirana in demineraiizirana voda, ki se tehnološko pripravlja v obratu KPV. V obstoječem objektu KPV, v prostoru z rezervoarji, je poleg rezervoarja za NaOH postavljen 10 m3 velik rezervoar za HCI, ki ga je bilo treba zaradi dotrajanosti nadomestiti z novim enakih karakte-
ristik. Nov rezervoar so v sklopu projekta postavili zunaj, ob objektu KPV Zamenjava rezervoarja je bila hkrati izvedena zaradi ugodnejših pogojev vzdrževanja in obratovanja nepremičnega rezervoarja s HCI. Projekt je torej v sklepni fazi, saj se izvajajo še zadnje aktivnosti na po-
dročju strojnih in elektro inštalacij, hkrati pa tudi vse aktivnosti za pripravo dokumentacije PID, kije osnova za strokovni tehnični pregled, po katerem bo projekt zaključen.
MARE BAČNAR
Foto arhiv TEB
Energetska zbornica Slovenije
ENERGETIKA JE NA PRELOMNICI
Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije seje na konec septembra seznanil z aktualnimi dogajanji na področju energetike v Evropi in doma ter obravnaval še nekatera druga odprta vprašanja. Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je v nagovoru članom upravnega odbora poudaril, da Evropa še nikoli ni bila v tako nezavidljivi situaciji, kot je v tem trenutku, ko je celotna energetika na prelomnici. Po njegovih besedah vlada in pristojno ministrstvo delata vse potrebno na področju zakonodaje, da bo država pripravljena na prihajajočo zimo. Ustanovljeni sta bili tudi dve krizni skupini za morebitne motnje pri oskrbi z električno energijo in zemeljskim plinom, ki sta se doslej sestali že večkrat. Zelo aktivna je Slovenja tudi na ravni EU, saj si prizade-
va za dobro delovanje notranjega evropskega trga. Kot je povedal mag. Kumer, dobro delujoč energetski trg Slovenija še posebej potrebuje zaradi potrebnega uvoza električne energije v času, ko je sama ne proizvede dovolj'. Določene mehanizme na evropski ravni v povezavi z energetsko draginjo in z namenom oblikovanja bolj vzdržnih cen energije, naj bi po njegovih besedah sprejemali šefi držav in vlad v drugi polovici oktobra, Slovenija pa bi jih lahko v svojo zakonodajo predvidoma prenesla na začetku novembra. Poleg tega na ministrstvu za infrastrukturo pripravljajo dolgoročni načrt za spodbujanje obnovljivih virov energije, pripravili so predlog zakona o izgradnji infrastrukture za alternativna goriva ter zakona o hitrejšem umeščanju OVE v
prostor. Sistemska operaterja na področju električne energije, SODO in ELES, sta tudi pripravila seznam območij, kjer bi lahko brez ojačitve omrežja postavili za okoli 1700 MW velikih sončnih elektrarn. Glede hidroelektrarn, kjer so zahteve za umeščanje v prostor precej zahtevnejše, pa na ministrstvu razmišljajo o posebnem njim prilagojenem zakonu.
Upravni odbor Energetske zbornice se je v nadaljevanju seznanil tudi z zahtevo socialnih partnerjev po dvigu plač, pri čemer pa so člani upravnega odbora izpostavili, da trenutne zahtevne okoliščine v energetiki niso primeren trenutek za odpiranje tega vprašanja.
BRANE JANJIČ
14
iz energetskih okolij
Elektrofest 22
ŠTIRI ELEKTRO INSTITUCIJE ŽE DESETIČ ENERGETSKO OPISMENJEVALE PREKO 350 DIJAKOV
Foto Brane Janjič
Družba ELES je v začetku septembra organizirala tradicionalni, že 10. znanstveni festival Elektrofest. V štirih strokovnih sklopih so se poleg Elesa predstavile tudi Gen energija, Elektroinštitut Milan Vidmar in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, na prireditvenem prostoru pa so z zanimivimi tehnološkimi projekti gostovali tudi dijaki, ki delujejo v Mladinskem tehnološkem centru - Zavodu 404.
Predstavniki Elesa so letos dijakom pripravili atraktivno predstavitev pregleda in nadzora daljnovodov ter RTP z droni. Dijaki so se na predavanju seznanili s preko 3000 km prenosnega omrežja v Sloveniji, v sklopu katerega je približno 7400 daljnovodnih stebrov. Slednje je treba redno pregledovati, na 3 do 5 let tudi s plezanjem. Samo v lanskem letuje bilo tako na področju vzdrževanja zaznanih in odpravljenih preko 360
pomanjkljivosti na področju daljnovodnih stebrov, vodnikov in obesne-ga materiala. Prav to je družbo ELES vodilo v iskanje novih rešitev in tako je leta 2020 zaživel projekt uvajanja dro-nov, ki omogočajo podroben pregled zaznanih poškodb brez vzpenjanja na daljnovodni steber in s tem manjša varnostna tveganja ter razbremenitev vzdrževalcev.
Gen energija je s strokovnjaki iz Sveta energije, interaktivnega multimedij-skega centra, ki obiskovalcem omogoča potovanje v svet energije in energetike, pripravila predstavitev dveh interaktivnih orodij - energetsko-podnebne-ga simulatorja En-ROADS in simulatorja Energetska mešanica proizvodnje električne energije v Sloveniji. EIMV je dijake popeljal v visokonapetostni laboratorij, kjer so se seznanili z viri visoke enosmerne, izmenične in udarne napetosti, viri udarnega toka ter sodobno visokonapetostno merilno in diagnostično opremo. Profesorji Fakultete za elektrotehniko pa so za dijake pripravili zanimivo delavnico, polno poskusov, na temo elektromagnetnega sevanja.
KATJA KRAŠKO ŠTEBLJAJ
Foto Vladimir Habjan
obratovala.
Pospešiti moramo solarizacijo države in omogočiti državljanom znižanje stroškov za energijo ter hkrati s tem tudi omogočiti zeleni prehod države. Na tem področju, kot veste, močno zaostajamo.
pogovor
naš Stik I	17
Mag. Bojan Kumer
Moj osebni cilj je energetska samooskrba
Besedilo In fotografija: Vladimir Habjan
Minister za infrastrukturo je v današnjih časih v vladni ekipi gotovo med najbolj obremenjenimi. Smo tik pred zimo, za katero se zdi, da bo energetsko ena najbolj zahtevnih v zgodovini Slovenije. Zato so na ministrstvu pripravili celo vrsto ukrepov, ki nam bodo ta čas olajšali. Pozanimali smo se tudi o tem, kakšne načrte imajo za energetsko prihodnost države.
Kot se je Izkazalo, je delovanje energetskega trga na območju Evrope v kriznih razmerah nevzdržno tako za države kot za državljane In so posegi v energetiko nujni. Pri tem je pomembno prispevala tudi Slovenija z vrsto predlogov, ki jih je prevzela tudi Evropska komisija. Vloga predsednika vlade In ministra za Infrastrukturo je bila pri tem še kako odločilna. Spremembe se nakazujejo tudi na območju države, kajti priprave gredo v smeri pospešene solarlzaclje. O vsem tem smo se pogovarjali z mag. Bojanom Kumrom, kije bil že večkrat gost v naši reviji, tako v vlogi državnega sekretarja kot tudi v času zaposlitve v Elektru Celje, Elektru energiji In GEN-I, kjer je opravljal vrsto pomembnih funkcij'. Diplomiral In maglstrlral je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, končano Ima MBA.
Evropa še nikoli ni bila v tako nezavidljivem položaju, kot je vtem trenutku, ko je celotna energetika na prelomnici. Nekateri to obdobje primerjajo z naftno krizo v sedemdesetih letih. Kako vi vidite ta čas? Vsaka kriza Ima svoje plati In nobena kriza nI podobna drugI. Zagotovo gre za novo situacijo In določene podobnosti naftni krizi v sedemdesetih letih, vendarje bil takrat vpliv na življenje posameznika precej manjši, saj še nI bilo globallzacije. Današnja kriza je dolgoročna In seje akumulirala že nekaj let, vojna v Ukrajini pa je bila na koncu le sprožllec, ki nas je vse streznil. Izkazalo seje, daje bil gospodarski model, kije temeljil na poceni plinu Iz Rusije, zgrešen In kljub vsemu premalo zelen. Zdaj moramo velike spremembe narediti v zelo kratkem času.
Večkrat ste bili na izrednem zasedanju Sveta EU za energijo, kjer ste se srečali z energetskimi ministri EU. O čem ste govorili in kakšni so bili sklepi?
Res je, zelo veliko se dogaja. Evropska komisija pripravlja uredbo za ureditev trga električne energije. To je posledica Izrednega zasedanja 9. septembra, to srečanje pa je bilo posledica pobude predsedujoče države Češke In našega posredovanja v obliki non-paperja. Tako so se zadeve začele odvijati. Politični akterji so se začeli zavedati, da v energetiki stvari vendarle niso pod nadzorom. Pozitivno sem bil presenečen, kako je bil svet EU pripravljen podpreti naše predloge, ki so pozneje končali v osnutku uredbe. Treba je namreč vedeti, daje bila EK do sestanka 9. septembra zelo zadržana, v večini je celo zagovarjala, da EU energetski borzni trg še kar normalno funkcionira. Naši predlogi ukrepov, kar nekajjlh je bilo, so zasledovali tri cilje: takojšen poseg na energetske borze za znižanje ekscesnlh cen z uvedbo varovalk, ki se morajo avtomatsko uveljaviti ob takih cenah (tuje več načinov oziroma možnosti), zasnova strukturne spremembe trga In oblikovanje skupnega likvidnostnega mehanizma na evropski ravni. Največje delo je opravil predsednik vlade dr. Robert Golob, kije prepričal vodjo kabineta In predsednico EK Uršulo von der Leyen, da so res potrebne strukturne spremembe energetska trga. Prišlo je do ozaveščanja, da je treba »nekaj« storiti, In to takoj. Ker je bila njegova argumentacija razlogov tehtna, seje sprožil proces sprejemanja mnogih ukrepov, ki še kar traja, pa smo vmes, za EU razmere, ogromno ukrepov že sprejeli, In to v komaj dobrem mesecu. Nismo še na cll-
pogovor
ju, končni rezultat bo uredba oziroma zakonodajni akti. Čaka nas še kar nekaj zasedanj v oktobru in vse kaže, da bo na enem prav naš predsednik vlade imel posebno točko za področje energetike in bo z zaključki razprave lahko vplival na končne zahteve in na to, kakšna bo energetska politika EU.
Na ministrstvu pripravljate dolgoročni načrt
za spodbujanje obnovljivih virov.
Vjavno obravnavo ste poslali dva predloga
zakonov s tega področja. Na kaj ciljate?
OVE so eden osnovnih gradnikov, na katerega stavimo v naši vladi in taka je bila tudi predvolilna obljuba. Že od 1. junija delujemo na več ravneh: imamo cenovno znosne razmere (cene), imamo zagotovljeno zanesljivost oskrbe, da se pripravimo na fazo pred-krize in pozneje na krizo, če bo sploh do tega seveda prišlo. Hkrati pa delamo tudi na tem, da bodo naslednjo zimo razmere boljše. Torej delujemo srednje- in kratkoročno. Pospešiti moramo solarizacijo države in omogočiti državljanom znižanje stroškov za energijo ter hkrati s tem tudi omogočiti zeleni prehod države. Na tem področju, kot veste, močno zaostajamo. Imamo enega najnižjih ciljev glede deleža obnovljivih virov, ki pa smo si ga v NEPN na takšno višino postavili z razlogom, saj smo vedeli, kaj vse moramo pri okolj-ski zakonodaji še spremeniti, preden si lahko postavimo ambicioznejše cilje. Vmes smo imeli drugo vlado in zdaj smo žal ugotovili, da je bil vmesni čas izgubljen. Pred nekaj leti smo bili v situaciji, ko bi bilo treba določene stvari premakniti in si postaviti ambicioznejše cilje, zdaj pa je prišla Evropska komisija s pričakovanji po še višjih ciljih. Pridelali pa smo si dve leti in pol zaostanka. Predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je ravno ta temelj, ki nam bo omogočal obravnavati to problematiko. Namen je pozitivno diskriminirati dobre in okoljsko čiste projekte. Na primer Magna ni bil tako dober projekt do okolja, kot so recimo sončne elektrarne, z vidika zahtevnosti postopkov umeščanja v prostor pa sta oba projekta obravnavana skoraj enako. Uresničujemo torej cilj', da se bodo za državo okoljsko čisti projekti drugače umeščali v prostor, predvsem hitreje in učinkoviteje, z manj administrativnimi ovirami. Drugi predlog, zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, je prvi tovrstni zakon, ki nam bo pomagal pri odmiku od fosilnih goriv. Gre za pomemben zakon in oblikovanje pravih temeljev za tako imenovano obnovljivo infrastrukturo, da bi lahko v roku dveh do treh let začeli graditi infrastrukturo za alternativna goriva. Ne govorim le o vodiku, ki ga EU zelo podpira, pač pa tudi o sintetičnem metanu, utekočinjenem naftnem plinu, stisnjenem zemeljskem plinu, biogorivih, biokomponentah za fosilna goriva in podobnem. Skratka veliko je stvari, pri čemerje treba seveda upoštevati še elektriko in polnilno infrastrukturo. Ne razumem pa, zakaj seje tako dolgo čakalo. Sk-
ratka, to moramo začeti vzpostavljati, graditi, da bomo lahko razogljičili promet, kije največji porabnik v bruto končni rabi energije. To sta dva pomembna zakona, sprejeli pa smo še nekatere druge ukrepe. Prvi je dolgoročni časovni načrt za spodbujanje rabe OVE, kjer smo končno dali vse skupaj pod skupni imenovalec, objavili smo lokacije, kjer z vidika omrežja ni težav za priključevanje velikih sončnih elektrarn, hkrati pa pojasnjujemo, kje so še rezerve in kdo je pravi naslovnik za vprašanja, saj želimo narediti korak v smeri državljanov.
Menite, daje projekt postavitve 1.000 MW sončnih elektrarn do leta 2030 uresničljiv?
Takih lokacij', kjer se lahko hitro in brez posebnih ovir zgradi za 1.030 MW elektrarn, je 58. Če bi bil ta zakon že uveljavljen, bi lahko že gradili sončne elektrarne, ampak žal še ni. Zato hitimo tudi na tem področju. Upam, da bo ta zakon v državnem zboru januarja ali februarja sprejet in bi se lahko projekti velikih SE začeli izvajati. Do takrat se lahko poskrbi za material, komponente in preverijo se prve lokacijske informacije, urejajo pogoji za umeščanje v prostor...
Distributerji so bili zaradi kriznih razmer prisiljeni zmanjšati sredstva za investicije v razvoj, obnovo in vzdrževanje omrežja. Potrebe pa so velike. Kje vidite rešitve?
Kaže se, da razpršena gradnja OVE virov prinaša določene izzive. Čeprav se je ta val začel dogajati že pred leti, morajo distribucijska podjetja agresivno pospešiti nadgradnjo predvsem nizkonapetostnega omrežja, da bodo lahko državljanom omogočila priključitev vseh sončnih elektrarn. Res je, distribucijska podjetja so bila popolnoma po nepotrebnem ob trimesečno omrežnino, kar je bil, milo rečeno, zelo nespameten ukrep. Hkrati smo tudi opazili, da so se sredstva za investicije zmanjšala za precej več kot 25 odstotkov, kolikor je bilo izpada omrežnine. Naša zahteva je, da je treba izpolniti prvotno načrtovane investicijske načrte in da se denar večinoma usmeri v nizkonapetostno omrežje, da se tako obravnavajo ozka grla za priključevanje razpršenih virov, pa ne le sončnih elektrarn, ampak tudi toplotnih črpalk, in s tem zagotovijo državljanom energetska neodvisnost, nižji stroški za energijo in Sloveniji zeleni prehod. Mnogi nam očitajo, da so distribucijska podjetja ozko grlo zelenega prehoda, zato jim bo treba pomagati, ker brez njih ne bo zelenega prehoda.
Sprejeli ste že tri sklope zakonov o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, o poroštvu in o oskrbi s plinom? S kakšnimi nameni?
Sprejeli smo pet zakonov Pred časom smo na vladi sprejeli zakon o celostnem prometnem načrtovanju. Gre za zelo pomemben zakon, s katerim bomo uravnavali trajnostno naravnane načrte tako na lokal-
naš Stik I	643
ni kot na nacionalni ravni. Končno smo dobili zakon, ki povezuje lokalno raven z državno. Sprejeli smo zakon o skladu NEK za razgradnjo NSRAO, kije bil star že več kot petnajst let In je bil nesistemski ter ga je bilo treba posodobiti. S temi tremi zakoni smo se pripravili na predkrlzno In morebitno krizno raven, s poroštvenim zakonom pa je država dala podporo energetskim proizvajalcem, da Imajo možnosti dovolj' velikega obratnega kapitala za trgovanje na borzi. Uredili In dopolnili smo tudi sistemski zakon o oskrbi s plinom, s čimer smo oblikovali dodatno zaščito odjemalcev, uredili status tako Imenovanih večstanovanjsklh gospodinjskih odjemalcev ter povezljivost In Izmenljivost podatkov v plinskem gospodarstvu.
Ali se kaže, da bi morda v letošnji zimi znova zagnali plinske elektrarne?
Dodatnih proizvodnih zmogljivosti nI mogoče zgraditi z danes na jutri, Imamo, kar Imamo. Moramo pa to, kar Imamo, pripraviti, da bomo sploh lahko koristili v največjem možnem obsegu. Na morebitno krizo nismo bili dobro pripravljeni. Po pooblastilu vlade vodim posebno krizno skupino za plin In drugo za električno energijo. Na področju plina se pripravljamo na predkrlzno delovanje, kar pomeni, da polnimo zaloge ek-stra lahkega kurilnega olja In premoga In sploh vseh energentovter pripravljamo ukrepe za morebitno krizno delovanje. Pri premogu si bomo morali pomagati tudi z uvozom. Dotok plina je zaenkrat nemoten, tudi ruskega, v celotnem evropskem plinovodnem omrežju gaje le še 9 do 10 odstotkov, nekaj tudi v Sloveniji. Ta plin je še vedno cenovno ugodnejši, kot sta ameriški utekočinjeni plin aH plin Iz afriške regije. Hkrati sprejemamo tudi ukrepe za odjemalce, zlasti podjetja, z namenom zagotavljanja nižjih cen, zanesljive oskrbe In pomoči pri prestrukturiranju energetskih virov. Z razglasitvijo prve stopnje za zgodnje opozarjanje s strani Agencije za energijo smo želeli opozoriti vse deležnike, da se pripravijo v največji meri za primere, ko bo treba ukrepati zaradi možnosti motene oskrbe. Delamo In se pripravljamo na najhujše, upamo pa na najboljše. Ogromno dela je bilo opravljenega In z rezultati sem zadovoljen In bi se na tem mestu rad Iskreno zahvalil vsem, ki posredno aH neposredno sodelujejo v krizni skupini. Velika zahvala gre tudi predanim najožjim sodelavcem.
Ali je glede na aktualne razmere še vedno sprejemljiv rok opustitve rabe premoga do leta 2033 oziroma v skladu s koalicijsko pogodbo do leta 2030?
Premik datuma nam v naslednji zimi ne bo prav nič koristil. Za zdaj je strategija takšna, kot je. Dobro je, da Ima strategija določene mejnike, takrat se bomo odločali glede na novo geostrateško situacijo. Zdaj nI čas, da bi sprejemali odločitve, kaj se bo zgodilo leta 2033. Lani nihče nI predvideval, da bodo danes energetske razmere take In da bomo Imeli
tako sušo. Nihče ne ve, kaj bo leta 2030, zdaj sprejemati odločitve, ki nam za to zimo nič ne pomagajo, nima smisla, saj je preveč spremenljivk In neznank. Mogoče pa bomo še pred koncem mandata Izvedli evalvacljo strategije.
Prejšnji dve vladi sta podpirali gradnjo JEK2. Kakšno je stališče sedanje vlade glede tega vprašanja?
Projekt je v postopku sprejemanja DPN, energetsko dovoljenje je prejšnje vodstvo MZI Izdalo. Naše ministrstvo je dalo vlogo za DPN na MOP In z njim aktivno sodelujemo. Postopek je dolgotrajen In poteka skladno z zakonom o varstvu okolja In drugimi zakoni s področja varovanja okolja In urejanja prostora. TI postopki žal trajajo zelo dolgo. Naša vlada projektu ne nasprotuje, Imamo pa v koalicijski pogodbi jasno zapisano, kaj vse je treba glede tega storiti In tega se bomo striktno držali. Odločitev o projektu bo morala biti preverjena tudi na referendumu In ml jo bomo spoštovali.
Letošnja hidrologija je izredno skromna. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj na področju gradnje novih hidroelektrarn na Savi ter kako je z gradnjo HE Mokrice, katere začetek že dlje odlašamo? Proizvodnjo Iz hidroelektrarn je treba obravnavati drugače. Veliko smo zamudili v preteklem desetletju. V koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo dodatno preučili, kaj lahko naredimo. Vsekakor bo potrebna dodatna razprava s tistimi, ki so za gradnjo, predvsem pa s tistimi, ki so proti njej. Računamo, daje situacija zdaj taka, da bomo uspeli najti soglasje, da so gradnje novih HE potrebne. Morda ne take, ki so bile zasnovane pred dvajsetimi leti. Tu lahko naredimo velik premik. Lahko bi zasnovali večnamenske objekte s ciljem pomoči kmetijstvu, predvsem za čas suše (namakanje), kar seje kot zelo potrebno pokazalo letos, lahko pa te objekte Izrabimo tudi v turistične namene In podobno. Ne bi rekel, da so to le hidroelektrarne, ampak večnamenski objekt, ki bo namenjen tudi proizvodnji električne energije Iz potenciala vode, pa tudi sončne energije Iz plavajočih sončnih elektrarn na akumulacijah In tako naprej. Določene študije kažejo tudi na pozitiven vpliv hidroelektrarn na uravnavanje ravni podtalnice. Kar se tiče prihodnosti HE Mokrice, bomo morali najprej počakati na odločitev sodišča.
Za katere energetske projekte si želite, da bi jih v vašem mandatu dokončali ali vsaj začeli?
Moja osebna želja je, da si bo lahko državljan, ki se želi energetsko preskrbeti oziroma ozeleniti, to lahko storil, čim hitreje. Če je le mogoče, v enem mesecu od popolne vloge do odobritve, In to po znosnih oziroma sprejemljivih cenah.
aktualno
SVET EU
Dosežen evropski dogovor o nujnem posredovanju pri visokih eenah energije
Besedilo: Polona Bahun, fotografija: ¡Stock
Ministri EU za energijo so na izrednem zasedanju potrdili uredbo Evropske komisije o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Uredba uvaja skupne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji in zamejitev prihodkov proizvajalcev električne energije, ki proizvajajo energijo s cenejšo tehnologijo, ki naj bi se distribuirán končnim odjemalcem ali pa dobaviteljem električne energije, kijih je regulirana cena prizadela.
naš Stik I	645
Ministri so se strinjali o ukrepu prostovoljnega desetodstotnega zmanjšanja porabe električne energije na mesečni ravni in petodstotnega obveznega zmanjšanja porabe v urah najvišje porabe. Države članice bodo med 1. decembrom 2022 in 31. marcem 2023 določile konice, med katerimi bodo zmanjšale povpraševanje po električni energiji, in same izbrale ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe za oba cilja v tem obdobju.
Potrdili so tudi zamejitev tržnih prihodkov na 180 evrov/MVVh proizvajalcem, vključno s posredniki, električne energije, ki proizvajajo energijo s cenejšo tehnologijo, kot so obnovljivi viri energije, jedrska energija in lignit. Ti proizvajalci so v preteklih mesecih ustvarili velike finančne dobičke, ne da bi se ob tem povečali njihovi operativni stroški. Višina zgornje meje je zasnovana tako, da ohranja donosnost proizvajalcev in s tem preprečuje oviranje naložb v obnovljive vire energije.
