štev. 46 Cena 15 din PTOf, 20. novembra 1959 Leinrk XII; Razkopana ulica in čez jar«^k postavljeno dvigalo za vodovodne cevi je za Ptujčane dokaz, da bo vedno popolnejše vodovodno omrežje v Ptuju kmalu služilo namenu. irslil pi@iiym Centrainega komiteja zveze komunistov Jugosiavije ispetil našega sospodarstva osnova za še večji napredek PLEI^OMU PHEDSEDUJE GE^ŽERALNS SEKI^ETAR ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIIE JOSIP BROZ-TITO - REFEMT O PEREČIH VPP.AŠAMJ1H M^E GOSPODARSKE POLITIKE JE PODAL MUALKO T0D3R0VIČ, REFEm O NEICATERI^S ORGAlilZACSJSKO-POLITIČNIH VPRAŠANJIH PA DOBRIVOJE RADOSAVLJEVSČ - Pimm CK ZKJ DANES NADAUUJE Z DELOM Beograd, 19. nov. (fanjup:). Pod predsedstvom generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugaslavije Josipa Broza Tita se je v Beogradu 18. nov. ob 9. uri začel drugi plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Ko jc otvoril plenarno zasedanje Centralnega komiteja, je tovariš Tito pouda- ril pomen vprašanj, ki jih bo plenum obra\naval, nato pa je pozval prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin iin»rlih tovarišev Djura Salaja, člana Iz\ ršiiesra komiteja CK ZKJ, in Dimitrija Georgijeviča, člana Revizijske komisije CK ZKJ. Na predlog tovariša Tita so nato sprejeli naslednji dnevni red: Nekatera organizacijsko-politična vprašanja, referent Dobrivoje Radosa\Ijevič, pereči problemi ekonomske politike, referent Mijalko Todorovič, in razno. Na plenumu sta Dobrivoje Radosavljevic in Mijalko Todorovič popoldne podala svoja referata. Plenum je popoldne ob 17. uri zasedanje nadaljeval. Na popoldanski seji se je razvila razprava o obeh referatih. V razpravi so sodelovali člani CK Albert Jakopič, Geza Tikvicki. Vidoje Smilevski. Hasnn Brkič, Dušan Petrovič, dr. Jože Polrč, Uglješa Danilovič in Antun Biber ter član Izvršnega komiteja CK ZKJ Svetozar Vukmanovič. Plenum je nadaljeval delo danes dopoldne ob devetih. Iz referata M. Todoroviča Govoriti dan&5 o rezultatih iz- vajanja sklepov VII. kongresa ZKJ, torej o rezultatih izvajanja Programa na področju gospodar- stva, pomeni dejansko analizirati rezultate petletnega plana 1957 do 1961. je uvodoma poudari", tov. Mijalko Todoroosebej izdvaja obdobje uresničenja našega pet- letnega plana, se pravi zadnja tn leta. Tov. Todorovič je navedeil ne- katere številke, ki dokazujejo, da je naš razvcj v obdobju 1957-59 bil za tri do štirikrat h.trejši od najrazvitejših zapadnoevropsk.h držav, dvakrat hitrejši od naj- slabše razvitih, prekcs:! pa J3 tu- di razvoj v vzhodnoevropskih dr- žavah Obstajajo precej razširjena mnenja, da tako visok porast iz- haja v mnogočem iz naše neraz- vitosti in da baje razv.te države ne morejo 'meti tako visoke stop- nje porasta To je o?itno ne- točna teorija, ki so jo nekritično sprejeli buržoazni ekonomisti, teo- rija, s katero opravičujejo niZ'ke stopnje današnjega razvoja neka- terih kapitalističnih držav. Pri tem bi radi zameglili družbsno eko- nomske činitelje, ki so omogočili miočan vzpon našega gos.podar- stva in zmanjšali ne samo dejan- spe vrednosti tako visokih sto- penj, temveč tudi širši pomen naših dosežkov in naše poti, ,;e dejal dalje tov Mijalko Todoro- vič. 5 hitrim gospodarskim razvojem so nastale v ten obdobju tudi bistvene spremembe ekonomske stn-kture urehivalftvs. Leta 1953 je km^tij.