Države članice so se tudi dogovorile, da bodo z ukrepi po lastni izbiri zbirale in preusmerjale presežne prihodke, ki naj bi se distribuirán končnim odjemalcem ali dobaviteljem električne energije, ki jih je regulirana cena prizadela. Državam članicam je zaradi njihovih nacionalnih značilnosti pri sprejemanju ukrepov na voljo tudi nekaj prožnosti. Tako imajo možnost določitve višje omejitve prihodkov, dodatnega omejevanja tržnih prihodkov, razlikovanja med tehnologijami in uporabe omejitev tržnih prihodkov drugih akterjev, na primer trgovcev z električno energijo.
ka bodo države članice namenile finančni podpori gospodinjstvom in podjetjem ter ublažitvi učinkov visokih maloprodajnih cen električne energije.
Ministri so se strinjali, da lahko države članice začasno določijo ceno za dobavo električne energije malim in srednje velikim podjetjem ter s tem dodatno podprejo podjetja, ki se spopadajo z visokimi cenami energije. Dogovorili so se še, da lahko izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, kije nižja od stroškov.
Razpravljali so tudi o uvedbi cenovne kapice na prodajo zemeljskega plina in Evropsko komisijo pozvali, naj v najkrajšem času pripravi predloge
Sprejeti ukrepi so začasni in izredni. Uporabljali se bodo od 1. decembra letos do 31. decembra prihodnje leto. Cilji zmanjšanja porabe energije bodo veljali do 31. marca prihodnje leto, obvezna omejitev tržnih prihodkov pa do 30. junija prihodnje leto.
konkretnih ukrepov za zajezitev visokih cen plina in zagotavljanje stabilnosti energetskega trga. Češko predsedstvo je Evropsko komisijo pozvalo k hitri uvedbi platforme za skupno nabavo plina.
Če je neto uvozna odvisnost države članice enaka ali višja od sto odstotkov, naj bi ta do 1. decembra letos sklenila sporazum o ustrezni delitvi presežka prihodkov z državo članico izvoznico. K sklenitvi tovrstnih sporazumov so povabljene tudi druge države članice.
Države članice so se nadalje strinjale, da bodo določile obvezne začasne solidarnostne prispevke za dobičke podjetij, dejavnih v sektorjih surove nafte, zemeljskega plina, premoga in rafinerij. Solidarnostni prispevek naj bi se izračunal na podlagi obdavčljivih dobičkov, določenih v skladu z nacionalnimi davčnimi predpisi, v proračunskem letu 2022 in/ali letu 2023, ki presegajo 20-odstot-no povečanje povprečnega letnega obdavčljivega dobička od leta 2018. Omenjeni solidarnostni prispevek se bo uporabljal poleg običajnih davkov in dajatev, ki že veljajo v državah članicah.
Države članice lahko tudi ohranijo nacionalne ukrepe, enakovredne navedeni solidarnostni dajatvi, če so združljivi s cilji uredbe in ustvarjajo vsaj primerljive prihodke. Izkupiček solidarnostnega prispev-
Uredba dopolnjuje evropsko zakonodajo in dane pobude, sprejete v zadnjih nekaj mesecih, s pomočjo katerih bi oskrba z energijo za Evropejce ostala zanesljiva in cenovno dostopna, kot so uredba o zmanjšanju povpraševanja po plinu, uredba o skladiščenju plina, oblikovanje evropske energetske platforme in pobude za doseganje diverzifikacije virov oskrbe. Ukrepi dopolnjujejo tudi pobude, predlagane že v okviru paketa REPovverEU.
22
I aktualno
MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO
V novem NEPN vse v enem
Besedilo in fotografija: Mare Bačnar
Konec septembra seje na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko odvila predstavitev poteka posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), na kateri sta minister mag. Bojan Kumer in državna sekretarka mag. Tina Sršen z MZI med javno razpravo poudarila, da bodo v krovnem dokumentu zajete strategije za vse energente: »Odpiramo 11 front.«
Prof. dr. Gregor Dolinar je s prijaznimi besedami izrazil čast gostovanja pomembne predstavitve, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer pa naznanil veseli trenutek, v katerem smo in začenjamo novo pot z načrtom NEPN, ki bo v prihodnosti osnovni dokument, na katerem bo temeljila okoljs-ka in energetska politika. Napovedal je pospešeno solarizacijo Slovenije: že ko je nastopil mandat, so takoj začeli pripravljati ukrepe za fotovoltaiko, ker tukaj vidijo velik potencial. Mnogo državljanov si želi imeti svojo elektrarno, ki pa je ne morejo priključiti v omrežje. Pomembni so širši okoljski cilji, ki si jih je tudi Evropa zadala, ključna v dokumentu pa bodo navodila. Ta bodo oblikovana tako, da bodo v dokumentu zelo jasni merljivi cilji, kdo mora kdaj kaj narediti. »Konec je časov, ko smo se izgovarjali drug na drugega. Lastništvo posameznih ukrepov je treba prevzeti nase.« Dolgoročna raba jedrske energije, opuščanje rabe zemeljskega plina, opustitev rabe ruskega zemeljskega plina, izstop iz premoga. Vse to so dejstva in prelomnice, ki so pred vrati. Javnost in medije je povabil, naj podprejo proces ustvarjanja načrta NEPN in poročajo argumentirano. Verjame, da bomo skupaj zmogli kreirati dober dokument, ki bo tlakoval lepo prihodnost Slovenije, ki bo energetsko, podnebno in družbeno sprejemljiva. Tina Hočevar iz kabineta ministra z Ministrstva za okolje in prostorje poudarila, da so podnebni izzivi izzivi vseh vladnih resorjev in posameznika naše družbe, zato jih je treba začeti obravnavati skupaj in celostno. Opozorila je tudi na to, da energetska revščina in pravični prehod
ne smeta biti pozabljena ob kreiranju NEPN. Pozvala je tudi k sodelovanju v procesu priprave novega zakona o podnebnih spremembah; pripombe in predloge potencialnih vsebin za ta zakon sprejemajo do 21. oktobra. Dr. Danijel Crnčec z Ministrstva za infrastrukturo je povedal, da je najprej treba določiti rezultate projekta, metodologijo in časovnico izvedbe, potem sledi poročanje o izvajanju NEPN in poročanje Komisiji o izvajanju NEPN. Celovito bo treba posodobiti strokovne podlage in energetske bilance do leta 2050, na koncu pa posodobiti NEPN skladno z Uredbo 2018/1999 in dopolnitvami, ki izhajajo iz zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 in REPovverEU. Treba bo oblikovati in voditi celoviti in aktivni podnebni in energetski dialog na več ravneh, ki omogoča vsem deležnikom dejavno sodelovanje in razpravljanje o dolgoročnih scenarijih, napredku in izvajanju NEPN ter njegovi posodobitvi. Mag. Edvard Košnjek z Inštituta JožefStefanje povedal, daje Slovenija večinoma uspešna pri izvajanju ukrepov, sprejetih pred NEPN, manj uspešna pa je pri izvajanju dodatnih ukrepov, sprejetih z NEPN. Poleg tega prihaja do zamud zaradi pomanjkanja potrebnih kadrovskih kapacitet. Slovenija je v letu 2020 izpolnila cilje na področju emisij TGP in energetske učinkovitosti, za doseganje višjih ciljev v letu 2030 pa bo treba izvajanje ukrepov bistveno okrepiti, zlasti pri prenovi stavb in tehnološkem prehodu v industriji, ter uvesti dodatne ukrepe. Energetska učinkovitost mora biti na prvem mestu, pomembna pa je tudi njena dostopnost, ki mora postati prednostna usmeritev
naš Stik I
23
podnebno energetske politike. Delež OVE brez statističnega prenosa v letu 2020 ni dosegel cilja, zato bo treba bistveno več pozornosti nameniti odpravi ovir na tem področju, še zlasti umeščanju v prostor. Kljub opaznemu napredku pri izvajanju ukrepov za trajnostno mobilnost bodo za doseganje ciljev potrebni bolj ambiciozni ukrepi in njihovo hitrejše izvajanje, kar zahteva močno politično podporo na lokalni in tudi državni ravni. Velik zaostanek in premajhna vlaganja v električno distribucijsko omrežje pa bodo povzročili, da bo to kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji, zato je neizvajanje ukrepov NEPN na tem področju
alarmantno. Katarina Muha z Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je predstavila odnos javnosti do obnovljivih virov energije. Najbolj smo Slovenci naklonjeni fotovoltaiki, na drugem mestu je vetrna energija, sledijo ji hidroelektrarne, potem pa še biomasa, jedrska in energija na zemeljski plin. Mag. Stane Merše z Inštituta Jožef Štefan pa je na koncu predstavitev spregovoril o trajnostno razvojnih potencialih in izzivih, izzivih posodobitve načrta NEPN, ter o prihodnosti zemeljskega plina in alternativ. Potrebni so razogljičenje oskrbe s plini, zeleni tehnološki prehod v industriji in povezovanje energetskih sektorjev.
24	I aktualno
GEN-I
Dejstvo je,
da bo letošnja zima
najzahtevnejša
Besedilo in fotografiji: Vladimir Habjan
Trenutna energetska kriza v Evropi, ki v zgodovini nima primerjave, je povzročila, da so razmere na energetskih trgih zelo zaostrene. Napovedovanje cene električne energije in plina za obdobja v prihodnosti, ki jo izvajajo v službi za analizo trgov in portfelja v GEN-I, je zaradi tega postalo bistveno zahtevnejše, kot je bilo prej.
Takih ekstremov na trgu energentov Evropa ne pozna vse od druge svetovne vojne, pravi mag. Jan Bohinec, vodja službe za analizo trgov in portfelja v GEN-I: »Morda lahko sedanje stanje primerjamo le z globalno naftno krizo v sedemdesetih letih, ko je zmanjkalo goriva tudi ne bencinskih servisih, cena nafte pa je poskočila za 500 odstotkov in je trajalo dvajset let, da so se cene umirile. Česa tako ekstremnega ne pozna več generacij'. Vajeni smo, daje dostop do energije samoumeven, da ni tako, pa smo spoznali letos. Pa takratje šlo le za en energent, danes pa so trgi tako globalno povezani, da se kriza, če je pri enem energentu, seli še na druge in posledično na celotno gospodarstvo. Ta kriza je torej bistveno večja in kot družba česa podobnega še nismo izkusili. Cene električne energije za prihodnje leto v Nemčiji so v prejšnjem tednu (pogovor 7. 9., op. a.) dosegle 1.050 EUR/MVVh, to je bil do zdaj vrh. Sicer so zdaj padle na od 500 do 550 EUR/MVVh, pred letom in pol pa je bila cena 50 EUR/MVVh. Toje 10- ali celo 20-kratni skok. To so ekstremne razmere, kijih evropsko gospodarstvo ne more prenesti,« je zaskrbljen mag. Bohinec.
Magister fizike Jan Bohinec je v GEN-I zaposlen deset let. Ves čas deluje v analitiki, kjer je zamenjal več delovnih mest, od analitika do vodje službe, ki jo vodi zadnja štiri leta. Kot je povedal, morajo biti v službi odzivni na hitre spremembe. Služba za analizo trgov in portfelja je uvrščena na področje napredne analitike in algoritemskega trgovanja, kjer deluje približno sto analitikov in še nekaj študentov. Naloga službe
je podpora področju trgovanja. »GEN-I je v osnovi razdeljen na prodajo in trgovanje, naša služba deluje na področju trgovanja. Delujemo na mednarodnih trgih. Naša primarna naloga je napovedovanje cene električne energije in plina v prihodnosti. Služba šteje 31 sodelavcev, ki so v petih ekipah, vsaka ima svojega vodjo ekipe. Gre za visoko izobražen kader, več je doktorjev znanosti in magistrov s področja fizike, matematike, ekonomije, strojništva in elektrotehnike, tudi tujci z drugih celin so, tako da s pridom izkoriščamo priliv možganov v Slovenijo,« razloži mag. Bohinec.
Zanima nas, kako pridejo do napovedi. »Spremljamo dogajanje na evropskih trgih energentov, kar trenutno vključuje 28 držav. V teh državah spremljamo vreme, veter, sonce, količino padavin, temperature, kakšen je odjem električne energije v posamezni državi, kakšna je proizvodnja električne energije, spremljamo tudi vsako posamezno elektrarno, kije večja od 100 MW in za katero vemo, po kakšni ceni deluje. Vemo, kdaj so remonti, spremljamo izpade elektrarn, kakšna goriva potrebuje elektrarna, kakšne so njene emisije, kakšni so proizvodni stroški. Spremljamo celo višino snega v Alpah in drugih visokogorjih po Evropi, kako hitro se spomladi sneg topi, kakšen bo pritok vode v reke zaradi taljenja snega. Pomembna hidroelektrarna v regiji je blizu kraja Djerdap na meji med Srbijo in Romunijo, mi napovedujemo, kakšen bo pretok Donave na tej točki za več mesecev vnaprej, in to nam pomaga razumeti, kakšna bo hidrologija in koliko energi-
nas Stik
je bo takrat na voljo. Vse to so vhodni podatki v naš Interni model simulatorja trga. Napovemo, kaj se bo zgodilo, ko pride do realizacije, In kakšne cene električne energije lahko pričakujemo v prihodnosti. Napovedujemo od dneva vnaprej in vse do enega leta v prihodnost. Vse to je naš »output«, naš rezultat, to so naši izračuni. In to je podpora trgovcem. Z njimi se o teh rezultatih pogovarjamo in jim predvsem pomagamo sprejemati odločitve. Oni naše napovedi lahko upoštevajo aH pa tudi ne, saj so oni tisti, ki sprejemajo končne odločitve, mi pa smo podporna služba,« je Izčrpen mag. Bohinec.
Kje dobijo podatke, ga vprašamo. »Večina je javno dostopnih, kar gre na račun evropske regulative, jih je pa ogromno: kar 20.000 časovnih vrst, ki se osvežijo večkrat na dan. Zato potrebujemo veliko virov, hkrati pa Imamo pametne algoritme, ki neke stvari avtomatizirajo. Izdelali smo jih pri nas, v naši službi. Zajem podatkov je na strani IT, od tam naprej pa je vse na strani analitike. Smo tudi razvijalci in sami razvijamo svoje modele, algoritme In analitska orodja.«
V kolikšni meri trgovci upoštevajo napovedi in kako sprejmejo, če jih ne, nas še zanima. »S trgovci se vsakodnevno pogovarjamo, skupaj gledamo rezultate in analiziramo, koliko smo bili dobri v preteklih napovedih. Vedno se nam ne posreči In ne zade-nemo, verjamem pa, da so naše napovedi tudi naša konkurenčna prednost Na trgu smo dobri In verjamem, da prinašamo večjo dodano vrednost trgovcem.
Zelo pomembno je tudi to, da se ne pogovarjamo le o eni cenovni napovedi v prihodnosti, temveč se napovedovanja vedno lotevamo scenarijsko. Prihodnosti se ne da napovedovati z visoko zanesljivostjo, tudi vremena ne znamo napovedovati, saj nismo meteorologi. Zato meteorološke podatke pridobivamo od zunanjih ustanov Čeprav je večina javno dostopnih, nekatere podatke vseeno tudi plačujemo. Vremena se ne da z zanesljivostjo napovedati za več kot nekaj dni vnaprej. Ukvarjamo se z vprašanji, kaj se zgodi s ceno električne energije, če se zgodi to In to. Na primer, če ugasnejo eno francosko nuklearko, kaj to pomeni za trg električne energije. Trgovci potem razumejo cenovno občutljivost energetskega sistema. Skupaj iščemo najboljše razmerje med priložnostmi In tveganji In večinoma so trgovci dovzetni do simulacij in nas upoštevajo. Pogosto nas tudi izzovejo, če bi lahko Izpeljali še eno simulacijo, da določene podatke dodatno preverimo. To je del našega vsakodnevnega sodelovanja in povratna zanka. Verjamem, da smo pri tem napovedovanju v samem vrhu evropskega trga, in to je naša vrednost,« razloži mag. Bohinec.
Aktualne razmere, covld kriza, energetska kriza in vojna v Ukrajini, močno vplivajo na napovedovanje cen, pravi mag. Bohinec: »Od covlda naprej, lahko bi rekli, torej že dve leti, je evropski energetski trg v nenehnem krču. Vse, kar se dogaja v svetu, evropski trg energentov občuti prek negotovosti In povečanih tveganj. Ko je nastopila covld kriza, smo vsi prešli na delo na daljavo. Takrat je bilo treba poleg vseh rednih zadolžitev izpeljati precej dodatnih ad hoc analiz. Trgovcem smo pomagali s scenariji, kaj se zgodi, če gremo v zaprtje gospodarstva, kaj to pomeni za odjem električne energije In za ceno v prihodnosti. Ko je ta kriza minila, je prišla še bistveno večja, to je energetska kriza, ki seje začela lani jeseni In zdaj traja že skoraj leto, leto in pol. Od takrat so razmere na energetskih trgih zelo zaostrene. Na trguje mogoče občutiti večjo negotovost, vlagatelji večjo pozornost namenjajo tveganjem, volatilnost je visoka, likvidnost pa Izredno nizka. S tem seje količina trgovanja bistveno zmanjšala za produkte za prihodnja obdobja. Ves ta čas smo v GEN-I pozorni na dogajanje. Analiziramo, razpravljamo, imamo dodatne zadolžitve, ki od celotne ekipe zahtevajo pozornost, natančnost in visoko motivacijo za delo. Brez entuzlazma ne bi šlo, nadur pri nas ne štejemo, jih pa upravičujemo s strastjo do dela ter pogosto rešujemo probleme dolgo v noč in prek vikendov S tako ekipo je privilegij delati in ponosen sem na njih,« pove mag. Bohinec.
Kje so - poleg že naštetih - razlogi za tako krizo in kje vidi rešitve, vprašamo mag. Bohinca. »V letošnjem letu seje od januarja do danes bistveno zmanjšala hldroproizvodnja v celotni Evropi, za kar 62 TVVh glede na Isto obdobje lani. To je štirlkratnik celotne slovenske porabe električne energije na letni
26
I aktualno
ravni. Priča smo bili izraziti suši, na območju od balkanskih držav do zahodne Evrope. Drugi razlog je, da so nuklearke v Franciji zmanjšale proizvodnjo za kar 65 TVVh, ki jo je bilo treba nadomestiti z drugimi viri. Nekaj z novimi proizvodnimi napravami, s sončnimi in vetrnimi, preostanek s plinskimi, saj drugega Evropa nima. Zato porabimo precej več plina, kot smo ga v preteklih sezonah in velik delež plina moramo uvoziti. EU žal na tem področju ni samozadostna. Potem je prišla še geopolitična kriza z Rusijo in Ukrajino. Moramo vedeti, da je celotna Evropa v vojni, ne v fizični, smo pa v ekonomski oziroma energetski. Ta poteka z Rusijo, ki izkorišča svoj 40-odstotni tržni delež na področju dobave plina v EU. Tega je zdaj bistveno manj, saj ga skoraj ne pošiljajo več v Evropo. Jasno je, da je to politična poteza in ni tehničnih omejitev. V GEN-I verjamemo, da se moramo pripraviti na najslabši možni scenarij to zimo, pri čemer je treba vedeti, da je poraba plina pozimi bistveno večja, kot je poleti. To posredno, kot potrjujejo tudi analize, lahko pomeni, da čeprav trenutno ni večjih težav z zagotavljanjem energije, da bo pozimi zagotovo prišlo do večjih izzivov in nanje se moramo zato ustrezno pripraviti. Evropska skladišča plina se pospešeno polnijo, ampak ni nujno, da bo to dovolj'. Če se vnaprej pripravimo na najslabši možen scenarij', potem natančno vemo, kakšna kriza nas čaka, koliko moramo zmanjšati odjem električne energije in plina, da bomo prišli čez zimo,« pojasnjuje mag. Bohinec.
Take simulacije so izvedljive in jih izvajajo v njihovi službi. »Natančno vemo, pri kakšnih predpostavkah
pridemo z zalogami do konca marca, na kakšne količine plina lahko ob tem v Evropi računamo. Tukaj se spet igramo s scenariji, kaj se zgodi, če plina ni, oziroma, če zmanjšamo porabo plina v industriji za 20 odstotkov, ter ali je to dovolj' ali ne. Analize kažejo, da bi bilo treba porabo v industriji zmanjšati za približno 20 odstotkov in še za 15 odstotkov pri ostalih odjemalcih. Če to naredimo, lahko preživimo zimo brez ruskega plina. To je veliko zmanjšanje, po drugi strani pa je Nemčija že avgusta zmanjšala industrijski odjem za 20 odstotkov, tako da vidimo, daje to mogoče narediti. Zato mislimo, da rešitve obstajajo. Energetsko draginjo bomo čutili vsi v Evropi in temu se moramo prilagoditi. Ne nazadnje smo v ekonomski vojni in vsak od nas lahko prispeva delček k manjši porabi. Dodatno je treba na ravni EU tudi zagotoviti, da bo utekočinjen plin še naprej prihajal v Evropo ne glede na ceno, Evropa bo morala zagotoviti nakup tudi iz drugih celin. Preprečiti je treba vojno dobičkarstvo, presežek prihodkov razporediti in s tem olajšati finančne izzive odjemalcem, ki plačujejo visoko ceno. Morda bi lahko nekatera podjetja ustavila proizvodnjo in bi jim zagotovili subvencioniranje za čas trajanja krize. Če nadaljujem, kar nekaj držav tudi pospešeno dela na postavitvi novih terminalov za utekočinjen plin. Nekaj jih bo nameščenih v Nemčiji v začetku naslednjega leta, kar bi moralo olajšati do-bavljanje plina v EU,«je dejal mag. Bohinec in zaključil, da bo letošnja zima z energetskega vidika najtežja do zdaj ter da bi se cene energentov morale normalizirati čez čas, vendar pa se to zagotovo ne bo zgodilo pred naslednjo pomladjo.
SIEMENS ENERGY
ZA TRAJNOSTEN SVET
Aleš Prešern	Laura Music
Siemens Energy je eno od vodilnih svetovnih podjetij na področju energetike. Podjetje sodeluje z različnimi deležniki na energetskih sistemih za prihodnost in tako podpira prehod v bolj trajnosten svet. Siemens Energy s svojim naborom izdelkov, rešitev in storitev pokriva skoraj celotno energetsko vrednostno verigo - od proizvodnje in prenosa energije do shranjevanja. Ocenjuje se, da šestina vse električne energije, proizvedene na svetu, temelji na tehnologijah Siemens Energy
Podjetje je prisotno v več kot 90 državah po vsem svetu in zaposluje več kot 90.000 ljudi. V poslovnem letu 2021 je ustvarilo približno 28,5 milijarde evrov prihodkov
Siemens Energy Slovenija, s sedežem v Ljubljani, zaposluje vrhunske domače strokovnjake in je del globalnega podjetja.
Direktor družbe Siemens Energy Slovenija Aleš Prešern je še zlasti ponosen na dolgoletna partnerstva doma in v tujini. »Z vrhunskimi strokovnjaki v Sloveniji, vrhunsko tehnologijo, ki jo Siemens Energy nenehno izboljšuje, ter poštenim in transparentnim sodelovanjem z vsemi udeleženci na trgu skupaj ustvarjamo pot v trajnostno prihodnost.«
Finančna direktorica Laura Musič z optimizmom zre v zeleno prihodnost Slovenije. »Partnerjem pomagamo prepoznati dejanske energetske potrebe v Sloveniji, s skupnimi rešitvami pa lahko naredimo prihodnost resnično zeleno.«
WWW.SIEMENS-ENERGY.COM
28
I aktualno
PAMETNA OMREŽJA
Projekt SINCRO.GRID
uspešno zaključen
Besedilo: Brane Janjič, fotografija: Vladimir Habjan
Skupni projekt Slovenije in Hrvaške, ki gaje sofinancirala Evropska komisija, prinaša številne pozitivne učinke v omrežje obeh držav in tudi širše regije ter je dober zgled sodelovanja med sosednjimi sistemskimi operaterji.
Vodja enote CEF Energy iz agencije CINEA Beatrice Coda, direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar in predsednik uprave družbe HOPS Igor Ivankovič so simbolično vklopili naprave projekta SINCRO.GRID v elektroenergetsko
omrežje. \
\
razpršenih virov proizvodnje, porodila že leta 2014. Državi sta takrat projekt SINCRO.GRID posredovali Evropski komisiji kot predlog projekta skupnega evropskega interesa in ta ga je tudi odobrila, maja 2017 pa je bila nato podpisana še pogodba o sofinanciranju iz programa Instrumenta za povezovanju Evrope.
Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar
je ob tej priložnosti poudaril, da je SINCRO.GRID prvi evropski projekt s področja pametnih omrežij,
V Tehnološkem središču ELES v Beričevem je 8. septembra potekala slavnostna prireditev ob zaključku projekta SINCRO.GRID, ki so se jo udeležili številni ugledni gostje iz EU, Slovenje in Hrvaške. Gre za prvi uspešno zaključeni projekt s področja pametnih omrežj, sofinanciran iz Instrumenta za povezovanje Evrope, pri čemer seje bila pobuda za iskanje skupne rešitve na območju Slovenije in Hrvaške za rešitev problema pomanjkanja ustreznih virov prožnosti, potrebnih za uravnavanje elektroenergetskega sistema ob vse večjem vključevanju
fCBd by yofthaE
ki je prešel vse faze - od uvrstitve na listo projektov skupnega evropskega interesa, sofinanciranja iz Instrumenta za povezovanje Evrope do uspešne izvedbe in inovativne vključitve visoko učinkovitih naprav v slovensko in hrvaško elektroenergetsko omrežje, s katerimi dosegamo številne pozitivne teh-nično-poslovne učinke, povezane z ureditvijo napetostnih razmer, optimiziranjem izgub, izboljšanjem nadzora nad obratovanjem omrežij in možnostjo večje integracije obnovljivih virov, hkrati pa največjim trgom v Evropi omogočamo dostop do energetskih virov celotne JV Evrope.
»Projekt dokazuje,« je poudaril mag. Mervar, »da se operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja zavedamo velikih izzivov in potrebe po uporabi novih in učinkovitih energetskih naprav in orodij' za potrebe zanesljivega obratovanja sistema, ter tudi dokazuje, da znamo združiti moči in uporabiti evropsko finančno pomoč za dosego hitrejše in donosnejše vključitve obnovljivih virov v omrežje.«
»Zahvaljujem se vsem odločevalcem na državni in evropski ravni in organom, ki so prepoznali ta projekt kot enega pomembnejših. Ta podpora je bila ključna, hkrati pa smo vsi, ki smo vpleteni v ta projekt, čutili veliko odgovornost, da ga uspešno zaključimo in izkazano zaupanje tudi upravičimo. Vse to nam ne bi uspelo,«je svoj nagovor sklenil mag. Mervar, »brez odličnega sodelovanja vseh partnerjev (pri projektu sta poleg sistemskih operaterjev obeh držav družb ELES in HOPS, sodelovala tudi operaterja distribucijskega omrežja SODO in HEP ODS) in sodelavcev ki so pomagali pri izpeljavi tega projekta, ter ga uspešno pripeljali do konca.«
Mag. Aleksander Mervarje priložnost izrabil tudi za napoved novega mednarodnega projekta GreenSvvitch, v katerem poleg Slovenije in Hrvaške sodeluje tudi Avstrija. Z novimi tehnologijami in rešitvami, ki so se pojavile v zadnjih letih, naj bi do leta 2028 še povečali nadzor in upravljanje pretokov moči ter dodatno okrepili obstoječe elektroenergetsko omrežje. »Sodelovanje, ki smo ga zastavili in začeli že v projektu Sincro.Grid, bomo tako še nadgradili,«je dejal mag Mervar, »saj lahko le s sodelovanjem uspešno rešujemo aktualne energetske izzive.«
Da gre uspešnost projekta pripisati predvsem dolgoletnemu odličnemu sodelovanju obeh sistemskih operaterjev - Elesa in Hopsa, pa tudi drugih sodelujočih pri projektu, je bil mnenja tudi predsednik uprave HOPS Igor Ivankovič, ki je dejal, da je vsem sodelujočim pri projektu uspelo uresničiti vse zastavljene cilje, pri čemer so sodelovali tudi številni strokovnjaki iz različnih področij. Ob zaključku je za uspešno delo čestital vsem partnerjem konzorcija, zahvalil pa seje tudi
KLJUČNI CILJI PROJEKTA SINCRO.GRID
•	učinkovito vključevanje razpršenih enot za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v prenosna in distribucijska elektroenergetska omrežja na območju Slovenije in Hrvaške;
•	izboljšanje kakovosti napetosti v elektroenergetskem sistemu Slovenije in Hrvaške;
•	vključitev dodatnih virov sistemskih storitev;
•	povečanje prenosnih zmogljivosti obstoječih daljnovodnih povezav;
•	boljši nadzor nad prenosnim in distribucijskim omrežjem z uporabo naprednih tehnologij za napovedovanje.
dobaviteljem opreme in izvajalcem, ki so kljub zaostrenim razmeram v času pandemije upoštevali dogovorjene roke in s tem pomembno pripomogli k pravočasnemu zaključku projekta.
Projekti, kot je SINCRO.GRID, so ključnega pomena za zeleni preboj in povečanje energetske neodvisnosti od ruskih energentov, pri čemer se je ob sedanji krizi, ki ne vpliva samo na energetiko, ampak na celotno gospodarstvo, znova pokazalo, da moramo ukrepati takoj. Pri tem imajo pomembno vlogo povečanje energetske učinkovitosti in diverzifikacija oskrbe, predvsem pa varčevanje nas vseh. Ob tem je treba, kot je v svojem video pozdravu udeležencem dogodka dejala Catharina Sikovv Magny iz Evropske komisije, hitro in občutno povečati tudi delež obnovljivih virov, saj je to edina trajnostna pot za uspešen boj proti aktualnim podnebnim in gospodarskim izzivom.
Ob tem imajo zelo pomembno vlogo tudi pametna omrežja, saj omogočajo hitrejšo integracijo obnovljivih virov v omrežje, povečujejo njegovo odzivnost in odpirajo možnosti za vpeljavo novih poslovnih modelov Kot je poudarila, je ravno projekt SINCRO. GRID dober primer povečanja možnosti izrabe obstoječega omrežja in uspešnega čezmejnega sodelovanja in takih projektov na ravni EU rabimo še več.
Ob tem je še omenila dopoldansko prvo mednarodno konferenco o skupnih evropskih projektih pametnih omrežij', ki jo je v sodelovanju z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) organiziral Eles, ter dejala, da bi bila taka izmenjava mnenj in izkušenj zelo dobrodošla tudi v prihodnje.
88,6 milijona evrov je ocenjena vrednost projekta
40,5 milijona evrov je prispevala Evropska komisija
30
aktualno
GIZ - DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Trajnost je naša realnost
Besedilo: Polona Bahun, fotografija: Mare Bačnar
Na Bledu je potekala že 7. strateška konferenca slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. Rdeča nit tokratnih razprav je bila pot do zelene energetske preobrazbe, niso pa se mogli izogniti niti aktualni tematiki, povezani z draginjo in spoprijemanjem z velikimi podražitvami vseh energentov.
Kot je v uvodnem nagovoru udeležencem dejal gostitelj In predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon, so v elektrodistribucijskih podjetjih, torej tudi v Elektru Gorenjska, določili nove strateške usmeritve, pri tem pa v ospredje postavili zagotavljanje trajne energije. Pojem trajna energija pomeni zavezo do okolja, kar pomeni, da bodo od zdaj proizvajali samo električno energijo iz obnovljivih virov, dali poudarek učinkoviti rabi energije in podprli tehnologije, ki bodo omogočale zeleni prehod. Pri tem ne bodo zanemarili svoje osnovne dejavnosti, to je distribucija električne energije, sajje ta v času elektrifikacije še toliko bolj pomembna. Trajna energija pomeni tudi stalno skrb, da se bo strast do energetike ohranjala še naprej, zato si prizadevajo znanje prenašati na mlajše rodove, saj bodo ti tisti, ki bodo najintenzivneje izvajali zeleni prehod.
Predsednik skupščine GIZ in predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je poudaril, da so nujni premiki pri uresničevanju ciljev trajnostne-ga razvoja, ki se med seboj povezujejo in združujejo - ekonomsko, družbeno in okoljsko. Trdno so odločeni prispevati k ozdravitvi in ohranjanju planeta, na katerem želimo živeti dostojno, enakopravno in v zdravem okolju, brez revščine in pomanjkanja. Prispevati želijo k vzdržnosti in trajnostni gospodarski rasti, ohranjanju vseh naravnih virov, vzdržnemu razvoju in uveljavljanju novih tehnologij, prilagojenih podnebnim razmeram in biotski raznovrstnosti. Po njegovem mnenju so energetska kriza in podnebne spremembe med največjimi izzivi našega časa, hkrati pa so tudi izjemne razvojne priložnosti.
Kot je dejal, so pred nami energetski izzivi prihodnjega desetletja, kijih bo treba reševati hitre-
je, kot smo to počeli zadnjih štirideset let, hkrati pa moramo ravnati strpno in učinkovito. Po njegovih besedah je nedopustno in nedostojno iskati izgovore za neuspehe.
V nadaljevanju je generalni sekretar evropskega združenja Eurelectric Kristjan Ruby predstavil
eiekt Celje
Povezu; v omre;
nove gen&rai

H
1
naš Stik I
31
ključne izzive energetike v Evropi in po svetu. Izpostavil je, da je nujno treba pospešiti in posodobiti distribucijsko omrežje, saj je to v Evropi staro 40 ali več let, ob tem pa tudi pospešiti birokratske postopke. Poudaril je, da je Evropa letos zaradi podnebne in energetske krize postavljena pred pomembne odločitve, pri spopadanju z obema krizama pa ključno vlogo v EU lahko odigra prav elektrifikacija. Prišel je čas za veliko povečanje hitrosti in obsega uvajanja čiste in obnovljive energije ter za uvedbo ogljično nevtralnih, energetsko učinkovitih električnih tehnologij. Prehod na električne tehnologije lahko močno zmanjša povpraševanje po plinu, kije v tej zimi osrednji problem, in tako zmanjša odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv Za to nalogo sta ključnega pomena pospeševanje elektrifikacije prometa ter elektrifikacija stavb in industrije, ki predstavljata 57 odstotkov povpraševanja po plinu. Ključno vlogo v tem procesu bodo imela distribucijska podjetja, ki jim je jim treba zagotoviti dovolj svobode in fleksibilnosti za infrastrukturni in digitalni razvoj, da ne bi na koncu distribucijsko omrežje postalo glavna ovira energetske tranzicije.
Predstavnik italijanske distribucije iz podjetja Enel Grids Marcelo Castillo je predstavil izzive sodobne distribucije v Italiji in po svetu, spremembe in zlasti izzive za trajnostno preobrazbo distribucijskih sistemov Enel Grids zagotavlja oskrbo 75
milijonom uporabnikom omrežja, deluje pod 40 nacionalnimi regulatorji, zato je njihov glavni cilj biti ne samo zanesljiv in stroškovno učinkovit, ampak tudi dober. Pri tem v ospredje postavljajo prav lokalne skupnosti, torej prebivalce.
Na dogodku so bili predstavljeni tudi projekti, s katerimi posamezna elektrodistribucijska podjetja utirajo pot zelenemu dogovoru, in trendi na področju razvoja elektrodistribucije. Predstavniki vseh petih distribucijskih podjetij in predstavnik družbe SODO so zbranim spregovorili o skupnostni samooskrbi kot alternativi netmeteringu, izhodiščnih temeljih za digitalni prehod in velepodatkovnih platformah kot ključni tehnologiji za uspešno izvedbo zelenega prehoda v elektroenergetiki. Govor je bil še o izzivih prenove tarifnega sistema, učinkih trajne inovativnosti na boljše poslovanje in sodobno korporativno kulturo v Elektro Gorenjska, o poti razogljičenja elektrodistribucijskih podjetij Slovenije, o tem, kako podatkovna analitika spreminja distribucijski sistem, in še o zasnovi sistema za podatkovno analitiko.
Konferenca seje končala z okroglo mizo, na kateri so sodelovali predsedniki uprav vseh petih distribucijskih podjetij in predstavnik SDH Dejan Božič. Dotaknili so se številnih aktualnih tem, med drugim energetske draginje. Ta je glede na tre-
Obstoječe omrežje bo lahko podprlo prehod na gospodarstvo brez neto emisij, ki ga bo poganjala čista elektrika. Toda zdaj bolj kot kdaj prej nujno potrebuje posodobitev, naložbe, vnaprejšnje načrtovanje in usklajevanje, da se bo lahko spopadlo s prihodnjimi konicami povpraševanja po energiji in povečanimi obremenitvami.
gotavljanje zelenega prehoda ena od prednostnih nalog, največji Izziv pa je trenutno zagotavljanje zanesljive In cenovno vzdržne oskrbe z električno energijo. Zato je ključno, da čim prej preidemo na bolj vzdržno obliko samooskrbe bodisi s hranilniki bodisi s skupnostno samooskrbo na mestih, kjer je omrežje primerno za priključitev.
Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blaži-ca je Izpostavil področje financiranja In dobičkonosnosti. Z Investiranjem v omrežje se povečujeta vrednost In donosnost za lastnika, saj se to od distribucijskih podjetij, ki so organizirani kot delniške družbe, tudi pričakuje. Tako lahko Investirajo le toliko sredstev, kot jih Imajo na razpolago In kolikor se lahko zadolžijo.
nutne razmere pod vprašaj postavila še nedavno razmišljanje, da bomo s pomočjo zemeljskega plina prešli v zeleno prihodnost. Izkazalo seje tudi, kako pomembna je vtem času jedrska energija, ki Ima svoje prednosti In slabosti, a bo z njeno pomočjo doseganje zastavljenih evropskih ciljev lažje. Sogovorniki so precej pozornosti namenili tudi vprašanju nadomestitve TEŠ 6 z drugimi viri, predvsem sončnimi elektrarnami. Govorili so še o regulaciji, predolgem umeščanju objektov v prostor, samooskrbi, Investiranju v omrežje In koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe. Poudarili so pomembnost varčevanja z energijo, kije v tej negotovi prihodnosti še toliko bolj nujna.
Predsednik GIZ distribucije In predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec je Izpostavil, da se elektrodIstrlbucljska podjetja zavedajo svojega deleža odgovornosti pri zelenem prehodu ter pospešeno vlagajo v razvoj In krepitev omrežja, saj so zmogljivosti omrežja omejene, zlasti ker to v preteklosti nI bilo načrtovano In zgrajeno za vključevanje vse več obnovljivih virov v omrežje. Gre za velik strokoven Izziv, ki ga rešujejo s povečanim obsegom Investicij, avtomatizacijo In digitalizacijo procesov.
Predsednik uprave Elektra Maribor Jože Hebar je povedal, da z digitalizacijo omogočajo nove storitve, kot je zlasti zagotavljanje prožnosti, kar jim omogoča boljšo Izkoriščenost elektrodistribucij-skega omrežja. Pri tem lahko tudi natančneje določijo, kje je najbolj smiselno vlagati v omrežje zdaj In kje je smiselno še počakati.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana Aleksander Zupančič je poudaril, daje v Elektru Ljubljana za-
Predsednlk uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon je poudaril, da energetski prehod v nizko-ogljlčno družbo ter razvoj novih tehnologij prinašata preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje, dobave In porabe električne energije. Ključno vlogo pri zelenem prehodu bo Imel distribucijski sistem, ki mora poleg naprednosti omogočati tudi osnovno funkcijo prenosa moči. Nov tarifni sistem mora biti zato usmerjen v spremembo obnašanja odjema oziroma oddaje električne energije, ki bo omogočila vzdržen razvojni model za omrežje ter učinkovito In vzdržno dobavo električne energije. Po njegovih besedah bo le tak model lahko omilil energijsko draginjo In omogočil prehod v nlzkoogljlčno družbo.
Sogovorniki so se strinjali, daje treba biti pripravljen na obdobje, ki prihaja, ter narediti vse, da Iz njega Izldemo s čim manj škode. Enotni so bili, da je zaradi dobrih odločitev v preteklosti distribucijsko omrežje v dobri kondlcljl, za prilagajanje hitrim spremembam, ki smo jim priča, pa sta potrebna čas In predvsem denar. Potrebe po Investicijah rastejo vse hitreje, viri financiranja pa so omejeni. Predvsem morajo biti investicije v omrežje smotrne, saj jih na koncu plača uporabnik. Da bo ekonomski izplen kar največji in cena najnižja, je treba kar najhitreje spodbuditi pozitivno komunikacijo z uporabniki. Kot so poudarili na koncu, je zelena prihodnost v teh časih, ki smo jim priča, pomembnejša, kot kadar koli prej.
pogledi
33
Nejc Petrovič,
vodja službe za raziskave In razvoj v Elektru Gorenjska. Ukvarja se predvsem z novimi poslovnimi modeli, novimi tehnologijami ter raziskovalnimi In razvojnimi projekti.
Mladi talenti
Letošnje poletje sem imel srečo, saj sem ga lahko preživel obkrožen s perspektivnimi mladeniči, ki v delovno okolje niso vnesli zgolj visoke stopnje novih kompetenc in znanj, temveč tudi izjemno motiviranost za reševanje sodobnih energetskih izzivov. V retrospektivi na iztekajočo izkušnjo, ki je prinesla nekatere številne pozitivne učinke za naše podjetje in tudi konkretne rezultate začrtanega dela, lahko izpostavim predvsem naslednje ugotovitve.
Dozdeva se mi, daje elektroenergetika ena izmed gospodarskih panog, kamor interdisciplinarne kompetence prodirajo razmeroma pozno. V podjetju Elektro Gorenjska smo za letošnje poletno študentsko delo načrtno Izbirali kadre, ki ne Izhajajo le Iz stroge elektroenergetike, temveč tudi iz drugih tehničnih In osnovnih naravoslovnih ved, kot so fizika, matematika, računalništvo in informatika. Seveda jih nismo Iskali za delo na podpornih dejavnostih, temveč za reševanje aktualnih domenskih vprašanj. Zaključim lahko le, da smo morda celo prepozno priložnost ponudili drugačnim profilom, saj so več kot ustrezno opremljeni in usposobljeni za reševanje izzivov naše panoge. Vedno več raziskovalnih in razvojnih aktivnosti se seli na področje IT tehnologij, kjer se današnji študenti že na dodlplomskem študiju konkretno usposobijo v sodobnih programskih jezikih In orodjih, tako da lahko z njihovo pomočjo ustvarjajo dodano vrednost za podjetje. Upam si trditi, da je tudi njihova osnovna motivacija precej bolj izrazita, saj so pod vprašajem njihove osnovne življenjske potrebe, kot so dostopna stanovanja, družina, redne oblike zaposlitve In podobno.
Pravzaprav je škoda, da smo kot panoga morda za odtenek preveč konservativni ter premalo naklon-
jeni novim Idejam In novim miselnim pristopom. Razumem, daje konservativnost neločljivo povezana z Izredno visoko zanesljivostjo In robustnostjo celotnega sistema, vendar pa hkrati okolje od nas zahteva večje in odločnejše korake v smeri razogljičenja, digitalizacije, energetske neodvisnosti In inovatlvno-stl, česar pa s pristopom, kot smo ga imeli do zdaj, ne bomo dosegli. K sreči na vrata trkajo Izjemni posamezniki, ki so založeni z obilico temeljnih znanj, metod, tehnik in orodij, hkrati pa jim po drugi strani manjka ilustracija konkretnih Izzivov sodobne elektroenergetike in kako lahko njihove kompetence te izzive uspešno naslavljajo. Tu je pravzaprav naša nova vloga, s katero lahko povsem samozavestno konkuriramo največjim tehnološkim gigantom po vsem svetu. Perspektivni in ambiciozni kadri se bodo vračali zaradi zanimivih priložnosti, atraktivnega delovnega okolja In izpolnjujočega občutka, da so nekaj prispevali k izboljšanju našega vsakdanjika, tudi če pri tem ne bodo obogateli.
Vse skupaj je izredno navdihujoče, saj kaže, da visoko sposobnih kadrov vendarle ne primanjkuje toliko, kot si morda mislimo. Moramo pa pri tem tudi sami narediti ne samo miselni preskok In svoje poglede usmeriti v Interdisciplinarnost, temveč moramo kot panoga povečati razpoznavnost aktualnih vsebin z vidika priložnosti za vse kadrovske profile.
34
I aktualno
DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR
Ob sedemdesetletnici obstoja zagon novega segmenta sončne elektrarne Zlatoličje
Besedilo: Brane Janjič, fotografije: arhiv DEM
Dravske elektrarne Maribor proizvedejo skoraj četrtino vse električne energije v Sloveniji, z osmimi velikimi hidroelektrarnami na Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in petimi sončnimi elektrarnami pa družba predstavlja tudi enega ključnih stebrov slovenske energetike.
naš Stik I
35
Dravske elektrarne
Dravske elektrarne Maribor so 28. septembra s priložnostno slovesnostjo zaznamovale častitljivi jubilej - sedemdeset let obstoja in ob tej priložnosti tudi uradno zagnale pred kratkim postavljen segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje.
Slovenski del reke Drave so prvič zajezili leta 1918 z izgradnjo hidroelektrarne Fala, zadnjič pa leta 1978, ko so zagnali še zadnjo v verigi hidroelektrarno Formin. V vmesnih šestdesetih letih so na Dravi ob omenjenih dveh zgradili še šest velikih hidroelektrarn. Prve elektrarne so v prvih letih delovale kot samostojne poslovne enote. Ideja o združitvi tedanjih elektrarn na reki Dravi v enotno podjetje seje prvič pojavila leta 1950, pri čemer je kot uradni datum nastanka družbe zapisan 1. oktober 1951. Od leta 2001 so Dravske elektrarne Maribor del skupine HSE, pri čemer so od 3. aprila 2003 oziroma od izdaje vladne uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije tudi edini koncesionar, ki danes z vsemi svojimi proizvodnimi objekti zagotavlja skoraj četrtino vse doma proizvedene električne energije, in to iz obnovljivih virov.
Slavnostni govornik ob otvoritvi nove sončne elektrarne minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da družba
Dravske elektrarne Maribor še krepi proizvodne zmogljivosti in s svojo povprečno letno proizvodnjo zagotavlja kar 80 odstotkov slovenske električne energije iz obnovljivih virov, kar nas lahko navdaja z upanjem in ponosom, da smo kljub času krize vendarle na poti, ki nam bo pomagala pri doseganju učinkovite, zanesljive in prilagodljive oskrbe z energijo. »To je še zlasti pomembno zdaj,« je dejal minister Kumer, »ko opažamo, da seje zaradi čedalje bolj ekstremnih nihanj vremena zmanjšala količina padavin, ki bi nam omogočila zadostno oziroma večjo proizvodnjo električne energije. Ob vse večji elektrifikaciji in zasledovanju zelenega prehoda je zato ključno, da energijo še naprej zagotavljamo skladno s trajnostnim razvojem okolja in trga z električno energijo.«
Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne dr. Viktor Vračar pa je izpostavil, da je častitljivi jubilej, ki ga obeležujejo Dravske elektrarne Maribor, dokaz, da se tradicija, znanje in izkušnje ne starajo. Sedemdeset let obstoja, od tega enaindvajset let v skupini HSE, je po njegovem mnenju pomembno prispevalo k varni in zanesljivi oskrbi slovenskega gospodarstva, industrije in gospodinjstev z najčistejšo energijo, tj. energijo vode. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ob že izkazani zavzetosti vseh zaposlenih tudi naslednjih sedemdeset let vsaj tako uspešnih kot do zdaj.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor Aleksander Brunčko je ob tem dodal, da čeprav po dolgih letih obstoja in delovanja niso najmlajši, so še vedno polni energije in načrtov za prihodnost. Ker je reka Drava energetsko že dobro izkoriščena, tako snujejo nove projekte za izkoriščanje drugih obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije, saj se zavedajo zavez, kijih je za to dala država, ter tudi odgovornosti do sedanjih in prihodnjih generacij.
NAČRTOV ZA PRIHODNOST JIM NE MANJKA
Poslanstvo družbe Dravske elektrarne Maribor ostaja enako že desetletja - varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. V prvo skupino prihodnjih projektov uvrščajo dela na obstoječih elektrarnah, kjer izstopata prenova jezu Markovci in rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne Formin. Kot izpostavljajo v družbi, pre-točnost reke Drave in ohranjanje energetskega potenciala omogočajo tudi z odstranjevanjem sedimentov, kijih v zadnjem obdobju, v sodelovanju z različnimi institucijami, nadgrajujejo v opeko, primerno za gradnjo, ter tako tudi na tem področju vstopajo v krožno gospodarstvo. Pri pomembnih razvojnih projektih družbe je treba izpostaviti še postavitev največje sončne elektrarne Zlatoličje -

S^ M Ml"
_
ir
Formin skupne moči dobrih 30 MW, ki bo stala na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Postala bo večja sestra pravkar zgrajenega segmenta pet moči 2,5 MW in bo proizvajala električno energijo za skoraj 10.000 gospodinjstev poleg tega pa bo omogočila tudi dodatno celovito izkoriščenje energetskih objektov namenjenih hidroproizvodnji. Za postavitev novih sončnih elektrarn se dogovarjajo tudi z različnimi lokalnimi skupnostmi, ki razpolagajo z degradiranimi območji, idealnimi za postavitev večjih sončnih elektrarn, pred kratkim pa so oddali tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za
postavitev baterijskega hranilnika, ki bo stal na lokaciji Mariborskega otoka. Poleg tega so znova obudili projekt črpalne hidroelektrarne Koz-jak, pri katerem poteka preverba razpoložljivosti ustrezne primarne opreme, ki bi lahko zagotovila zahteve po fleksibilnosti trga elektroenergetskih storitev Med strateškimi projekti ne gre pozabiti tudi na postavitev treh vetrnih parkov - VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije. Med njimi je najdlje projekt VE Ojstrica, za katerega so pred kratkim s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državni prostorski načrt, ki omogoča presojo vplivov na okolje in se lahko javno razgrne, kar pomeni nov pomemben korak na poti do postavitve elektrarne. Izvajajo pa tudi raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije, pri čemer izvedbo pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtujejo že letos.
V obdobju od leta 1951 do danes so Dravske elektrarne v omrežje oddale že približno 150.000 gigavatnih ur električne energije, kar bi v današnjem času zadoščalo za porabo vseh slovenskih gospodinjstev za obdobje kar 43 let.
Direktor Dravskih elektrarn mag. Damjan Seme je v zvezi s prihodnostjo družbe dejal, da seje ne bojijo, saj oboroženi z znanjem, bogatimi izkušnjami in visoko motiviranostjo zaposlenih z zanosom gledajo naprej. V prihodnjih letih nameravajo tako uresničiti več kot štirideset investicij in do leta 2026 dvigniti skupno moč Dravskih elektrarn Maribor s trenutnih 600 MW na 750 MW ter tako tudi na ravni države pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov
naš Stik I	37
Niiklearkaje sredi remonta
Besedilo in fotografije: Vladimir Habjan
V Nuklearni elektrarni Krško ta hip poteka redni remont, ki ga opravijo vsakih osemnajst mesecev. To pomeni okoli 4500 delovnih nalogov in blizu 40.000 remontnih aktivnosti, načrtujejo zamenjavo približno polovice gorivnih elementov. Po remontu bo imela elektrarna višjo nazivno moč.
38	I aktualno
Gorazd Pfeifer
V NEK se je prvega oktobra končal 32. gorivni ciklus in začel redni remont. Po planu bo trajal 32 dni, kar pomeni, da sta sinhronizacija elektrarne z omrežjem in začetek 33. ciklusa načrtovana drugega novembra. Pri zadnjem remontu aprila 2021 skoraj ni bilo zamud, le tri ure, kar je res zanemarljivo; pomembneje je, daje potekal po planu in da so v t. i. samovrednotenju po remontu ugotovili, daje bil nadvse uspešen. To se kaže tudi po tem, da je elektrarna skoraj leto in pol med remontoma obratovala neprekinjeno. Kot je v pogovoru pred začetkom remonta povedal vodja proizvodnje, Gorazd Pfeifer, so to v zadnjih desetletjih dosegli štirikrat. Zadnja nenačrtovana zaustavitev elektrarne je bila leta 2020 ob potresu v Petrin-ji. Proizvodnja NEK je bila leta 2021 nad planom, leta 2022 pa je trenutno pol odstotka pod planom, kar je posledica izredno sušnih razmer. Zato so tri mesece obratovali vsi hladilni stolpi in vse pripadajoče komponente. Izkoristek je bil zato nekoliko nižji, čeprav je bil reaktor na polni moči.
32. gorivni ciklus seje končal, začel se bo 33. ciklus

56 gorivnih celic od 121 menjajo v času remonta
V	zadnjem remontu 2021 ni ostala nedokončana nobena aktivnost, ki bi jo bilo treba nadaljevati v letošnjem. Načrt letošnjega obsega izvedbo vseh potrebnih obratovalnih, vzdrževalnih in projektnih aktivnosti, med katerimi pa tokrat ne bo več nalog Programa nadgradnje varnosti, saj je bila njegova zadnja faza dokončana leta 2021. V tem sklopu ostaja le še gradnja suhega skladišča za izrabljeno gorivo, ki poteka in bo končana leta 2023.
Vodja remonta in odgovorni za remont je tehnični direktor, vodja proizvodnje pa je njegov namestnik, odgovoren za jedrsko varnost oziroma t. i. varnost v zaustavitvi. Kot vemo, se takoj, ko v NEK končajo remont, začnejo priprave za naslednjega, pravzaprav celo za drugega, ki se načrtuje. Imajo tudi t. i. plan predremontnih aktivnosti z določenimi mejniki, ki so ga izpolnili tudi letos. »Načeloma priprave na remont potekajo kontinuirano; ko se približujemo remontu, so intenzivnejše. Priprave na uspešen remont so ključne. Začnemo že dve leti pred remontom. Ko se bo končal letošnji, bomo že začeli priprave na remont 2025, čeprav je vmes še remont 2024. Vsaj dve leti pred remontom začnemo pripravljati različne projekte, pri čemer so redne vzdrževalne aktivnosti že znane, saj jih delamo vsak remont. Očitno tudi izkušnje prejšnjih let pomagajo, da so redne aktivnosti dobro pripravljene in da jih naredimo z odliko že prvič. To je ena od naših usmeritev, da vsako aktivnost naredimo že prvič in to odlično. Tako naj bi vjedrski industriji bilo, priprave pri tem pa so ključne,«je povedal Pfeifer.
Z remontno organizacijo v NEK začnejo približno dva meseca pred remontom, ko so v teku pridobitve inštalacijskih paketov projektov in finaiizacija delovnih nalogov Imajo tudi proces osamitev, ko izolirajo opremo in sisteme, da bi lahko na njih izvajali vzdrževalna dela ali projektne spremembe. »Plan remonta je naredila planska organizacijska enota na podlagi procesa varnosti v zaustavitvi, neodvisno smo ga preverili z različnih vidikov Remont načrtujemo na podlagi prijavljenih aktivnosti.
V	tak načrt prav tako vključujemo pripravo načrtov za uporabo prostorov Na primer, dela v reaktorski zgradbi koordiniramo, kdo, kdaj in kam bo oddal materiale in opremo, kje bo kdo delal, dvigoval itn. Planira se torej tudi v smislu porabe prostora, seveda so še dodatna usklajevanja potrebna v radiološko nadzorovanih območjih,« razloži Pfeifer.
Na naše vprašanje, koliko je letos delovnih nalogov in remontnih aktivnosti ter zunanjih izvajalcev, Pfeifer odgovarja: »Praksa kaže, da lahko tudi letos pričakujemo od 10 do 15 odstotkov ko-rektivnih delovnih nalogov, ocenjujemo, da jih bo skupaj s planiranimi čez 4500. Okoli 1500 bo pri-
naš Stik I
39
pravijenih osamitev opreme. To pomeni, da delovni nalog zahteva, da komponento ali sistem kontrolirano izločimo iz obratovanja - izoliramo za varno delo. V t. i. Primaveri, to je program, s katerim nadzorujemo planske aktivnosti, je več kot 40.000 aktivnosti. V tem remontu bomo zamenjali 56 gorivnih elementov od vseh 121. Na elektrarni bo v remontu sodelovalo okoli 3000 ljudi, več kot 2000 je zunanjih izvajalcev, ki niso nujno stalno povezani z jedrsko industrijo. Dnevno bo na elektrarni od 1500 do 1800 izvajalcev.«
Glavni vzdrževalni posegi letos so inšpekcije notranjih delov reaktorske posode, čiščenje uparjal-nikov, zamenjava sklopov motorja na dizelskem generatorju 1, zamenjava baterijskih celic in mnogo drugih rednih aktivnosti vsakega remonta. Vse to so po besedah Pfeiferja tudi glavne stvari, ki definirajo kritično pot plana: »Od modifikacij je glavna zamenjava visokotlačne turbine in visokotlačnih ventilov, tudi posodobitev mnogih instru-mentacijskih sistemov-od radioloških monitorjev do sistemov zaščite reaktorja. Z metodo stiskanja cevi primarnega sistema bomo zmanjšali natezne napetosti v zvarih. Tudi ta aktivnost določa kritično pot v planu remonta. Z namenom dolgoročnega obratovanja zamenjujemo še dva toplotna izmenjevalnika, oba na terciarnem hladilnem krogu, s tem daje en povezan z nevarnostnim delom elektrarne, drugi z varnostnim, za hlajenje varnostnih komponent, skozi oba teče savska voda. V sodelovanju s sistemskim operaterjem prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES poteka zamenjava sekundarne opreme v 400- in 110-kilo-
voltnem stikališču, izboljšujemo otočno napajanje lastne rabe iz Termoelektrarne Brestanica, uvajamo novo zaščito pred izpadom ene faze.«
Vse večje zamenjave opreme so bile že opravljene v prejšnjih remontih, visokotlačni del turbine je še zadnja velika komponenta, ki jo menjajo v tem remontu. Ob tem pričakujejo povečanje moči elektrarne za dober odstotek, kar pa se bo potrdilo šele po testih po novem zagonu.
Ukrepe v zvezi s covidom bodo uvajali glede na epidemiološke razmere. Vse stroške NEK pokrije sama, so se pa stroški materiala zvišali za približno 30 odstotkov, kar velja tudi na mednarodni ravni. »Veliko truda smo vložili v priprave, in zato sem optimist, da bomo remont izvedli v predvidenem času in v celoti ter kvalitetno, kar je bistvo za stabilno in varno obratovanje v naslednjih 18 mesecih. To pričakujejo tudi naši lastniki in odjemalci električne energije, saj je energetsko stanje pri nas in vsaj v evropskem delu sveta trenutno precej problematično,« je sklenil Pfeifer.
4500 delovnih nalogov in blizu 40.000 remontnih aktivnosti bo opravljenih med remontom
in
3000
3000 ljudi bo v remontu sodelovalo na elektrarni, od tega več kot 2000 zunanjih izvajalcev, dnevno bo na elektrarni od 1500 do 1800 izvajalcev
40
aktualno
JEDRSKA ENERGIJA
Preporod jedrske energije v svetil
Besedilo: Jure Kos, fotografija: ¡Stock
V drugem tednu septembra seje v Portorožu ponovno zbralo več kot 200 jedrskih strokovnjakov iz 18 držav Evrope, ZDA in Azije, ki so razpravljali o aktualni energetsko-podnebni krizi in vlogi jedrske energije v trajnostnem energetskem prehodu. Jedrska energija ob energetski krizi, ki jo je povzročila ruska agresija na Ukrajino, v Evropi in tudi drugod ter po vedno večji potrebi po odmiku od uporabe fosilnih goriv po svetu doživlja preporod.
naš Stik I
41
Podpora jedrski energiji raste tudi v javnosti, projekt izgradnje novega bloka jedrske elektrarne JEK2 pa poteka tudi v Slovenji. Z vključitvijo jedrske energije v traj-nostno taksonomijo EU so torej okoliščine za odločitev o gradnji novih jedrskih elektrarn zelo ugodne.
Mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe 2022 so v ponedeljek, 12. septembra, odprli s predstavitvijo projekta JEK2. Status projekta je predstavil dr. Bruno Glaser iz GEN energije, kije poudaril, daje glede na večdesetletne pozitivne izkušnje z jedrsko energijo odločitev za nadaljevanje jedrske opcije v Sloveniji edina logična pot Temu so sledile predstavitve možnih tehnoloških rešitev za JEK2 s strani predstavnikov ameriškega podjetja Westing-house, francoskega EDF in korejskega KHN. Pri vseh ponudnikih gre za reaktorje tretje generacije, najbolj razširjene reaktorje na svetu, kijih odlikuje najsodobnejša in najvarnejša tehnologija. Gre za tlačnovodne reaktorje, s kakršnim imamo v Slovenji že izkušnje, saj tak reaktor uporablja tudi NEK.
Nove jedrske zmogljivosti za doseganje energetskega prehoda in zagotavljanje zanesljivosti in stabilnosti energetskih sistemov načrtujejo tudi drugod.
V	Evropi največ novih jedrskih elektrarn načrtujejo v Franciji. Vlada v Parizu ob tem načrtuje prevzem celotnega lastniškega deleža v družbi Électricité de France (EDF), karji bo olajšalo izvedbo jedrskega programa. EDF ima letos težave z nekaterimi jedrskimi elektrarnami. Od 56 jedrskih reaktorjev jih trenutno stoji 32, večina zaradi rednih vzdrževalnih del, nekateri pa zaradi pojava korozije, a je ministrica za energetski prehod zagotovila, da bodo pozimi delovali vsi. V jedrsko renesanso poleg Francije vstopa tudi Velika Britanija. Britanska vlada je julija izdala soglasje za izgradnjo elektrarne Sizewell C na jugovzhodu Anglije. Projekt predvideva izgradnjo dveh reaktorjev z močjo 3,2 GW. Največji investitorje EDF, v teku so razprave o financiranju gradnje, končno odločitev pričakujejo prihodnje leto.
V	Nemčiji, kije znana nasprotnica jedrske energije, je v preteklih tednih potekala burna razprava o usodi zadnjih treh delujočih jedrskih elektrarn, ki naj bi jih dokončno ustavili do konca leta. Vlada je sklenila, da bodo nuklearke lahko obratovale do marca prihodnje leto, s čimer želijo preprečiti morebitne izpade električne energije pozimi. V Belgiji so medtem kljub načrtovani opustitvi jedrske energije do leta 2025 dosegli načelni dogovor o podaljšanju njene uporabe za deset let. Na gradnjo dveh novih reaktorjev se pripravljajo na Nizozemskem. Študija KPMG, ki jo je naročil nizozemski parlament,je pokazala, daje najprimernejša preizkušena tehnologija tretje generacije, pri kateri ne bi smelo biti zamud in dodatnih stroškov, vredno pa je razvijati tudi popolnoma nove tehnologije.
Na Češkem je zeleno luč vlade dobila jedrska elektrarna Dukovany. Glavni razlog za češko jedrsko usmeritev je nujno zmanjšanje uporabe premoga in odvisnosti od uvoza, pa tudi zagotovitev nizkoogljičnega ogrevanja. Na Slovaškem bodo letos zagnali novi reaktor Mocho-vce 3, prihodnje leto pa še Mochovce 4. Že s prvim bo ta država postala izvoznica elektrike.
Največji preobrat na področju jedrske energije seje v zadnjem času zgodil na Japonskem, kjer so se odločili za gradnjo novih jedrskih elektrarn in vnovični zagon nekaterih reaktorjev, ki so jih ustavili po nesreči v Fukušimi leta 2011. Tudi vlada v Južni Koreji je v začetku leta spremenila načrte o zaprtju jedrskih elektrarn. Zavezala seje, da bo spodbudila naložbe v jedrsko industrijo in okrepila izvoz jedrskih reaktorjev, hkrati pa povečala delež jedrske energije pri proizvodnji električne energije z lanskih 27 odstotkov na več kot 30 odstotkov leta 2030.
Na Kitajskem so v prvi polovici letošnjega leta zagnali 2,28 GW novih jedrskih zmogljivosti in odobrili gradnjo treh novih elektrarn. Konec minulega leta je delovalo 53 reaktorjev s skupno močjo 54,6 GW, do leta 2025 pa napovedujejo postavitev šestih ali osmih reaktorjev, kar bo moč kitajskih jedrskih elektrarn povečalo na 70 GW. Tudi v Indiji načrtujejo povečanje jedrskih zmogljivosti, jedrsko energijo nameravajo v energetsko mešanico vključiti tudi na Filipinih, v Vietnamu pa je minister za industrijo in trgovino izjavil, da je razvojjedrske energije neizogiben trend.
V	Egiptu se je julija začela gradnja prve od štirih predvidenih enot jedrske elektrarne El Dabaa. Reaktorji ruske proizvodnje bodo imeli vsak po 1.200 MW moči. Julija seje začela tudi gradnja četrtega reaktorja v turški jedrski elektrarni Akkuyu, kije prav tako ruskega dizajna. V Združenih arabskih emiratih je julija zadnje testiranje uspešno prestal četrti reaktor v jedrski elektrarni Barakah. Gre za reaktor korejske izdelave z močjo 1.400 MW.
V	ZDA se na področju jedrske energije največ dogaja v Kaliforniji, kjer je guverner Gavin Newsom vložil predlog zakona o podaljšanju obratovanja elektrarne Diablo Canyon. V senatu so julija dosegli dogovor o programu davčnih spodbud, s katerim bi podaljšali obratovanje nekaterih jedrskih elektrarn. V ZDA so v preteklosti delovali že 104 reaktorji, njihovo število pa je zaradi zapiranja upadlo na 92.
Podpora jedrski energiji se povečuje, karji omogoča ponovno rast in razvoj. V luči velike energetske krize, ki zahteva ekonomsko in okoljsko preudarno nadomestitev energetske vrzeli in uvoženih fosilnih virov, se vse bolj krepi vloga jedrske energije kot zanesljivega, domačega, čistega in s tem nepogrešljivega vira električne energije.
32 od 56 jedrskih reaktorjev v Franciji trenutno stoji
92 reaktorjev trenutno deluje v ZDA, v preteklosti so delovali že 104
53 reaktorjev je konec minulega leta delovalo na Kitajskem, v prvi polovici letošnjega leta pa so zagnali 2,28 GW novih jedrskih zmogljivosti in odobrili gradnjo treh novih elektrarn
42
I aktualno
SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA
Funkcionalna osvežitev HE Medvode
Besedilo in fotografiji: Mare Bačnar
V HE Medvode končujejo temeljito prenovo zapornic prelivnih polj, ki seje s prenovo prvega polja začela že lani. V Savskih elektrarnah Ljubljana ob tem poudarjajo, da so še zlasti ponosni, ker je izvedba temeljila na domačem znanju in slovenski industriji, kar je dodana vrednost projektu.
Hidroelektrarno Medvode so kmalu po drugi svetovni vojni gradili večinoma politični zaporniki, pri čemer jih je precej, kot so takrat poročali nekateri mediji, tudi umrlo. Oprema je bila za tisti čas sodobna, predvsem pa v večji meri slovenska. Po 68 letih je danes HE Medvode posodobljena in pripravljena na nove izzive. O prenovi zapornic smo se pogovarjali s sistemskim inženirjem za strojne naprave v Savskih elektrarnah Rokom Narobetom.
Lansko leto ste že zamenjali zapornici pretočnega polja ena, kako gre s prenovo drugega polja?
Prenova drugega polja je potekala z enakim ter-minskim planom, kot seje to dogajalo lani. Marca smo vzpostavili gradbišče, pripeljali prve sestavne dele in začeli delati. V samem polju smo začeli delati po prvomajskih praznikih, natančneje 5. maja, ko smo zaprli pretočno polje z zasilnimi zapornicami. Takrat smo tudi začeli demontažo starih zapornic. Gre namreč za dvojno kljukasto zapornico, ki jo tvorita spodnja in zgornja zaporna tabla in je zdaj na začasni deponiji na levi strani pregrade. Na desni strani pregrade smo sestavljali nove dele. Cilj izvedbe del v samem pretočnem polju je, da bi bila ta čim hitrejša. Lahko bi prišlo do težav, če bi nastopili veliki pretoki, kajti v času zamenjave je na razpolago samo eno delujoče prelivno polje brez redundance. Sledila je obnova obstoječih vbeto-niranih delov in gradbene konstrukcije, vidnih betonov, zamenjali smo prag. Nato seje začela montaža novih delov v nišo, najprej spodnje zaporne table skupaj z manjšimi sestavnimi deli od verižnikov do podestov. Sledila je montaža zgornje zaporne table
in verig. Lani je projekt zastal prav zaradi dobave verig. Zamenjava verig je bila kljub dobremu stanju starih in praktično nespremenjeni teži zapornic potrebna zaradi novejših predpisov za hidromehan-sko opremo, ki upoštevajo večje varnostne faktorje. Letos na srečo nismo imeli težav z dobavo verig. Po zamenjavi verig in montaži finih delov so nato sledili še funkcionalni preizkusi.
Po končani montaži se izvedejo še test z vodo, pregled morebitnega puščanja in končna nastavitev tesnil ter predaja novih zapornic v poskusno obratovanje.
Lahko torej rečemo, da ste izbrali dobro
sezono za obnovo zapornic, glede na
izredno sušno obdobje?
Glede tega smo res imeli srečo. Lani je bilo treba zaradi povečanih pretokov zapiranje pretočnega polja zamakniti za deset dni, letos pa je šlo brez večjih zapletov September bi lahko že povzročil nekaj težav, oktober pa sploh.
Zakaj ste se odločili za prenovo?
Zapornice so bile iste še od časa izgradnje hidroelektrarne in tako stare že skoraj 70 let. Hidroelektrarna Medvode je začela delovati leta 1954. V vseh teh letih so se izvajali redni remonti, zamenjale tesnilne gume in zapornica je bila negovana, pa vendar je bila protikorozijska zaščita dotrajana, to pa je težko oziroma nemogoče kakovostno obnoviti. Poleg tega ima portalni žerjav, kije na voljo, premajhno dvižno višino za dvig zapornic iz niše, zato smo iskali optimalno rešitev Glavni problem
naš Stik I
43
protikorozijske zaščite pa so težko dostopni deli. Tam, kjer je vlaga, kjer je nedostopno, kjer se ne da dobro očistiti ... Tako je idejni projekt skupaj z investicijskim programom pokazal, da se bolj izplača izvesti zamenjavo v primerjavi s prenovo -kajti prenova lahko prinese veliko nepredvidljivih stroškov, poleg tega pa bi bilo pretočno polje precej dlje nerazpoložljivo za obratovanje. Po pregledu starih zapornic po demontaži, ko je bilo razvidno tudi stanje nedostopnih delov, je bilo jasno, da je bila odločitev prava. Stara zapornica je bila kovi-čene izvedbe. V delih, kjer se pločevine prekrivajo, bi jo bilo praktično nemogoče kakovostno očistiti, korozija namreč material pri spojih predre. Nova izvedba pa je varjena ter glede negovanja in vzdrževanja boljša in lažja.
Kakšna je predvidena življenjska doba
novih zapornic?
Določili smo življenjsko dobo 60 let, s tem da bo treba vsaj enkrat v tem času obnoviti protikoro-zijsko zaščito. Zapornice prelivnega polja so predvsem varnostni organ HE. Če bi prišlo do kakršnih koli večjih poškodb, da zapornica ne bi delovala, bi bila lahko škoda velikanska in se v tem trenutku niti ne da do potankosti predvideti. Smotrnost zamenjave je težko natančno ovrednotiti, saj gre predvsem za varnost in uporabo.
Prenova zapornic prelivnih polj
v Medvodah je torej v zaključni fazi?
Zanesljivost delovanja zapornic prelivnih polj je ključna za varno obratovanje hidroelektrarne, zato je bila zamenjava opreme nujna. Obe pre-
livni polji sta, z izjemo zaključnih montažnih del na pretočnem polju 2, prenovljeni in pripravljeni na obratovanje za naslednjih 60 ali več let. Rad bi se zahvalil vsem deležnikom, ki so pripomogli k izvedbi zamenjave zapornic - od uprave do vseh drugih sodelujočih in ne nazadnje naših lastnikov Omembe vredno je tudi to, da so vsi izvajalci in projektanti iz Slovenije, iz tujine so bile dobavljene samo verige zapornic.
Ob uspešno prenovljeni zapornici v SEL verjetno že razmišljate tudi o novih projektih?
Starejše turbine s pomožno opremo imamo na ravni družbe večinoma že obnovljene, le turbini v HE Mavčiče sta še iz leta 1984 in počasi bo treba začeti razmišljati tudi o njuni obnovi/zamenjavi. V HE Medvode imamo čistilni stroj še iz začetka obratovanja HE in nameravamo letos poiskati optimalno rešitev za njegovo obnovo oziroma zamenjavo. Kot opcija zamenjave obstajajo tudi sodobne izvedbe s hidravličnimi pogoni, ki so za čiščenje boljše. Preverili bomo vse tehnične možnosti in seveda njihovo ekonomsko upravičenost. Zlasti jeseni se na finih rešetkah nabirajo plavje in nesnaga, listje, veje ..., zaradi česar se izgublja padec in zmanjša moč elektrarne, zato je pomembno, da imamo možnost kakovostnega in hitrega čiščenja s čistilnim strojem, po možnosti brez posegov zaposlenih. Narava namreč ne izbira, kdaj bo prišlo do vremenskega pojava, ki bo povzročil povečane količine plavja. Lahko je to ponoči in v zahtevnih delovnih razmerah, zato je naša želja, da bi bil čistilni stoj sposoben delovati čim bolj avtonomno.
44	I aktualno
POGOVOR Z DR. FRANCEM SINURJEM, GLAVNIM DIREKTORJEM IBE
Podpreti je treba projekte za energetsko neodvisnost in brezogljienost
Besedilo In fotografija: Mare Bačnar
Dr. Franc Sinur je mandat glavnega direktorja nastopil 1. januarja 2022. Pred tem je deloval v družbi kot direktor Sektorja za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo. Njegova vizija je ohraniti vodilni položaj družbe za svetovanje in inženirske storitve ter z nenehnim razvojem v podjetju nuditi najboljše storitve naročnikom.
Trenutno sodelujete z nekaterimi ključnimi naročniki, ki delujejo v energetiki, bodisi je to prenos in distribucija ali proizvodnja. Kateri naročniki in projekti so to?
Kot projektant In svetovalec smo sodelovali pri več ključnih projektih sistemskega operaterja prenosnega omrežja ELES v Slovenji, tukaj bi predvsem Izpostavil projekte na razdelilnih transformatorskih postajah Clrkovce, Divača, Berlčevo In Podlog, ter Izjemno pomemben projekt dvoslstemskega daljnovoda 2 x400 kV Clrkovce-Plnce. Družba je sodelovala tudi pri projektu SINCRO.GRID - uvajanje pametnih omrežij' evropskega pomena na območju Slovenije In Hrvaške. Za Elektro Ljubljana lahko Izpostavimo naslednje objekte, ki so bili zgrajeni v zadnjih letih aH so še v gradnji: RTP Ločna, RTP Dobruška vas, RTP Ivančna Gorica, RTP Center. Vtem trenutku Izdelujemo projektno dokumentacjo tudi za RTP Bežigrad.
Na področju proizvodnje električne energije smo močno vpeti v zaključek varnostne nadgradnje Nuklearne elektrarne Krško, kjer zaključujemo predajo končne dokumentacije za že izvedeno rekonstrukcijo bunkerske zgradbe BB1. V okviru tega projekta se je ob vključitvi tudi drugih projektantskih podjetij izvajalo več modifikacij. Zaključujemo tudi vse aktivnosti na projektu bunkerske zgradbe BB2 z rezervoarji hladilne vode In opremo za polnjenje primarnega sistema ter polnjenje uparjalnlkov. Z inženirskimi storitvami sodelujemo tudi pri zaključni fazi
gradnje objekta za suho skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva. Vključeni smo tudi v vrsto drugih modifikacij', ki se bodo večinoma izvedle v fazi remonta NEK. Za družbi HESS in INFRA izdelujemo projektno dokumentacijo za HE Mokrice z bazenom ter sodelujemo pri projektu sončne elektrarne ob pretočni akumulaciji HE Brežice. V sodelovanju z družbo HSE Invest Izdelujemo projektno dokumentacjo in tehnično strokovne podloge končnih projektnih rešitev za umestitev v prostor hidroelektrarn Ren-ke, Suhadol in Trbovlje. Za naročnika DEM Izdelujemo dokumentacjo za rekonstrukcjo HE Formin In jezu Markovci ter za prenovo sekundarnih sistemov vodenja na hidroelektrarnah Dravograd, Vuhred In Mariborski otok. Za družbo Plinovodi Izdelujemo več projektov, Izpostavil bi prenosna plinovoda Kalce-Jelšane in Kožarje Vevče. Po naročilu Energetike Ljubljana smo vključeni v projekt postavitve pllnsko-parne enote.
Razmere na energetskem trgu bi že lahko opredelili kot krizne. Kako vplivajo na delovanje vašega podjetja?
Energetska kriza, kije prisotna v zadnjem času In še zlasti od nastopa rusko-ukrajinske vojne, žal precej vpliva na celotno družbo, gospodarstvo In slehernega posameznika. Kriza še zlasti vpliva na energetsko Intenzivno Industrjo in skupaj z Investitorji iščemo rešitve. V zadnjih treh mesecih imamo veliko povpraševanja, vezanega na dodatne In rezervne
naš Stik I
45
»Citiral bom Danijela Levičarja, tehničnega direktorja družbe GEN energija: »Današnja družba surfa na infrastrukturi, kije bila zgrajena v 70-, 80-ih letih.« Od takrat, ne da nismo nič naredili, ampak potrebni bodo veliki premiki, če bomo želeli postati energetsko neodvisni.
Partnerjem pa sporočam, da IBE ostaja stabilna družba, ki jim bo tudi v prihodnje zagotavljala tehnično podporo pri realizaciji projektov. Upam na uspešno sodelovanje še naprej.«
energetske vire, in izvedenih je bilo kar nekaj ad hoc projektov, - nekateri so še vedno v izvajanju. Med tovrstnimi projekti je tudi razširitev avto cistern-skega pretakališča v TE Brestanica. Projektno dokumentacijo smo naredili v najkrajšem možnem času, v tem trenutku že poteka izvedba del in cilj je, da se objekt preda v uporabo pravočasno, da bo objekt v kritičnem zimskem času zmožen proizvodnje večjega deleža energije z uporabo tekočega goriva. Glede na zadnje dogodke in nenehna usklajevanja znotraj EU prava kriza z energenti šele prihaja, zato v največji možni meri poskušamo maksimalno pomagati vsem tistim, ki so se obrnili na nas, bodisi so to proizvajalci energije ali energetsko intenzivna industrija: TE Brestanica, Steklarna Hrastnik, Acroni Jesenice in drugi.
Kakšno vlogo v delovanju podjetja v teh
časih ima prožnost oziroma fleksibilnost?
IBE je v tudi evropskem merilu srednje velika svetovalna družbe in navadno se večje podjetje težje odzove na hitre spremembe in je manj prožno. Veliko je v sami motivaciji in pripravljenosti ljudi. Potrebam naročnikov se poskušamo maksimalno prilagajati. Že sama interna reorganizacija, vpeljana v mandatu prejšnje uprave, si je prizadevala za to, da bi bili bolj fleksibilni. Dejstvo je, da situacije, v kateri smo zdaj, nihče ni pričakoval. Ključno seje znotraj podjetja organizirati tako, da lahko, kadar se pokažejo nenadne potrebe, preseli težišče delovan-
ja iz enih v druge tržne segmente. To ni enostavno: enoje znanje, drugo so izkušnje in prenesti to v drug segment ni preprosto, je pa mogoče. K fleksibilnosti je treba pristopiti z zdravo pametjo. Treba seje usesti in se prilagoditi tako, da za naročnike to ni nikakršno tveganje.
Kakšni so po vašem mnenju trenutno največji izzivi pri sodelovanju z energetiko?
Največji izziv pri energetiki so postopki in čas, potreben, da se zadeva pelje naprej. Preveč časa se izgublja pri postopkih, da zadevo lahko pripeljemo do konca. Težko rečem, da je vse odvisno od postopkov. Zagotovo je veliko odvisno tudi od kakovostno izdelane dokumentacije in pripravljenosti vseh deležnikov na možne scenarije razvoja dogodkov.
Kako vidite poslovanje podjetja v prihodnosti?
Podjetje ima dolgo tradicijo - 73 let. Zadnjih 25 let jo je zelo uspešno vodil mag. Uroš Mikoš in si ne želim bistvenih pretresov znotraj podjetja, ker menim, da je treba ohranjati stabilnost podjetja, da lahko kakovostno nudimo naše storitve naročnikom. Zagotovo bomo uvajali spremembe, vendar dolgoročno in preudarno. Menim, da hitre spremembe niso ne rešitev ne izboljšava, ampak daje treba stvari početi premišljeno in postopno. Posebno v tako velikih podjetjih, kot je IBE.
46
I aktualno
ZDRUŽENJE SLOVENSKE FOTOVOLTAIKE
S sončnimi elektrarnami do energetske neodvisnosti
Besedilo In fotografiji: Mare Bačnar
V drugi polovici septembra je v sklopu Celjskega sejma MOS potekala konferenca Združenja slovenske fotovoltaike, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih povezanih z energetsko krizo ter vlogi sončnih elektrarn pri oblikovanju naše energetske prihodnosti.
Optimizem In pogum je obiskovalcem že na samem začetku vili minister za Infrastrukturo mag. Bojan Kumer, kije s stavkom »Nimate toliko vlog, kolikor Imamo ml denarja!« Izrazil maksimalno podporo so-larlzacljl s strani vlade. Opozoril je tudi na to, daje odgovorne za priključitev elektrarn treba motivirati, da se zganejo.
Treba jim je dati priložnost In jim pomagati. Danes ljudje plačujejo visoke cene energije zaradi napačnih odločitev v preteklosti In prav zato so potrebni premiki, ki se že dogajajo. Poudaril je, daje Imel nekaj sestankov s predstavniki distributerjev In se zaveda, da Imajo težave, a treba je narediti premike naprej v domačem okolju. Kot je dejal, bomo
naš Stik I
47
to zimo nekako preživeli. Treba pa se bo potruditi, da bo naslednje leto lažje. Energetska draginja Slovenijo stane okoli 10 milijard evrov, gre torej za ogromne zneske. Zbrane je že na samem začetku povabil, naj pridejo na dan s predlogi, da še izboljšajo to, kar je že dobro, in odpravijo težave tam, kjer so. »Organizirajte se, združite se, bodite ambiciozni in predlagajte rešitve, da vzpostavimo dober sistem,« je povedal in poudaril, da ne potrebujejo sto predlogov, ampak štiri dobre, da se jim posvetijo in jih vpeljejo.
SLOVENIJA ŠE VEDNO V OGROMNEM ZAOSTANKU S SONČNIMI ELEKTRARNAMI Prof. dr. Marko Topičje opozoril na neizogibno resnico, da smo lansko leto v Sloveniji namestili 6.307 novih sončnih elektrarn, kar znaša 95 MW. Še vedno smo s tem na repu Evropske unije, na predzadnjem mestu lani, kar kaže, da bo treba konkretno zavihati rokave, če bomo želeli konkurirati drugim evropskim državam. Treba se bo potruditi in se emancipirati, nujno je treba zmanjšati energetsko odvisnost, in morali bomo uresničiti veliko načrtovanih projektov V letošnjem letu so se zgodili veliki premiki: marca smo v Sloveniji dosegli mejnik en teravat proizvedene energije iz sončnih elektrarn, kar je zagotovo dogodek, vpisan v zgodovino. Borut Žnidarič iz družbe Borzen je povedal, da je Evropska komisija zaradi energetskih razmer izjemoma dovolila podaljšanja obstoječega sistema netiranja do konca leta 2023. Cilj novega sistema subvencioniranja, kije v pripravi,je doseči ciljno dobo povračila investicije v fotovoltaiko deset let in izenačiti vse odjemalce oziroma proizvajalce.
Primož Turčl, predsednik Združenja slovenske fo-tovoltaike, je podal analizo priložnosti in izzivov velikih sončnih elektrarn, pri čemer seje osredotočil na konkretne predloge potrebnih sprememb, ki bi omogočale lažjo namestitev srednje velikih in velikih sončnih elektrarn v prostor ter omogočile hitrejšo izpeljavo projektov David Batič iz agencije za energijo je predstavil nov omrežninski model ter povedal, da so cilji novega modela spodbujanje učinkovitejše uporabe omrežja z aktivnim odjemom individualno ali v skupnosti, spodbujanje uporabe novih tehnologij in storitev ter optimizacija stroškov uporabe omrežja. Prvi del dogodka, torej strokovne predstavitve, je zaokrožil prof. dr. Boštjan Blažič, kije predstavil tehnične vidike umeščanja sončnih elektrarn v slovensko elektroenergetsko omrežje. Povedal je, daje bilo slovensko omrežje zelo dobro zastavljeno in prilagojeno razmeram, v katerih je nastalo, nikoli pa ni bilo mišljeno za tako veliko število oziroma toliko razpršenih virov energije. Kot je še povedal, cilji NEPN predvidevajo priključitev 1.000 MW sončnih elektrarn do leta 2025.
SKUPNA VOLJA ZA SONČNE ČASE V SONČNI ENERGIJI
Zaključna panelna razprava je potekala na temo dobre prakse in pomena podatkov v realnem času za hitrejši zeleni prehod. Svoja mnenja so delili dr. Tomislav Tkalec iz skupine Focus, David Batič iz agencije za energijo, Roman Bernard, iz podjetja NGEN, Gregor Novak iz družbe SONCE energija, Matjaž Miklavčič iz skupine SODO in prof. dr. Boštjan Blažič z elektrotehnične fakultete. Dr. Tkalec je predstavil primer skupnostne elektrarne Zeleni Hrastnik in lekcije, ki so se jih vtem projektu naučili. Gregor Novak je razložil njihov model poslovanja in pomen samooskrbnih skupnosti kot pomemben korak k neodvisnosti v teh nepredvidljivih časih na trgu električne energije. Tako kot pred njim minister je tudi on poudaril potrebo po popravi in dopolnitvi zakonodaje na tem področju. Matjaž Miklavčič je zaupal informacijo, daje v pripravi podroben zemljevid območij s predvidenimi močmi priklopa, ki bo informativne narave. David Batič se je dotaknil novega sistema omrežnin in izpostavil, da bi bilo koristno, da sistemski operater pripravi informativno aplikacijo, ki bi potencialnim investitorjem v samooskrbne sončne elektrarne povedala, kaj lahko pričakujejo ob načrtovani investiciji, Roman Bernard pa je poudaril pomen podatkov v realnem času, saj se le tako mogoče aktivno odzivati na nihanja. Razpravljavci so se na koncu strinjali, da prihajajo sončni časi za sončno energijo, potrebujemo le še skupno voljo.
48
I aktualno
BORZEN
Prihodnost je
v saiiiooskrhiiih skupnostih
Besedilo: Polona Bahun, fotografija: Mare Bačnar
V organizaciji družbe Borzen seje odvila 8. konferenca Trajnostna energija lokalno, kije bila letos še toliko bolj aktualna, saj v času energetske krize učinkovito upravljanje energije in zagotavljanje samooskrbe postajata še pomembnejša. Udeleženci so se seznanili tudi z zakonodajnimi novostmi na področju lokalne energetike, govorili o izzivih, kijih pred občane postavljata zagotavljanje oskrbe z energijo in vse višje cene energentov, ter o priložnostih na področju lokalne samooskrbe.
Kot je v uvodu poudaril direktor družbe Borzen mag. Borut Rajer, smo v energetiki soočeni s specifično situacijo, ki zahteva ukrepe in razmislek glede proizvodnje in učinkovite rabe energije tako na državni kot tudi na lokalni ravni.
Po besedah mag. Erika Potočarja z Ministrstva za infrastrukturo so se na ministrstvu trenutno osredotočili na energetsko draginjo in v prvi fazi sprejeli več ukrepov oziroma zakonov v pomoč gospodinjstvom in poslovnim odjemalcem. Gre za ukrepe za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, poroštvo države energetskim podjetjem, nižjo stopnjo DDV na energente in ukrepe na področju energetske revščine. Izpostavil je, daje pospešeno treba delati na projektih trajno-stnega razvoja, ter ob tem lokalne skupnosti pozval, naj poiščejo potencialne lokacije in čim prej zgradijo velike sončne elektrarne ter pospešijo učinkovito rabo energije.
V nadaljevanju je predstavil novosti zakonodaje in aktivnosti na evropski in slovenski ravni. V okviru svežnja Pripravljeni na 55 so aktivnosti v polnem teku. Besedilo direktiv o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije je med državami članicami EU že usklajeno, besedilo direktive o energetski učinkovitosti stavb pa je še v fazi usklajevanja.
Na ministrstvu bodo na novo ovrednotili potenciale obnovljivih virov, hkrati pa pripravljajo nov zakon, ki bo olajšal njihovo umeščanje v prostor. V zvezi s predlogom RePovverEU o umeščanju sončnih elektrarn na strehe vseh novogradenj bo z novim letom v veljavo stopil nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah.
Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo obravnava ukrepe za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepe za zmanjševanje uvozne odvisnosti ter ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov. Začele pa so se tudi prve aktivnosti, povezane s prenovo NEPN.
Borut Žnidarič je predstavil podporno shemo za obnovljive vire in soproizvodnjo ter nov zakon ZSROVE, ki narekuje nov model samooskrbe z električno energijo. Nov sistem je posledica evropske zakonodaje, ki prepoveduje netiranje. Na Borzenu predvidevajo, da bo prvi razpis po novem sistemu izveden v prihodnjem letu.
Potekal je tudi dialog z dr. Tomislavom Tkalcem iz Društva Focus in mag. Mojco Vendramin iz
PRIMERJAVA SISTEMOV SAMOOSKRBE
	Dosedanji sistem	Nov sistem 1
Obračun električne energije	Netiranje	Individualno v pogodbi
Obračun omrežnine (obračunska moč)	Glede na tarifo	Glede na tarifo
Obračun omrežnine (poraba)	Netiranje	Glede na prevzeto količino
Prispevek operater trga	Netiranje	Glede na prevzeto količino
Prispevek OVE in SPTE	Glede na tarifo	Glede na razliko med obračunsko močjo prevzemno-prodajnega mesta in priključno močjo naprave za samooskrbo
Trošarina	Netiranje	Glede na prevzeto količino
Prispevek za energetsko učinkovitost	Netiranje	Glede na ZSROVE se ne plača
Eko sklada o Izzivih občanov - od oskrbe z energijo do energetske revščine. Poudarila sta, da so ukrepi na področju energetske revščine korak naprej, vendar so poleg kratkoročnih ključni predvsem dolgoročni ukrepi, v ospredju katerih mora biti učinkovita raba energije. Najprej bi bilo treba razširiti seznam upravičencev. Pri reševanju problema energetske revščine morajo sodelovati vsi akterji, ključno vlogo pa lahko imajo lokalne skupnosti oziroma občine.
Projekta na področju samooskrbe in njuno izpeljavo sta predstavila župan občine Hrastnik Marko Funkl in županja občine Kanal ob Soči Tina Ger-bec. V Hrastniku so se odločili za zadružni model samooskrbe s pomočjo fotovoltaike, v okviru katerega bodo na streho osnovne šole postavili 300 kW elektrarno, kije v lasti zadruge, katere del je tudi občina. Za investicijo v višini 300 tisoč evrov bo občina prispevala 20 odstotkov lastnih sredstev, od tega 60 odstotkov s pomočjo posojila. Na občini načrtujejo tudi postavitev sončnih elektrarn, pri kateri bodo lahko sodelovali zasebni investitorji.
V Kanalu ob Soči so sončne panele na strehe javnih stavb postavili v javno-zasebnem partnerstvu. Ta bo elektrarno upravljal in jim zagotovil fiksno ceno elektrike za 25 let.
V razpravi o reševanju izzivov, s katerimi se v času energetske krize srečujejo lokalne skupnosti, so se sogovorniki dotaknili tudi pogledov na izzive v prihodnosti. Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Ivan Šmon je izpostavil predvsem težave s priključevanje sončnih elektrarn v distribucijsko omrežje, kar samo kaže to, da se vse več ljudi zaveda pomembnosti samooskrbe. Zato so nujno potrebne ojačitve distribucijskega omrežja, vendar za vse investicije ni dovolj denarja. Sami lahko zagotovijo polovico potrebnih finančnih sredstev, to je dve milijardi evrov do leta 2030.
Član uprave Gen-I dr. Dejan Paravan je izpostavil, da skokovita rast priključevanja sončnih elektrarn pomeni tudi zamikanje priključevanja samooskrb-nih elektrarn v omrežje. Nujne so tudi zasebne investicije, investitorjem pa je treba na enem mestu zbrati podatke, ki jim bodo omogočili sprejeti odločitev o izvedbi investicije.
Direktor družbe Borzen mag. Borut Rajer je omizje sklenil z misijo, da si nihče ni mogel predstavljati situacije, v kateri smo se znašli, zato bi morali rešitve, ki bodo izšle iz nje, upoštevati tudi v prihodnje.
50
I aktualno
EVROPSKA KOMISIJA
Nova uredim TEN-E prinaša dobro izhodišče za snovanje novih projektov
Besedilo: Maša Repež Gril
S 30. majem letos je začela veljati nova uredba Evropske komisije o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (uredba TEN-E). Nova uredba TEN-E določa smernice za razvoj prednostnih koridorjev ter območij vseevropske energetske infrastrukture, ki prispevajo k doseganju podnebnih in energetskih ciljnih vrednosti EU. Ker uredba med drugim ureja tudi določitev projektov skupnega interesa (projekti PCI), upravičenih do nepovratnih sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), je zanimanje zanjo še toliko večje.
Projekti PCI so projekti, potrebni za izvajanje prednostnih koridorjev in območij. Status PCI promo-torji projekta pridobijo s prijavo projekta na razpis za pridobitev statusa PCI na tematskem področju pametnih omrežij ali na razpis za pridobitev statusa PCI na tematskem področju elektrike in plina. Prijave na oba razpisa se ocenjujejo na podlagi kriterijev, ki jih določa uredba TEN-E, in v primeru uspešne prijave se projekt uvrsti na t. i. seznam projektov skupnega interesa. Prijave projektov za umestitev na šesti seznam PCI bodo tako prvič pripravljene skladno s pogoji, določenimi v novi uredbi TEN-E. Predvidoma se bo dolgotrajni postopek umeščanja na seznam začel oktobra letos.
Poleg projektov s področja energetske infrastrukture na področju električne energije, projektov pametnih elektroenergetskih omrežij in projektov s področja ogljikovega dioksida uredba TEN-E na novo ureja določitev projektov PCI na področju pametnih plinskih omrežij (npr. uporaba inovativnih in digitalnih rešitev za stroškovno učinkovito vključevanje nizkoogljičnih in obnovljivih virov plina, ali
fizična nadgradnja, če je ta nepogrešljiva za delovanje opreme in naprav za integracijo nizkoogljičnih in obnovljivih plinov), vodika (tehnična nadgradnja ali modifikacija obstoječe plinske infrastrukture za uporabo čistega vodika) in elektrolizatorjev.
Velik poudarek nove uredbe je tudi na problematiki slabe povezljivosti otokov z vseevropskim energetskim omrežjem. Projekti, ki obravnavajo to problematiko, so dodani v kategorijo pametnih omrežij in tudi klasičnih infrastrukturnih projektov
Ker so v uredbi TEN-E svoje mesto v kategoriji pametnih elektroenergetskih omrežij dobili tudi distribucijski projekti, je prijava na listo PCI in razpis IPE, skladno z določili uredbe IPE, po novem na voljo tudi sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, brez vključitve sistemskega operaterja prenosnega omrežja v konzorcij'. Konzorcije tako lahko tvorijo samo sistemski operaterji prenosnega omrežja, sistemski operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja ali samo sistemski operaterji distribucijskega omrežja iz najmanj dveh držav članic.
naš Stik
POSTOPEK UMESTITVE PROJEKTOV NA PETI SEZNAM PROJEKTOV SKUPNEGA INTERESA S PODROČJA PAMETNIH OMREŽIJ 2020 - 2021
17. november Kick-off sestanek 5. PCI liste
NOV • 2020
Ocenjevanje projektov s strani Skupnega raziskovalnega središča (JRC)
Javno posvetovanje In posvetovanje nacloanalnlh regulatlvnlh agencij
MAR • 2021
Sestanek tehnične skupine In potrditev seznama s strani regionalnih skupin s področja pametnih omrežij
mnenje ACER
JUN • 2021
potijena 5. PCI lista
è OKT* 2021
JAN • 2021
13. januar objavljen razpis, rok za oddajo je 15. marec 2021
MAJ • 2021
konec ocenjevanja
t SEP • 2021
Sestanek odločevalne skupine s področja pametnih omrežij
Največjo, in za slovenske upravičence morda najpomembnejšo, novost pa predstavljajo projekti multilateralnega pomena (angl. PMI, Projects of Mutual Interest). Gre za novo kategorijo projektov, ki bo poleg že znanih projektov PCI upravičena do črpanja sredstev IPE. Gre za projekte, ki jih predlaga EU v sodelovanju s tretjimi državami. Za projekte PMI uredba natančno določa splošna merila. Tako mora tak projekt znatno prispevati k ciljem razogljičenja EU in tretje države, tudi z vključevanjem energije iz obnovljivih virov v omrežje in prenosom energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v večja središča porabe in mesta za skladiščenje. Poleg tega se mora ta projekt nahajati na ozemlju vsaj ene države članice in vsaj ene tretje države, imeti mora pomemben čezmej-ni učinek ter izkazovati visoko stopnjo regulativne uskladitve za zagotavljanje dobro delujočega notranjega trga energije in zanesljive oskrbe z energijo.
Ker se projekti PMI obravnavajo enako kot projekti PCI, so upravičeni do finančne pomoči EU (sredst-
va IPE). Razlika je le v tem, da so do sredstev upravičene samo naložbe na ozemlju EU.
Zaradi vseh novih kategorij projektov je mogoče pričakovati, da bodo sredstva IPE v prihodnje bolj razpršena. Vse nove kategorije uredbe TEN-E na-
Največjo, in za slovenske upravičence morda najpomembnejšo, novost nove uredbe TEN-E predstavljajo projekti multilateralnega pomena (projekti PMI). Gre za novo kategorijo projektov, ki bodo poleg že znanih projektov PCI upravičeni do črpanja sredstev IPE.
kazujejo, kam je usmerjena pozornost EU in Evropske komisije. Nova uredba je zato zelo dobro izhodišče za snovanje novih projektov PCI in PMI.
52
v številkah
PROIZVODNJA IN OSKRBA
PRIPRAVILA BRANE JANJIČ IN BORZEN
6.187,3 GWh
Iz sosednjih elektroenergetskih sistemov smo v prvih osmih letošnjih mesecih prevzeli 6.187,3 GWh električne energije, kar je bilo za 17 odstotkov več kot lani, na tuje pa smo posredovali 5.812,2 GWh oziroma le za 0,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
8.098,7 GWh
Domače elektrarne so v prvih osmih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale 8.098,7 GVVh električne energije, kar je bilo za 10,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in za 11,6 odstotka manj, kot je bilo najprej napovedano z elektroenergetsko bilanco.
c&n rrr
3.946,9 + 2.122,7 GWh
Da izpad domače proizvodnje ni bil še večji, je treba pripisati predvsem našima največjima proizvodnima enotama, in sicer dobremu obratovanju Nuklearne elektrarne Krško, kije v prenosno omrežje v prvih osmih letošnjih mesecih oddala 3.946,9 GVVh ali za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ter Termoelektrarni Šoštanj, ki je k pokrivanju potreb v omenjenem obdobju prispevala 2.122,7 GVVh ali za 8,3 odstotka več kot lani.
1.852,9 GWh
Hidroelektrarne se zaradi izjemno neugodnih hidroloških razmer letos srečujejo s skoraj prepolovljeno proizvodnjo. Tako smo iz elektrarn na Dravi, Savi in Soči v prvih osmih letošnjih mesecih pridobili zgolj 1.852,9 GVVh električne energije, kar je bilo za 46,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju in za dobro tretjino manj, kot je bilo najprej pričakovano.
naš Stik I
53
850 EUR/MWh
8.234,2 GWh
72.718
V primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 seje količina poslov zmanjšala za dobrih 26 odstotkov, število poslov pa za dobrih 20 odstotkov Najvišja cena za nakup izravnalne energije je bila dosežena po ceni 850 EUR/MVVh, najnižja cena za prodajo izravnalne energije pa je bila dosežena po ceni -10 EUR/MVVh.
■■■
\f/ 7.484 GWh
Skupni uvoz elektrlkeje znašal 7.484 GVVh in je bil za 18,5 odstotka večji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izvoz elektrike se je v primerjavi z letom 2021 povečal za 4,3 odstotka In je znašal 7.026 GVVh. Odvisnost od uvoza električne energje iz sosednjih držav seje tako do konca septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za več kot 75 odstotkov In je znašala 2.670 GVVh.
275,63 EUR
V prvih osmih letošnjih mesecih so se povprečne vrednosti cen za negativna odstopanja C'neg gibale od 215,38 EUR/MVVh v aprilu, do 538,37 EUR/ MWh v avgustu. Cene za pozitivna odstopanja C'poz pa od 145,84 EUR/MVVh v aprilu do 372,92 EUR/MVVh v avgustu. Povprečni mesečni indeks SIPXje v prvih osmih mesecih leta 2022 znašal 275,63 EUR, v enakem obdobju leta 2021 pa 70,73 EUR/MVVh.
Odjemalci v Sloveniji so v prvih osmih letošnjih mesecih iz prenosnega omrežja prevzeli 8.234,2 GVVh električne energije, kar je bilo za 0,6 odstotka manj kot leto prej In za 3 odstotke manj od prvotnih bilančnih napovedi.
24.962,75 MWh
Konec septembra je bilo na platformi operaterja trga za Izravnalno energijo sklenjenih 1.196 poslov v skupni količini 24.962,75 MVVh. Od tega je 13.449,50 MVVh predstavljalo nakup izravnalne energije, 11.513,25 MVVh pa prodajo Izravnalne energije s strani sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Največ, 798 poslov je bilo sklenjenih z urnimi produkti, v skupni količini 21.774 MVVh.
895,4 GWh
Povpraševanje po električni energiji seje v prvih osmih letošnjih mesecih v primerjavi z lani precej zmanjšalo predvsem pri neposrednih odjemalcih, ki so s prevzetimi 895,4 GVVh za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostali za 5,7 odstotka, medtem ko so distribucijska podjetja v enakem obdobju prevzela 7.137 GVVh električne energije ali za 0,8 odstotka več kot lani. Za dobro petino je bil v navedenem obdobju manjši tudi odjem ČHE Avče, ki je za potrebe črpanja iz prenosnega omrežja prevzela le 201,8 GVVh električne energije oziroma slabih 80 odstotkov lanskih količin.
Do konca septembra so na Borzenu evidentirali 72.718 zaprtih pogodb In obratovalnih pogodb v skupni količini 56.971 GVVh. Od tega je bilo na mejah regulacj-skega območja evidentiranih 7.770 pogodb v skupni količini 14.510 GVVh. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil evidentiran odjem na podobni ravni, evidentirana proizvodnja pa je bila nižja za 8,7 odstotka, brez upoštevanja proizvodnje hrvaškega dela NEK pa za 15 odstotkov Največji padec je opazen v proizvodnji hidroelektrarn, kjer je bila evidentirana proizvodnja do konca septembra v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja 42 odstotkov
«i
3.755 enot
V podporno shemo je bilo konec septembra vključenih 3.755 enot s skupno močjo 397 MW. Proizvodnja v poletnih mesecih oziroma v obdobju junj-avgust je znašala 162 GVVh, kar je bilo za 25 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, pri čemer pa je treba omeniti, da so male hidroelektrarne letos proizvedle kar za 90 odstotkov manj električne energije kot lani. Manjša je bila tudi proizvodnja sončnih elektrarn in soprolz-vodnih elektrarn na fosilna goriva, ki so proizvedle za 8 oziroma 11 odstotkov manj električne energije kot v enakem obdobju lani.
pod drobnogledom
55
OBSTOJEČE ENERGETSKE LOKACIJE POTENCIAL TUDI ZA PRIHODNOST
Če želimo slovenskemu gospodarstvu in gospodinjstvom še naprej zagotavljati zanesljivo, kakovostno in konkurenčno oskrbo z električno energijo in slediti napovedim o povečanem povpraševanju v dobi nove elektrifikacije družbe, bo treba poleg namestitve številnih dodatnih obnovljivih proizvodnih virov razmišljati tudi o ohranitvi obstoječih dragocenih energetskih lokacij. Nekaj spodbudnih načrtov o tem že obstaja.
Besedilo: Brane Janjic, Polona Bahun, Mare Bačnar, Vladimir Habjan Fotografije: arhiv TEŠ in GEN energije, Brane Janjic, Vladimir Habjan

Jh


• OÍ:	- -S-i> i-ifc S BI»™



r-





Tretjinska razdelitev proizvodnih virov za električno energijo v Sloveniji na hidro, termo in jedrsko energijo, je do zdaj veljala za idealno. Z zaostritvijo okoljskih zahtev in odločitvami o prehodu v nizkoogljično družbo pa se je pokazalo, da taka razdelitev prinaša tudi nekaj pasti, saj se ob večjem izpadu enega izmed navedenih virov hitro poveča naša energetska odvisnost.
Slovenija je s sprejetjem Strategije o izstopu iz premoga za letnico opustitve rabe premoga določila leto 2033. Ob aktualni energetski krizi in ob letošnjem precejšnjem izpadu hidroproizvodnje se je pokazalo, da ima Termoelektrarna Šoštanj oziroma njen šesti blok, ki spada med najsodobnejše tovrstne objekte na svetu, še kako pomembno vlogo pri zagotavljanju zanesljive in nemotene oskrbe slovenskih odjemalcev z električno energijo, kar je znova odprlo tudi razmišljanja o tem, kako naprej. Odgovore na vprašanje, s katerimi viri bomo v prihodnosti pokrivali naraščajoče potrebe po električni energiji, naj bi sicer prinesel tudi posodobljen nacionalni energetsko podnebni načrt, katerega novelacija je v pripravi in naj bi ga potrdili najpozneje do srede leta 2024.
Ni nobenega dvoma, da moramo našo dolgoročno energetsko prihodnost zasnovati na čim večjem deležu obnovljivih virov, vendar pa bo tudi v vmesnem času treba poskrbeti za nemoteno in konkurenčno oskrbo z električno energijo, ki je vse bolj nepogrešljiv del sodobnega življenja. Tokrat smo nekatere ključne deležnike povprašali, kako gledajo na prihodnost oskrbe z električno energijo, in sicer predvsem v luči možnosti nadaljnje izrabe termo in jedrske energije oziroma energetskih lokacij v Šoštanju in Krškem.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ: NAŠ DOLGOROČNI CILJ JE, DA NA OBSTOJEČI LOKACIJI UVEDEMO NOVE TEHNOLOGIJE
V Termoelektrarni Šoštanj so glede lastne prihodnosti redkobesedni, a iz izjav vodilnih ljudi iz elektrarne ob posameznih priložnostih je mogoče razbrati, da vendarle imajo pripravljene načrte za projekte, ki spadajo v okvir zelene preobrazbe. Kot izpostavljajo, se je pokazalo, da glede na trenutne razmere brez zanesljive proizvodnje iz TEŠ v Sloveniji nimamo dovolj električne energije. Zato je po njihovem mnenju treba premišljeno izvesti prehod na brezogljično proizvodnjo, pri čemer o uvedbi novih tehnologij razmišljajo tudi sami. Tako je denimo direktor TEŠ Mitja Tašler v poletnem pogovoru za spletno stran Holdinga Slovenske elektrarne povedal, da v družbi variantno obdelujejo večje proizvodne vire, kot so plinsko-parne elektrarne in velike sončne elektrarne na degradiranih območjih. Specifične emisije CO2 na proizvedeno eno-

56
pod drobnogledom
to električne energije so, kot je dejal, tu bistveno nižje kot pri premogu, pri soncu pa jih sploh ni. Po njegovih besedah obstaja v Šoštanju več možnosti, in sicer od nadgradnje dveh obstoječih plinskih turbin v piinsko-parno elektrarno do popolnoma nove piinsko-parne elektrarne. TEŠ ima za tak projekt na razpolago vso potrebno infrastrukturo in
Termoelektrarna Šoštanj je letos do vključno 15. septembra proizvedla že 2.281 GWh električne energije, od tega šesti blok 2.050 GWh. Sicer pa v povprečju iz lokacije v Šoštanju zagotavljamo dobro tretjino doma proizvedene električne energije.
znanje, pri čemer bi vse plinske enote morale biti narejene tako, da lahko kot vir uporabljajo tudi sintetične pline. Vzporedno naj bi v Šoštanju pospešeno razvijali tudi nove tehnologije predelave ogljikovodikov, s katerimi naj bi pridobili sintetične pline, tekočine in podobno, kijih bo mogoče uporabiti bodisi v prometu ali kot energent za proizvodnjo električne energije. Z drugimi besedami, prihodnji razvoj naj bi usmerili v biomaso, vodikove tehnologije in tudi v zajem in uporabo C02, vse s ciljem prehoda v brezogijično proizvodnjo električne energije in seveda posledično ohranjanja delovnih mest in energetske lokacije.
Da v TEŠ veliko upov za prihodnost polagajo v vodikove tehnologije, je potrdil tudi generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Matjaž Vodušek, ki je povedal, da naj bi vodikove tehnologije vpeljevali v več korakih. V prvem obdobju naj bi tako izkoristili obstoječe tehnologije, znanje in vire, v drugi fazi pa nato načrtujejo razširitev projekta. Ob tem je še izpostavil, da pri tem projektu sodelujejo različna podjetja znotraj skupine HSE, pa tudi zunanja podjetja in institucije, ter dodal, da bo pomembna predvsem druga faza, kije povezana z umeščanjem velikih sončnih elektrarn v prostor.
Če povzamemo, v Šoštanju so prepričani, da bo širše območje elektrarne tudi v prihodnje tvorilo pomembno energetsko lokacijo, ki bo s pridom izkoriščala nove tehnologije in bila celo center nekaterih od teh tehnologij. Do tehnološkega preobrata bodo v Šoštanju še naprej skrbeli za zagotavljanje dobre tretjine proizvedene električne energije iz vsaj večinoma domačega lignita. Zaradi povečanih potreb po proizvodnji električne energije zaradi energetske krize oziroma zahtev po zagotovitvi večje varnostne zaloge in večje sprotne razpoložljive količine premoga, kotjih lahko realno zagotovi Premogovnik Velenje za obratovanje termo blokovvTEŠ, so se znova lotili tudi preučevanja možnosti za dodajanje uvoženega premoga velenj-
skemu lignitu. Tako so septembra že začeli preizkušati prve količine uvoženega premoga, ki bi ga lahko dodajali velenjskemu lignitu, pri čemer bo končna odločitev o uvozu premoga odvisna od številnih parametrov, med katerimi so najpomembnejši energetska vrednost premoga, tehnična in okoljska sprejemljivost oziroma učinkovitost, transportne možnosti ter ekonomika take energetsko-poslovne odločitve. Šele po opravljenih preizkusih bo tudi mogoče določiti končno strategijo uporabe tujih premogov in tudi biomase, ki se bo lahko dodajala primarnemu energentu lignitu iz Premogovnika Velenje, vendar ne več kot 12,5 odstotka energijske vrednosti.
PREMOGOVNIK VELENJE: MOŽNIH VEČ SCENARIJEV GLEDE NADALJNJEGA OBRATOVANJA
Generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošerje pojasnil, da so vsi proizvodni načrti Premogovnika Velenje načrtovani nekaj let vnaprej in so usklajeni z njihovim edinim odjemalcem, to je Termoelektrarno Šoštanj, in z lastnikom HSE. Do srede septembra so nakopali 1,9 milijona ton premoga. 20. septembra je bila zaloga premoga na deponiji nekaj nad 151.000 ton. Povprečna energijska vrednost je v obdobju januar-junij znašala 11,88 MJ na kilogram. Drugače znašajo po ocenah geološke zaloge premoga v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje približno 350 milijonov ton in dodatnih 200 milijonov ton na samem nahajališču premoga v Šaleški dolini. Aktualne odkopne zaloge na zadnji dan lanskega leta so znašale nekoliko čez 102 milijona ton. Na leto v Premogovniku Velenje nakopljejo okoli 3 milijone ton premoga in, če govorimo o 102 milijonih ton odkopnih zalog, te zadoščajo za obratovanje premogovnika še vsaj za 20, 30 let. Te zaloge so zunaj poseljenih območij, saj pod Šoštanjem in Topolšico ne bodo kopali.
Pri proizvodnji premoga so v Premogovniku Velenje trenutno osredotočeni na dve odkopni polji, Jamo Pesje in Jamo Preloge. Odkop G4/C v jami Pesje je letosjunija prenehal obratovati, ta trenutek pa pridobivajo premog z dveh odkopov, in sicer na koti -110/B in -110/D. V pripravi je že tudi novi odkop na -11 O/C, ki bo začel obratovati v prvi polovici novembra ter bo zagotavljal proizvodnjo premoga do konca tega in na začetku prihodnjega leta. Glede na tehnične in kadrovske zmogljivosti ocenjujejo, da ta hip ne morejo bistveno preseči proizvodnje 2,7 milijona ton izkopanega premoga na leto, z določenimi vlaganji v kadre in opremo pa bi se te količine v prihodnjih letih lahko dvignile. Kot pravijo, je stebrni udar, ki seje zgodil konec julija, povzročil precejšnjo škodo, pri čemer se ta po grobih ocenah giblje okoli 15 milijonov evrov. Poleg tega bo v samo odpravo posledic stebrnega uda-
Vlada Republike Slovenije je v luči zaostrenih razmer na evropskem energetskem trgu razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Namen s tem sprejetih ukrepov in smernic je priprava elektroenergetskega sistema in znotraj tega predvsem sistemskih elektrarn za zanesljivo obratovanje v času kriznih razmer, pri tem pa je poleg tehnične razpoložljivosti pomembna tudi usmeritev, da se znotraj elektrogospodarstva povečajo strateške zaloge goriva: od naftnih derivatov do plina in premoga.
ra najmanj eno leto vključenih 60 do 70 ljudi. Po samem pregledu posledic so ugotovili, da je 500 metrovjamskih objektov popolnoma uničenih, okoli 500 metrov pa jih je uničenih do te mere, da jih je treba izdelati na novo, torej pretesariti. Poškodovanih in potrebnih sanacije je še približno 350 metrov dodatnih jamskih objektov in 10 jamskih križišč. V Premogovniku Velenje imajo okoli 50 kilometrov delujočih prog, na leto izdelajo še okoli 5 kilometrov novih prog, posledice stebrnega udara pa predstavljajo okoli 20 odstotkov vseh prog, kijih izkopljejo v enem letu.
Proizvodni načrt Premogovnika Velenje za leto 2022 znaša 31.670 TJ. Velik vpliv na proizvodnjo je imel tudi peti val koronavirusa, različica omikron, saj je bilo zaradi okrnjenega števila rudarjev na določenih jamskih deloviščih prisotna tretjina manj zaposlenih, kar se je poznalo tudi v manjšem izkopu. V prvi polovici leta je bilo poslovanje boljše od pričakovanega, vendar trenutna cena premoga, ki znaša 2,75 evra na GJ in je nespremenjena že od leta 2015, ne zagotavlja dolgoročnega pozitivnega poslovanja družbe. Zaradi drastičnega zvišanja cen surovin in tudi energentov trenutno potekajo z lastnikom pogovori, da bi ceno premoga povečali, ampak za zdaj do tega še ni prišlo.
56	pod drobnogledom
V	Premogovniku Velenje ob tem še poudarjajo, da je še nekaj let nazaj veljalo, da bo premogovnik obratoval do leta 2054, s sprejetjem nacionalne strategije izstopa iz premoga pa je bilo odločeno, da prenehamo z rabo premoga v Sloveniji najpozneje do leta 2033. Na podlagi te usmeritve Premogovnik Velenje prilagaja proizvodnjo postopnemu zmanjševanju izkopa in posledično tudi števila zaposlenih. Trenutne razmere vkjučno z vojno v Ukrajini pa so, pravijo v Premogovniku Velenje, zeleno transformacijo v nekaterih državah postavile pod vprašaj, vsaj, kar se njene dinamike tiče. Tudi v Sloveniji, ki je že razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje energije, proučujemo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponji. V Premogovniku Velenje so sposobni odkopavati premog tudi po letu 2033, a je treba ob tem vedeti, da se koncepti in plani v panogi pripravljajo desetletja vnaprej, zato je pomembno, da se ve, v katero smer nadaljevati. V Premogovniku Velenje so pripravili že kar nekaj različnih scenarijev obratovanja, nadaljnji strateški dokumenti države pa naj bi prinesli tudi odgovor na vprašanje, kako naprej. Ob tem še izpostavljajo, da je čimprejšnje sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje zanje pomembno predvsem zato, ker bodo s tem zagotovljena sredstva za njegovo zapiranje in sanacijo degradiranih površin.
Do zdaj so sprotna zapiralna dela in sanacijo izvajali sami z lastnimi sredstvi iz proizvodnje premoga. Z navedenim zakonom pa bo prišlo do kontroliranega postopnega zapiranja Premogovnika Velenje in tudi do finančno bolj vzdržnega poslovanja.
Kot rečeno, so v Premogovniku Velenje v zadnjih letih sledili scenarijem postopnega zmanjševanja proizvodnje in števila zaposlenih, zaradi česar je zdaj, v času krize, toliko težje obrniti trend zviševanja količin nakopanega premoga. Negativna medijska pozornost, namenjena zapiranju rudnika, tudi ni pripomogla k temu, da bi se mladi odločali za poklic rudarja in posledično je pridobivanje novih zaposlenih za Premogovnik velik izziv Zaposleni v proizvodnem procesu morajo poleg splošnih izpolnjevati še pogoje za delo v specifičnih pogojih, kar še dodatno otežuje zaposlovanje. V zadnjem času so tako zaposlili več kot 30 rudarjev iz Bosne in Hercegovine.
V	Premogovniku Velenje še izpostavljajo, da bodo stroški zapiranja premogovnika visoki. Prek pet milijonov evrov gre ta trenutek mesečno v skupini Premogovnik Velenje samo za plače, ti zneski pa naj bi, odvisno do dinamike zapiranja, na letni ravni narasli na okoli 100 milijonov evrov Trenutno ima Premogovnik Velenje okoli 90 do 100 milijonov evrov prihodkov, v približno enaki višini so tudi stroški, ki se bodo z zapiranjem samo še povečeva-
li (odpravnine, dajatve ipd.). Do leta prenehanja izkopa, zdaj veljavna letnica je 2033, bo določen del sredstev namenjen tudi postopnemu zapiranju premogovnika, potem pa planirajo še vsaj petnajst let končnih zapiralnih aktivnosti.
ELES: SLOVENIJA LAHKO NA KRATKI ROK PROIZVODNJO IZ TEŠ NADOMESTI LE S POVEČANIM UVOZOM
Vlada je 13. januarja sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga, v skladu s katero bo Slovenija rabo premoga za proizvodnjo električne energije opustila najpozneje leta 2033. Če bi Termoelektrarno Šoštanj zaprli že pred letom 2033, bi to pomenilo skok na od 45- do 50-odstotno uvozno odvisnost Slovenije od tujih virov, pojasnjujejo v Elesu. S prenehanjem proizvodnje električne energije v termoelektrarni zanesljivost oskrbe z električno energijo ne bo problematična v obdobjih, ko celinski trg Evrope deluje nemoteno. Zelo problematična pa bo oskrba lahko v kritičnih obdobjih, kot so visoke temperature, nizka proizvodnja hidroelektrarn, ekstremno nizke temperature in podobno. Zato potrebujemo zadostne strateške rezerve, kot so plinske turbine odprtega cikla. Ob obstoječih na lokacijah v Brestanici, Šoštanju in v Trbovljah s skupno močjo 499 MW bi potrebovali še približno 400 MW novih, ki bi lahko kot energent uporabljale tako plin kot ekstra lahko kurilno olje, v poznejših letih obratovanja pa zeleni vodik, proizveden iz viškov električne energije iz sonca, prek procesa elektrolize.
Kot so povedali v Elesu, lahko izpad proizvodnje iz TEŠ 6 v Sloveniji na kratek rok, recimo pet let, nadomestimo le s povečanim uvozom električne energije. Do leta 2033 bi se uvoz postopno zmanjševal na račun porasta moči novih sončnih in vetrnih elektrarn, mogoče tudi z občasno povečano proizvodnjo iz plinskih elektrarn, vse skupaj prežeto z modeli pametnega upravljanja elektroenergetskega sistema.
O tem, ali je glede na trenutne razmere na energetskih trgih letnico izstopa Slovenije iz premoga smiselno zamakniti, pa so v Elesu dejali, da je vse odvisno od treh dejavnikov Najprej od tega, ali je lignita, ki ga je mogoče izkopati v Premogovniku Velenje brez ekstremno visokih dodatnih investicij v izkopna poja, dovolj za proizvodnjo električne energije, pri čemer bi imel TEŠ 6 vsaj 60-odstotni letni izkoristek. Morebitni zamik letnice je odvisen tudi od tega, ali je električno energijo v TEŠ 6 mogoče proizvajati po stroškovnih cenah, ki pokrivajo vse variabilne stroške in del fiksnih stroškov glede na prihodnje grosistične cene električne energije. In ne nazadnje je pomemben dejavnik tudi politika EU in Slovenije na področju zelenega prehoda.
Po prepričanju direktorja družbe Eles mag. Aleksandra Mervarja se bo kriza glede dobave zemeljskega plina iz Rusije do leta 2033 zagotovo umirila, na trg pa bodo vstopile tudi nove tehnološko zrele in verjetno tudi stroškovno vzdržne tehnologije, zato meni, da bo letnica 2033 kot leto izstopa iz premoga ostala.
ENERGETSKA ZBORNICA SLOVENIJE: OB IZSTOPU IZ PREMOGA JE NUJNO TREBA PREJ POSKRBETI ZA NADOMESTNE VIRE
Na Energetski zbornici Slovenije izpostavljajo, da se bo z zaprtjem Premogovnika Velenje in TEŠ energetska odvisnost od uvoza električne energije izrazito povečala, če ne bomo hkrati poskrbeli za nadomestitev z drugimi viri. Zato ocenjujejo, da je treba vzporedno z odločitvijo o izstopu iz premoga sprejeti tudi odločitve za gradnjo novih niz-koogljičnih proizvodnih enot za električno energijo v Sloveniji. Izstop iz premoga pomeni odpoved eni vrsti pridobivanja električne energije, kar bo Sloveniji prineslo velik primanjkljaj v domači proizvodnji električne energije (za okoli tretjino manj lastne elektrike) in bo posledično močno negativno vplivalo na družbeno-ekonomski razvoj države. Vsaka država, vsako gospodarstvo in ne nazadnje vsako gospodinjstvo potrebuje energijo, ki jo je treba od nekod vzeti - bodisi iz lastne proizvodnje bodisi iz uvoza.
Člani upravnega odbora Energetske zbornice tudi poudarjajo, da prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov iz vseh sektorjev
in z vseh ravni države in družbe, tudi tistih, ki so člani zbornice. Želijo si usklajenega sprejemanja različnih strateških dokumentov na področjih podnebja, energetike in prostora, ki naj jih podpirajo programski dokumenti za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2021-2027. Slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilen okvir delovanja, kije za energetski sektor nujen, če naj država prek energetskih družb dosega zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno sprejemljivo oskrbo z energijo.
V EZS se do letnice izstopa iz premoga niso opredelili, ker se jim bolj pomembno zdi to, da se z odločitvijo o izstopu hkrati sprejme še kakšna druga odločitev - denimo odločitev o novih obnovljivih virih in jedrski energiji. Kot pravijo, samo določiti letnico izstopa brez dobro izdelanih dodatnih ukrepov za nadomestitev izpadle energije zagotovo ni prava rešitev.
NEK: PRIPRAVE NA PODALJŠANJE OBRATOVANJA V POLNEM TEKU
Strokovno vodenje, skrbno vzdrževanje in stalno posodabljanja elektrarne ter visoka obratovalna učinkovitost in obratovanje skladno z visokimi obratovalnimi in okoljskimi standardi so Nuklearni elektrarni Krško omogočili, daje tehnično je zmožna obratovati vsaj do leta 2043. Kot poudarjajo v Krškem, so za dolgoročno obratovanje naše edine nuklearke lastniki in organi družbe NEK sprejeli vse potrebne odločitve. NEK je v skladu z odločbama Uprave RS za jedrsko varnost tako že skoraj v celoti zaključila obsežen desetletni projekt tehnološke
POSTOPEK PRIDOBITVE OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA ZA NEK NAJ BI BIL KONČAN DO KONCA LETA
Po odločitvi Agencije RS za okolje, daje za poseg podaljšanja obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let do leta 2043 treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, je NEK na Ministrstvo za okolje in prostor podala vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Pred tem sta bila izdelana projekt nameravanega posega in poročilo o vplivih na okolje za podaljšanje obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let. Postopek pridobitve okoljevarstvenega soglasja, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, vključuje presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom o varovanju okolja v slovenskem prostoru ter čezmejno presojo vplivov na okolje v skladu z evropsko direktivo in konvencijo Espoo. Hkrati je treba upoštevati tudi določbe Aarhuške konvencije. V postopek seje prijavilo pet držav, in sicer poleg vseh sosednjih še Nemčija. Do zdaj so bila pridobljena mnenja vseh mnenjedajalcev v postopku in izvedena je že bila tudi ustna obravnava s stranskimi udeleženci.
nadgradnje, ki obsega vrsto izboljšav in vgradnjo dodatnih sistemov za odziv na ekstremne, malo verjetne zunanje pojave, za katere elektrarna izvorno ni bila projektirana. Kjer je mogoče, so bile uvedene pasivne rešitve, kar pomeni, da za delovanje sistemov niso potrebne posebne naprave in energenti. Uvedba suhega skladiščenja izrabljenih gorivnih elementov bo zaključena prihodnje leto, s čimer bo NEK v celoti izpolnila merila, kijih za dolgoročno obratovanjejedrskih elektrarn opredeljuje evropska taksonomija.
Varnostne vidike dolgoročnega obratovanja elektrarne je lansko jesen pregledala tudi misija Mednarodne agencije za atomsko energijo Pre-SALTO. Člani misije so potrdili, da se v NEK pravočasno pripravljajo na varno dolgoročno obratovanje elektrarne ter da imajo vzpostavljen dober sistem nadzora in upravljanja staranja sistemov, struktur in posameznih komponent.
Trenutno še potekajo upravni postopki za zagotovitev dolgoročnega obratovanja. V skladu s slovensko zakonodajo mora NEK opraviti tretji občasni varnostni pregled, ki ga potrdi Uprava RS za jedrsko varnost. Prvi tak pregled je bil končan leta 2003, drugi leta 2013. Tretji pregled, ki bo končan leta 2023, poteka v skladu s slovensko zakonodajo in smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo ter obsega področja stanja objekta, varnostnih analiz, obratovanja in uporabe obratovalnih izkušenj, vodenja, okolja, fizične zaščite in varstva pred sevanji. Nato bo leta 2033 sledil še četrti občasni varnostni pregled, oba uspešno opravljena pregleda pa sta pogoj za nadaljevanje obratovanja NEK tudi po letu 2023 oziroma 2033.
GEN ENERGIJA: PROJEKT JEK 2 JE KLJUČ DO NIZKOOGLJIČNE PRIHODNOSTI
Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi sprejete Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 in Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) 19.julija lani izdalo energetsko dovoljenje za projekt JEK 2, s katerim je odprlo pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo na investicijsko odločanje o JEK 2. Z uradnimi postopki so v Gen energiji nadaljevali decembra, ko so oddali gradivo pobude za začetek postopka umeščanja JEK 2 v prostor, torej za začetek priprave državnega prostorskega načrta. Stroški raziskav in študij za namene projekta JEK 2 so konec minulega leta znašali 17,9 milijona evrov.
V	okviru postopka DPN, presoje vplivov na okolje, pridobivanja gradbenega dovoljenja, izbire dobavitelja in zapiranja finančne konstrukcije bodo v Gen energiji preverili različne okoljske, prostorske, tehnične in ekonomske parametre projekta JEK 2, pri čemer pri izvedbi projekta in časovnici sledijo strokovnim podlagam in nacionalnim strategijam. Skladno z NEPN naj bi tako do leta 2027 pridobili gradbeno dovoljenje in sprejeli odločitev o izvedbi investicije. Začetek obratovanja v Gen energiji načrtujejo v letu 2033.
Kot so nam še povedali v GEN energiji, tudi že podrobno spremljajo potencialne dobavitelje tehnologije in njihove dizajne, jih strokovno preverjajo s stališča komercialne dobavljivosti, zrelosti dizajna in izvedbenih rezultatov
V	predhodnem preverjanju trga so tako identificirali najmanj tri možne dobavitelje jedrskih elektrarn
tipa PWR v okviru moči, ki jo predvideva energetsko dovoljenje, to so AP1000 (Westinghouse), EPR1200 (EDF) in APR1000 (Korea Hydro Nuclear Power). V vseh primerih gre za tlačnovodno tehnologijo, kije preverjena in enaka tehnologiji, ki se že uporablja v NEK. Razlog za usmeritev v tlačnovodno tehnologijo je v znanju, ki so ga v NEK in znanstvenih ustanovah akumulirali v zadnjih štiridesetih letih, tako na področju obratovanja kot tudi na področju upravnega nadzora. Vsi reaktorji spadajo tudi v III. generacijo, kije najnovejša in je tudi dobavljiva, pri čemer pa skrbno spremljajo tudi razvoj na področju malih modularnih reaktorjev in reaktorjev IV. generacije. GEN energija ima tudi že pripravljeno kadrovsko politiko za izvajanje projekta JEK 2. Ocenjeno je potrebno število novih kadrov za vsako fazo projekta posebej. Kot pravijo, naj bi bilo v času izgradnje na gradbišču hkrati tudi do 4.000 ljudi. Ob začetku gradnje se bodo opirali predvsem na lasten projektni kader (150-200), pri čemer naj bi nekaj izkušenih kadrov dobili iz NEK in od drugih podizvajalcev za NEK. GEN ima tudi svoj štipendijski sklad, ki ga nameravajo še okrepiti, saj se zavedajo, da bosta pravočasen razvoj in usposabljanje ustreznega kadra izjemno pomembna za uspeh projekta.
V GEN energiji ob tem izpostavljajo, da bo projekt JEK 2 skupaj z obnovljivimi viri pomembno prispeval k razvoju sodobne, zanesljive, varne, okolju prijazne ter v prihodnost usmerjene oskrbe Slovenije z električno energijo po stabilni in konkurenčni ceni brez izpustov toplogrednih plinov Projekt je po njihovi oceni tudi ena ključnih rešitev za uresničitev ciljev podnebne nevtralnosti in razogljičen-
ja slovenskega elektroenergetskega sistema, kot pomemben domač vir energije pa hkrati prispeva tudi k zmanjšanju energetske uvozne odvisnosti. Nadaljnja uporaba jedrske energije je tudi eden ključnih elementov Vizije 3+1, ki so jo pripravili v skupini GEN in ki z mešanico treh nizkoogljičnih virov -jedrske, vodne in sončne energije - ponuja ključ do razogljičenja slovenske elektroenergetike do leta 2035.
JEK 2 je dolgoročen in medgeneracijski projekt, ki bo dolga desetletja prispeval h kakovosti oskrbe z elektriko v Sloveniji. Tehnologijo za izgradnjo JEK 2 določa energetsko dovoljenje, v njem je določen tlačnovodni reaktor tretje generacije z inštalirano močjo približno 1.100 MW. Tovrstni reaktorji so najbolj razširjeni v svetu, odlikuje pa jih najsodobnejša in najvarnejša tehnologija.
62
trenutek
Dograjujemo
IDA NOVAK JERELE; FOTOGRAFIJA: VLADIMIR HABJAN
Pomembna varnostna nadgradnja NEK je tudi suho skladiščenje izrabljenega goriva, ki v svetu velja kot najbolj ustrezno in razširjeno začasno skladiščenje. Je prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, saj za zagotavljanje hlajenja niso potrebne dodatne naprave, sistemi ali energenti. Zdaj so vsi izrabljeni gorivni elementi skladiščeni v bazenu za izrabljeno gorivo. Zgradbo za suho skladiščenje izrabljenega goriva so v NEK začeli graditi lani spomladi, gradnja pa bo zaključena do konca leta. Prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov bodo iz bazena za izrabljeno gorivo prestavili v suho skladišče prihodnje leto. Tlorisne dimenzije zgradbe so 50 x 70 metrov, debelina armiranobetonske temeljne plošče 1,75 metra, debelina zunanjih armiranobetonskih sten 0,8 metra, njihova višina pa 6 metrov. Nad betonskimi stenami je 14 metrov jeklene konstrukcije. V zgradbi bodo uskladiščeni odporni, neprepustni zabojniki z izrabljenimi gorivnimi elementi.
Km
il
Hi HI





64	I zanimivosti iz sveta
PRIPRAVIL MARE BACNAR
EIB BO ZAGOTOVILA POMOČ REGIJAM PRI PREHODU NA PODNEBNO NEVTRALNO GOSPODARSTVO
Evropska komisija in Evropska investicijska banka (EIB) sta podpisali sporazum o sprostitvi do 10 milijard evrov posojil EIB in 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz proračuna EU za podporo javnim naložbam na območjih in regijah, ki najbolj potrebujejo pomoč pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo. Podpora bo javnemu sektorju omogočila preferenčne posojilne pogoje za projekte, ki ne ustvarjajo zadostnih prihodkov, da bi bili finančno izvedljivi. Spodbujal bo naložbe
v zmanjšanje socialno-ekonomskih stroškov prehoda, ustvarjanje novih podjetij ter delovnih mest in naložbe v infrastrukturo. Sporazum naj bi v naslednjih sedmih letih mobiliziral naložbe v vrednosti od 18 do 20 milijard evrov. Potencialni upravičenci lahko zaprosijo tudi za svetovalno podporo svetovalnega vozlišča InvestEU za pripravo in izvedbo projektov.
www.eib.org
Vse foto Pixabay
naš Stik I
65
NA PORTUGALSKEM
V OBRATOVANJU ENA NAJVEČJIH EVROPSKIH ČRPALNIH HIDROELEKTRARN
Španska družba Iberdrola je uradno odprla črpalno hidroelektrarno Támega na Portugalskem, ki velja za eno izmed večjih evropskih črpalnih hidroelektrarn. Čr-palna hidroelektrarna, ki jo dejansko sestavljajo tri elektrarne, z močjo 1158 MW lahko proizvede kar 40 milijonov kWh električne energije, kar ustreza količini, ki jo na dan porabi 11 milijonov gospodinjstev. Vrednost projekta je znašala 1,5 milijarde evrov, še enkrat toliko pa želijo v družbi v gradnjo sončnih in vetrnih elektrarn na Portugalskem vložiti v prihodnjih letih.
Evropsko združenje za shranjevanje energije sicer ocenjuje, da bo Evropska unija do leta 2030 potrebovala za 200 GW hranilnikov energije in do leta 2050 za več kot 600 GW. Da bi dosegli ta cilj, je Iberdrola pred kratkim vzpostavila tudi svoj prvi komercialni baterijski sistem na Irskem. Objekt s 50 MW ima zmogljivost 25 MWh, sistem pa je sestavljen iz več kot 4000 modulov v 16 kontejnerjih. Poleg tega so v začetku tega leta odprli tudi Arañuelo lil, prvo večjo sončno elektrarno v Španiji, kije integrirana s sistemom za shranjevanje energije. 40 MW fotonapetostni sistem namreč vključuje komponento za shranjevanje energije zmogljivosti 3MW/9MWh.
www.powerengineeringint.com
JAPONSKA SE VRAČA K JEDRSKI ENERGIJI
Japonski premier Fumio Kishida je nedavno dejal, da bo njegova država znova zagnala več ugasnjenih jedrskih elektrarn in proučila možnost izvedljivosti razvoja reaktorjev naslednje generacije. Najava o vrnitvi k jedrski energiji prihaja v času, ko si Japonska, ki je velik uvoznik energije, prizadeva izboljšati konkurenčne možnosti zaradi velikega nihanja cen na globalnih energetskih trgih. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se javna podpora ponovni uvedbi jedrske energije na Japonskem povečuje in je zdaj že več kot 60-odstotna, kar je precej več, kot je bilo še pred kratkim. Japonska si prizadeva za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050, glede na ambiciozen scenarij pa njihov strateški energetski načrt predvideva, da naj bi delež obnovljivih virov energije v energetski mešanici v letu 2030 znašal 36 do 38 odstotkov, delež jedrske energije pa do 22 odstotkov.
www.energetika-net.com
ELES
Informacijski sistem za upravljanje z vegetacijo
Besedilo: Vladimir Habjan, fotografije: arhiv Elesa
Na Elesu so razvili informacijski sistem za upravljanje z vegetacijo, imenovan Vegeline. To programsko orodje vnaša nove priložnosti v postopke vzdrževanja visokonapetostne prenosne infrastrukture.
Ekonomično in učinkovito upravljanje z vegetacijo na daljnovodnih trasah je ključnega pomena. Kot je povedal Roman Tomažič, vodja projekta Upravljanje z vegetacijo na Elesu, je zato vsaka rešitev za optimizacijo delovnih procesov in stroškov še kako dobrodošla. Dodaten izziv predstavlja zaostrovanje formalnih postopkov za posege v okolje, ki lahko v
nujne aktivnost vnesejo nepričakovane zakasnitve. Po besedah Aleša Župančiča, samostojnega inženirja za nadzor EEN-2 na Elesu, nekaterih nujnih posekov z rokom izvedbe tri mesece tako zaradi dolgotrajnosti postopkov niso uspeli izvesti. Jasno je torej, da bo treba na tem področju ukrepati in posege bolje planirati precej vnaprej.
naš Stik I	67
Sistemski operaterji v tej smeri iščejo rešitve, največkrat na trgu, Eles pa seje odločil za drugačen koncept, je povedal dr. Uroš Kerin, pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti. Najprejje bila na Elesovem hekatonu izbrana rešitev za iskanje priložnosti optimizacije stroškov upravljanja z vegetacijo, pri čemer skušajo zdaj idejo s pilotno rešitvijo spraviti tudi v življenje. Vzporedno s tem so začeli razvijati svoje programsko orodje, s funkcionalnostmi in lastnostmi, kijih na trgu ni oziroma jih niso našli.
Eles je zasnovo programskega orodja pripravil s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI), razvoj, testiranje in integracijo pa s FERI in drugimi slovenskimi partnerji. Projekt je vodil Diagnostično analitski center v sodelovanju s strokovnjaki Področja za upravljanje s sredstvi in projekti ter Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja. Projekt je financiral Eles.
Po besedah Zupančiča testno okolje deluje v celoti, produkcijsko okolje pa je vzpostavljeno in se polni s podatki. Sistem sprejme veliko količino raznolikih podatkov. Podatke o lokacijah daljnovodov, razpetinah in stojnih mestih zajemajo iz Elesovega prostorskega informacijskega sistema.
691	sodobnim tehnologijam naproti
Zelo pomembni so podatki laserskega snemanja IJDAR, s pomočjo katerih aplikacija izračuna trenutno in napoveduje prihodnjo oddaljenost vegetacije od vodnikov glede na množico vplivnih parametrov Tako aplikacija omogoča boljše srednje- in dolgoročno načrtovanje posegov ter učinkovito preprečevanje čezmernega zaraščanja.
»Laserska snemanja izvajamo letno za novogradnje in rekonstrukcije daljnovodov ter za obnovo podatkov Začeli smo jih izvajati leta 2004 in do leta 2007 posneli praktično celotno omrežje. Od takrat naprej podatke s komercialnimi leti periodično dopolnjujemo. Ker tehnologija brezpilotnih letalnikov postaja vedno bolj dosegljiva in zrela, vse kaže, da bomo lahko kmalu tudi sami izvajali lasersko snemanje. Z referenčnimi leti bomo lažje prilagajali algoritme za napoved rasti, preverjali stanje in prepoznali potrebne prilagoditve,« je povedal Zupančič.
Aplikacija omogoča tudi vnos omejitev in določenih lastnih ugotovitev »Na področju vegetacije imamo več omejitev, na primer Naturo 2000, in posebne načine delovanja, ki jih moramo upoštevati ob vodotokih. Več institucij, na primer Sklad kmetijskih zemljišč, Zavod za gozdove in drugi, postavlja nove pogoje, potem so tu še posebne zahteve lastnikov zemljišč, da lahko delujemo v skladu z zahtevami in podobno,« pravi Zupančič.
»Ko so podatki pripravljeni, se sproži postopek izračuna za izdelavo kart ogroženosti,« je povedal Tomažič. »To je napoved, ki se izračunava za naslednjih deset let. Za vsako leto posebej se izračuna, kateri odseki daljnovoda bodo takrat ogroženi, kje bo vegetacija previsoka oziroma preblizu vodnikom. Sistem za vsako razpetino prikaže prihodnje stanje in opozori na potrebne posege. Za vsak del prikaže tudi potencialne omejitve dostopa, restriktivno rabo posebnih orodij, pogodbene obveznosti in podobno. Na podlagi navedenega izračuna predvidene stroške in optimizira čas, način in obliko posega.«
Po besedah sogovornikov bo treba rezultate napovedi še podrobno spremljati in preverjati. »Nameravamo posneti neko območje, preveriti in narediti izračune, naslednja leta pa to ponoviti in ugotavljati, ali je dejanska situacija na terenu skladna z napovedmi. Na tej podlagi se bodo potem algoritmi prilagajali in izboljševali. Na Elesu se pospešeno pripravljamo za lidarska snemanja z droni. Tako bomo lahko tudi sami do določene mere pripravljali podatke in na podlagi tega preverjali točnost algoritmov,« pravi Zupančič, Tomažič pa ga dopolnjuje: »Treba se je zavedati, da ima taka aplikacija v vsakem primeru neko raven zanesljivosti, ki nikoli ne bo 100-odstotna. Preveč je vplivov, od vremena, osončenosti, količine padavin, temperature so na posameznih območjih
naš Stik I
69
drugo pa ga pretvoriti v komercialni izdelek. Seveda večjim podjetjem, ki se z profesionalno ukvarjajo z razvojem tovrstne opreme, sami ne moremo razvojno ali komercialno konkurirati. Imamo pa morda nekaj, česar mnogi ponudniki programske opreme nimajo: neposreden stik z uporabnikom in delovnimi procesi. Upravljanje z vegetacijo ni le ena od vzdrževalnih aktivnosti, ki potrebuje digitalno podporo, temveč stroškovno in izvedbeno zelo kompleksna tema. Po eni strani ponuja edinstveno priložnost povezovanja infrastrukture z okoljem, po drugi pa je vsakršna oblika vegetacije lahko potencialna grožnja zanesljivi dobavi električne energije. Slovenija ima bogato rastje. Približno 60 odstotkov območja je pokritega z gozdovi, kar nas uvršča na tretje mesto v Evropi in štiriindvajseto na svetu. Stroškovno učinkovito in trajnostno upravljanje z vegetacijo je zato v samem središču Elesovih aktivnosti in glavni člen sodelovanje z okoljem,«je zaključil dr. Kerin.
zelo raznolike, poleg tega je raznolikost drevesnih vrst mešanega gozda velika, tudi klimatski pogoji se spreminjajo. Vendar pa pričakujemo, da bo stopnja zanesljivosti napovedi postopoma kljub temu rasla.«
Zanimivo je vedeti, kakšni podatki vse so na voljo v aplikaciji. Še zlasti zanimiv segment so satelitski posnetki. V času študije so bili še slabše kakovosti in za redno uporabo predragi, vendar pa tehnologija na tem področju napreduje izredno hitro. »Danes so za satelitsko podprto upravljanje z vegetacijo na voljo že zelo kakovostni podatki in po sprejemljivih cenah. Tudi vrste posnetkov se spreminjajo. Včasih so bili le ortofoto posnetki, zdaj so na voljo posnetki tudi v drugih spektrih. Tako imamo na razpolago podatke, iz katerih lahko prepoznamo vrsto vegetacije, zdravje vegetacije in podobno. V prihodnosti pričakujemo tudi redno uporabo podatkov satelitskih posnetkov,« je razložil Tomažič.
O navedeni aplikaciji so na Elesu izdali tudi predstavitveno zloženko, svojo novost pa so predstavili na več konferencah in je bila dobro sprejeta. Kot je povedal dr. Kerin, seje na letošnjem srečanju CIGRE v Parizu za programsko opremo zanimalo več interesentov To jim je dalo misliti, da bi bil produkt morda zanimiv tudi komercialno. »Zavedamo se, daje eno projekt uporabiti za lastne potrebe,
Elektrospoji
Zanesljivo. Povezano.
Vaš zanesljivi partner pametnih povezav za prihodnost
lijiSlil Vse na enem mestu FVpJjt za razdelilne in SiU^rS krmilne elektro omare
Elektrospoji d oo | Stegne 27,1000 LJubljana | 015113810| lnfo@elektrospoJI4
70
sodobnim tehnologijam naproti
WINDEX
Kmalu v Sloveniji možnost boljše izrabe vetra
Besedilo: Brane Janjič, fotografije: Mare Bačnar in arhiv družbe Windex
Windex X-moduli, ki so plod domačega znanja, prinašajo nove možnosti izrabe vetra, pri čemer omogočajo delovanje brez infrazvoka, so varnejši za ptice, bolj učinkoviti in z življenjsko dobo več kot šestdeset let.
Na letošnji konferenci Inovacija energetike je precejšnjo pozornost med udeleženci vzbudil Aleš Pučnik, vodja projektov, solastnik vetrne elektrarne pod Nanosom in ustanovitelj podjetja Windex, ki je predstavil inovativno zasnovo vetrnih elektrarn, s katerimi naj bi uspešno odgovorili na vsa ključna vprašanja, kijih investitorjem v vetrnice zastavljajo nasprotniki gradnje vetrnih elektrarn. Z njim smo se pogovarjali o glavnih strahovih, ki ovirajo množičnejše postavljanje vetrnih elektrarn pri nas, rešitvah, do katerih je prišel v času večletnih raziskav, in novih priložnostih, ki se odpirajo z njegovimi inovativno zasnovanimi moduli.
Zakaj imamo v Sloveniji tako malo vetrnih elektrarn in kaj bi morali storiti, da bi se začele stvari na tem področju premikati hitreje?
Trenutno imamo pri nas le dve veliki delujoči vetrnici, čeprav je v Sloveniji potenciala, predvsem v hribovitih predelih, še precej. Za hitrejši prodor vetrne energije bi morali v prvi vrsti razbiti mite in strahove ljudi, povezane z vetrnimi elektrarnami, ter spremeniti tudi energetsko politiko oziroma ustrezno prilagoditi področno zakonodajo. V Sloveniji smo z leti ustvarili klimo, da se dejansko bojimo vetrnih projektov. Potrebovali bi podrobnejše pravilnike, jasno vizijo in jasno postavljene cilje o tem, kaj dejansko želimo doseči na tem področju, ter zakonodajo, ki bi investitorjem omogočala pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev vetrne elektrarne v
enem letu ali najpozneje v letu in pol. Trenutno pa imamo zakonodajo, ki omogoča vsakemu, ki ima kakršne koli pomisleke in dvome, da se vključi v postopek pridobivanja dovoljenja kot stranka in ga skuša blokirati. Pri tem se srečujemo z nestrokovnimi mnenji in lobisti, ki radi poudarjajo nedokazane negativne učinke vetrnih elektrarn na ljudi in njihovo zdravje.
Poglavje zase je tudi vprašanje ustreznih odškodnin, saj opažamo, da bi ljudje, ki živijo v neposredni bližini vetrnic, radi denarno odškodnino. To seje z zadnjo uredbo nekoliko uredilo, saj ta občinam, v katerih stojijo vetrnice, zagotavlja tri odstotke prihodka od vsake vetrnice v njihovem okolju. Še bolje bi bilo, če bi bili lahko ljudje solastniki vetrnic, kot je to urejeno ponekod v tujini.
V zadnjem času nasprotniki vetrnic še zlasti radi poudarjajo, da prebivalce v bližini vernic ogroža infrazvok, pa tudi drugače radi izpostavljajo zdravstvene težave. Za kaj pravzaprav v resnici gre in kako ste se reševanja tega problema lotili pri vas?
Res je, da klasične vetrnice proizvajajo infrazvok, to je zvok stisnjenega zraka. Nastane pri relativno hitrem srečanju elise (ki ima hitrost 300 km/h) in mirujočega stebra vetrnice. Infrazvok je zvok pod 20 Hz in ni bistveno drugačen od drugih zvokov. Sam po sebi infrazvok tudi nima nikakršnega vpli-
naš Stik I
71
Aleš Pučnik
va na zdravje ljudi. Če pa nekdo verjame, da bo ta zvok škodoval njegovemu zdravju, lahko že samo dejstvo, da v to verjame, res škodi njegovemu zdravju, pri čemer za to ni nobenih objektivnih vzrokov. Kakor koli že, nasprotniki vetrnic infrazvok pogosto navajajo kot glavni argument proti, pri tem pa ne omenjajo, da infrazvok nastaja tudi v kompresorjih hladilnikov, klimah in toplotnih črpalkah, ki so neposredno v naših bivalnih prostorih, in nas v teh primerih nikoli ne moti. Pogosto na srečanjih z domačini slišite nedokazane trditve, da gre pri in-frazvoku za najslabšo obliko zvoka, ker ga niti ne slišite, ampak samo občutite, ter povzroča raka in druge hude disfunkcijske bolezni notranjih organov, čeprav, kot rečeno, o tem ni nikakršnih znanstvenih dokazov.
Tako to postane naenkrat hud problem, čeprav ti isti ljudje z infrazvokom, ki ga oddajajo naštete naprave, živijo brez težav že desetletja. Take trditve, čeprav ne obstajajo objektivni dokazi o fizioloških negativnih vplivih vetrnic na ljudi, naredijo ogromno škode, saj med prebivalci zasejejo strah pred morebitnimi negativnimi vplivi delovanja vetrnic na zdravje in pripeljejo do tako imenovanega sindroma vetrnih elektrarn. Sindrom vetrnih elektrarn je psihosomatska bolezen, pri kateri se zaradi pričakovanja negativnih vplivov (čeprav objektivnih, fizioloških vplivov v resnici ni), lahko razvijejo stanja teh pričakovanj (anksioznost, nespečnost ipd.). Na primer: če verjamem, da mi bo neko zdravi-
lo pomagalo (placebo, čeprav ni učinkovine), mi bo pomagalo. Ko ugotovim, da sem samo verjel v njegovo zdravilnost, v resnici pa učinkovine v njem ni bilo, ta učinek izgine. Lahko gremo tudi v drugo smer, da preprosto ne verjamemo (nocebo), da bo zdravilo lahko pomagalo, in potem tudi fiziološko dokazano ne deluje.
Iz navedenega ugotovimo, da ima lahko psihološki moment pričakovanja na človeka zelo velik pozitivni ali negativni vpliv. Zato tisti, ki so plačani za aktivnosti proti vetrnicam, vedno znova radi predstavljajo negativne vplive vetrnic na zdravje, ker je to najbolj občutljivo področje za vsakega posameznika, saj bi vsi radi bili zdravi. Zato pride do nasprotovanja gradnji vetrnic, in to tudi, če je znanstveno dokazano, da nimajo vpliva na naše zdravje. Tako je po navadi že samo vsejan dvom dovolj, da so ljudje skeptični do vetrnih projektov in jih ne podprejo oziroma so odločno proti njim. Ko ljudje enkrat dobijo strah pred tem, da bo vetrna elektrarna res mogoče vplivala na njihovo zdravje, se bodo proti njej uprli z vsemi silami. In to se žal v Sloveniji dogaja v veliki meri.
Kot rečeno, smo z razvojem novih vetrnih modulov uspešno odgovorili tudi na ta problem. Windex vetrnice so narejene tako, da ne pride do učinka stisnjenega zraka med hitro vrtečo se eliso in stebrom, ker koncept nima stebrov, ampak zelo tanke palice, ki ne ustvarijo stiska zraka. Windex moduli s svojo posebno zasnovo, poleg številnih drugih prednosti, onemogočajo tudi nastanek infrazvoka.
Module ste razvijali kar tri leta in prišli do številnih novih rešitev, pri čemer gre za bistveno naprednejšo izvedbo od klasičnih vetrnic. Kako bi opisali glavne prednosti vaših modulov? Koncept Windex vetrnih modulov je nastal kot odgovor na odprta vprašanja, povezana z nameščanjem vetrnih elektrarn, in sicer v zvezi z že omenjenim infrazvokom, hrupom, nevarnostmi za ptiče, učinkovitostjo in prostorskimi težavami. Ob tem je treba poudariti, da so bili moduli Win-dex razviti v sodelovanju z zaposlenimi v razvojni ekipi Pipistrela, ki razvijajo izjemno kakovostna letala in tudi prva mala električna letala za vodilne svetovne družbe. Njihov glavni prispevek pri Win-dex X-modulu je bil povečanje učinkovitosti vetrnih modulov in aerodinamična zasnova kril, opravili pa so tudi študije zvoka in simulacije delovanja modulov pod različnimi ekstremnimi pogoji, kot so denimo stranski veter ali morebitni vpliv postavitve Windex modulov pod obstoječe vetrne elektrarne.
Skupaj z Društvom za opazovanje ptic Slovenije smo izbrali tudi koncept vetrnice, ki bo po njihovem mnen-
72
sodobnim tehnologijam naproti
Z INOVATIVNIMI REŠITVAMI DO VEČJE UČINKOVITOSTI
V Windexu izpostavljajo, da so razvili eno izmed najučinkovitejših vetrnic pri velikosti rotorja 18 metrov, in sicer po zaslugi treh ključnih aerodinamičnih izboljšav - obroča, izrabe učinka multirotorja in učinka stranskega vetra. Obroč njihovih modulov je oblikovan tako, da ko pride zrak z na primer globalno hitrostjo 7,5 m/s, se hitrost v območju elis poveča za 25 odstotkov na 9,1 m/s. Izraba učinka multirotorja omogoča povečanje moči vsakemu posameznemu rotorju, če jih je več v neposredni bližini in v isti ravnini, pri čemer se moč dodatno poveča za 2 odstotka. Ta učinek pride še zlasti do izraza v primeru postavitve modularnih vetrnic v sestavi X5.4 (pet spodaj, štiri zgoraj). Dodatno se učinkovitost modulov poveča ob upoštevanju učinka stranskega vetra. Pri proučevanju vpliva odklona vetra iz glavne smeri je bilo ugotovljeno, da se pri odklonu vetra za 30 odstotkov od 90° poveča proizvodnja električne energije za približno 35 odstotkov ali konkretneje, pri vetru 7,5 m/s, ki prihaja s 30° odklonom, je proizvodnja do 135 odstotkov večja kot pri primerljivih vetrnih elektrarnah. Pri vetru pod kotom 90° pa je proizvodnja energije za približno 100 odstotkov večja od primerljivih vetrnih elektrarn.
Dodatne informacije dobite na spletnem naslovu www.widexenergy.com.
ju bistveno varnejši za ptice. Izbrali smo model obroča na zunanji strani hitro vrtečih se elis. Tako vetrnice ne spreminjajo oblike, ampak imajo stalno zunanjo obliko, kar naj bi preprečilo trčenja s pticami. Z njimi zdaj pripravljamo tudi postavitev devetih modulov, ki jih bomo testirali na dobri vetrovni lokaciji, s čimer bomo dobili tudi dokončne odgovore na vprašanje varnosti delovanja Windex modulov za velike ptice.
Veliko smo delali tudi na področju zmanjšanja hrupa. Obstoječe horizontalne vetrnice imajo tri krake (elise), ki imajo na koncu hitrost okrog 300 km/h. Ko se elise prosto vrtijo v prostoru, se na koncih elis ustvarjajo vorteksi (tokovi zraka spiralne oblike), ki povzročajo aerodinamični hrup, podoben tistemu, ki ga povzročajo avtomobili na avtocesti. Ob tem smo ugotovili, da je v primeru, ko elise na koncu nimajo prostora za oblikovanje velikih vorteksov, tudi zvok iz takih modulov bistveno manjši. S simulacijami smo nato izračunali, da nastaja pri Windex X-modulu kar okoli 60 odstotkov manj hrupa kot pri klasični vetrnici primerljive velikosti.
Windex X-moduli imajo še številne druge pozitivne lastnosti in prednosti. Preprost dizajn modula tako zagotavlja ugodno razmerje med ceno in proizvodnjo (podobno razmerje kot pri velikih 5 MW vetrnicah). Windex vetrni moduli so skonstruirani in sestavljeni z minimalnim številom različnih delov -za enostavnejšo proizvodnjo in tudi vzdrževanje. Ker se vetrnice ne obračajo po vetru, so tudi lahko bolj preproste strukture in je zato tudi njihova izdelava cenejša. Poleg tega modularna izvedba modula prinaša še eno prednost pred klasičnimi vetrnicami. Največji sestavni del Windex vetrnega modula meri le 11 metrov in je visok 2 metra ter tehta približno tono in pol, kar omogoča izgradnjo vetrnic tudi na lokacijah, ki so za klasične vetrnice zaradi težav z dostopnimi potmi popolnoma nedosegljive. Module je mogoče namestiti tudi pod že obstoječimi vetrnimi elektrarnami in tako lahko dopolnijo proizvodnjo električne energije na obstoječi, degradirani lokaciji, ki ima že zgrajeno vso potrebno cestno in prenosno infrastrukturo. S simulatorji pri Pipistrelu smo tudi dokazali, da lahko Windex vetrni moduli in klasične vetrne elektrarne delujejo brez medsebojnega negativnega vpliva. Torej lahko z Windex moduli uspešno dopolnimo obstoječe vetrne elektrarne in s tem bistveno povečamo njihovo učinkovitost. Primer: imamo vetrno polje (15 MW) s petimi stojišči velikih vetrnic (3 MW) na hribu in je med stebri razmik 450 metrov. Za Windex lahko izkoristimo linije 6 x 250 metrov oziroma skupno 1.500 metrov, kar pomeni 147 modulov ali dodatnih 19,1 MW nazivne moči. Tako povečamo izkoristek vetra za kar 127 odstotkov nazivne moči.
naš Stik I
73
Windex moduli, ki so plod domačega znanja, izrabi veterne energije napovedujejo svetlejšo prihodnost.
Moduli imajo menda tudi izjemno dolgo življenjsko dobo in so preprosti za vzdrževanje?
Drži. Pri oblikovanju vetrnic za Windex smo med drugim sledili tudi cilju zagotovitve minimalnih stroškov vzdrževanja in večdesetletne življenjske dobe modulov Te smo oblikovali z namenom, da jih bomo postavljali po Sloveniji in tudi v tujini in ne za prodajo, zato so tudi bili zasnovani z vsaj trikrat daljšo pričakovano življenjsko dobo od obstoječih vetrnih elektrarn. Konkretneje, vsi deli, ki bodo vgrajeni, bodo imeli predvideno življenjsko dobo vsaj 60 let. Konstrukcija bo pocinkana. Elise bodo kovinske in bo zato tudi manj zračne erozije, kar bo vse zmanjšalo potrebe po vzdrževanju.
Prvo tovrstno poskusno vetrnico naj bi po vaših besedah zagnali že letos. Kako potekajo priprave, se vetrnica že postavlja?
V načrtu imamo postavitev testne vetrnice pod obstoječo vetrno elektrarno v Razdrtem, da bomo lah-
ko še uradno stestirali vse parametre, ki jih je treba stestirati (krivuljo moči, hrup pri različnih režimih delovanja, vibracije, spreminjanje smeri vetra). Načrti za izdelavo so že pripravljeni, trenutno pa delamo na zapiranju finančne konstrukcije in financiranju postavitve prototipa in celotnega monitoringa za pridobitev različnih certifikatov
Računate še na druge lokacije v Sloveniji in ali ste zaznali že kakšno povpraševanje iz tujine?
Seveda. Windex module želimo postaviti na vseh lokacijah po Sloveniji, kjer so ugodne vetrovne razmere in za katere bomo uspeli dobiti potrebna soglasja. Računamo, da bi lahko ob najboljšem scenariju v roku naslednjih sedmih let postavili za okoli 400 MW Windex vetrnih modulov Iz tujine pa je zanje največ zanimanja v Španiji, na Portugalskem, Franciji, Italiji, na Hrvaškem, Grčiji in Turčiji, in na te trge se bomo tudi osredotočili v prihodnjih desetletjih.
varčno z energijo
Pred začetkom ogrevalne sezone
Besedilo: Brane Janjič
Zadnjič smo predstavili nekaj ukrepov, s katerimi lahko zmanjšate porabo energije za hlajenje prostorov, ker smo tik pred ogrevalno sezono, pa smo tokrat pobrskali tudi po nasvetih, kako zagotoviti ustrezno temperaturo prostorov v jesenskih In zimskih mesecih. Z upoštevanjem nasvetov lahko brez velikega vpliva na bivalno ugodje prihranimo marsikateri dragocen kilovat energije, ob nižji porabi pa se nam obetajo tudi znatni finančni prihranki, saj je po raziskavah glavni vir porabe energije v gospodinjstvih ravno ogrevanje prostorov In kako se glasi ključno sporočilo, ki ga je mogoče zaslediti v ospredju predlaganih varčevalnih ukrepov na vseh spletnih straneh, povezanih s to tematiko?
Znižanje temperature za stopinjo zniža stroške ogrevanja za približno 6 odstotkov.
Ob tem je treba poudariti, da varčevanje z energijo, ki jo porabimo za ogrevanje doma, ne pomeni nujno tudi znižanje našega življenjskega standarda, prav tako večina preprostih ukrepov ne zahteva kakšnih dodatnih stroškov, razen ko gre za dodatno Izolacijo stavb ali morebitno zamenjavo ogrevalnih naprav ali energenta. Pa si poglejmo teh nekaj preprostih, a učinkovitih ukrepov
PRIMERNA TEMPERATURA V PROSTORIH
Če je le mogoče, prilagodimo temperaturo v prostoru njegovi rabi. Priporočena temperatura v igralnih, delovnih In bivalnih prostorih je med 20 in 22 stopinj Celzija, v spalnici In drugih prostorih, kjer se manj zadržujete, pa zadostuje 17 do 18 stopinj. Ogrevanja čez noč tudi ni smiselno povsem Izklopiti, saj s tem ne bomo bistveno prihranili, ker je potem za ponovno segretje prostora na ustrezno temperaturo potrebne precej več energije.
UPORABA TERMOSTATSKIH VENTILOV
Termostatskl ventil je pomemben dejavnik pri uravnavanju temperature v prostorih, saj nam omogoča, da temperaturo uravnavamo glede na potrebe. Pomembno je poskrbeti tudi za dobro za-tesnltev oken in vrat, saj se v hladnih nočeh lahko skozi okna Izgubi veliko toplote, pri čemer lahko z zaprtjem rolet In žaluzlj ter zastiranjem zaves toplotne izgube zmanjšamo tudi do 20 odstotkov
NE ZASTIRAJMO GRELNIH TELES
Radiatorji dobro in pravilno delujejo le, če lahko topel zrak nemoteno kroži v prostoru. Zato je treba izpred radiatorjev umakniti vse kose pohištva, pri čemer je treba vedeti, da nemoteno kroženje zraka preprečujejo tudi predolge zavese. K zmanjšanju učinkovitosti ogrevanja prispeva tudi drugo zastiranje radiatorjev, denimo, če jih uporabljamo za sušenje perila. Kjer so radiatorji postavljeni ob okno, je priporočljivo ob njihovo zadnjo stran postaviti posebno Izolacijsko ploščo.
PRAVILNO PREZRAČEVANJE
Bivalne prostore je treba pravilno In dovolj pogosto zračiti tudi pozimi, pri čemer je pomembno, da nimamo ves dan priprtih oken, temveč da nekajkrat na dan za krajši čas odpremo na stežaj vsa okna In tako omogočimo, da se vlažen notranji zrak hitro zamenja s svežim zunanjim.
Zelena je prihodnost.
Slovenske elektrodistribucije skupaj za jutri.
Naša prihodnost potrebuje močno, zanesljivo in pametno električno omrežje.
Razvijamo ga z lastnim znanjem, izkušnjami in upoštevanjem trajnostnega razvoja.
Skupaj skrbimo za potrebe naših odjemalcev, podjetjem pa omogočamo nemoteno delovanje in napredek.
	OD	
P	¡ES	äm
	ŽEI	
Elektno Celje
j m elektro, i m -ß Gorenjska

Elektro Ljubljana
I ELEKTRO IDAR I BOR
^Elektro Primorska
DISTRIBUCIJE ELEKIRIČNE ENERGIJE
V NASLEDNJI ŠTEVILKI
Dogodki, ki so zaznamovali elektrogospodarstvo v letu 2022.
WWW.NAS-STIK.SI
¿P
/// / i