-k'-- r'i"eb''va''stvo znašalo 60 oisT v.s^^n^i m^ega prebival- stva. Ifto'^ pa 51 C i-t., a prihodnje leto bo ra^morje kmetijskega in nekmet;j.s'.'eg3 prebivalstva že 50 proti 50. To brez dvoma dokazu- je, da smo že razbili okvir za- ostale kmetijske države, in po- meni, da prehajamo v obdobje, ko delavski razred in sploh nekme- tijsko f>rebivalstvo predstavlja tudi v kvantitati^/nem smislu glav- no družbeno cnsovo naše skup- nosti. V zadnjih šestih letih se je zaposlil v družbenem sektorju na novo miilijco delavcev, v zadnjih treh letih pa je povprečno 183 ti- soč novih zaposlenih letno. Govoreč o investicijah, ki so rasle vz|>€otrošn3a. Stopnja letne- ga porasta osebne potrošnje zna- ša 10.1 odst. Novo obdobje v standardu če vzamemo osebno potrošnjo in družboni standard skupaj, po- tem je stopnja porasta življenj- skega standarda skoraj istovetna s .stornjo oorasta nacionalnecfa dohodka. Ta'kšno gibanje se bi- stveno razlikuie od gibanja v ob- dobju 1953—56. Takrat smo imeli zelo b'aioo st^onio t>:n-asta oseb- ne potrošnje (2.9 odst.) in to pre- težno Dri kmetijskem D*-ebiva- stvu mani na nr- delavcih 'n uslužbencih ''edaj oa se oora.st bolj nanaša na osebno potrošnjo de'a\'cev in uslužbencev. OTebnf dohodki so žp doseqli takšno raven ko začenjajo izra- žati Dortivne težnje v sttrememb! sestave v osebni t>otrošnr:. V<;e bo'j se zmanjšuje delež nrehr?- ne. raste pa de^lež 'ndu.st'-ijskih proizvodov. t>»sp^*no trajnih- t>o- tpošnih dobrin Tudi v nrehran- se vpča de'ež kva^ii-et-n^h n^^i'- vodov Gotr-v^^ ^« 'l'^! ri-'"!-!^^- nje obdobje zahtevalo tudi v pro- izvodnji vse večji c>orast trajnih potrošnih dobrin, neposredno z naglo gradnjo stanovanj, torej tistega blaga, ki označuje vdšji življenjsk- standard industrijske- ga prebivajstva. Tudi po tem pre- hajamo v novo obdobje, je dejal Mijaliko Todorovič. 69 tisoč stanovanj letos Vzporedno s pvovečanjem mate- rialne pro.zvodnje in osebne po- trošnje se je večal v zadnjih treh letih tudi družbeni standard. Po- sebno nage; porast je bil na pod- ročju stanovanjsko-komunalne dejavnosLi, kjer so povprečne letne .nvesticije dosegle indeks 221 proti povprečju v prejš- njem obdobju. Število zgrajenih stanovanj v mestih iz družbenih sredstev se je povečalo od 15.557 letno v obdobju 1953—56 na 30.648 v teh letih oziroma na 39 tiscč v letošnjem letu. Iz oseb- nih s-^^dstev bilo letos zaraje- nih 30 tisoč stanovanj, to je skupno z družbenimi okrog 69 ti- soč. Na ta način smo po večletnem zaostajanju m dejanskem poslab- šanju stanovanjskega f>oložaja za- čeli od leta 1957 letno gradit: več stanovanj, kot pa je letn: prirast družin v celo^;. :n se zato tudi stanovanjski standard odslej po- stopoma popravlja. Seveda so problemi tu tako globoki in po- manjkanje stanovanj v mestih ta- ko veliko, da bo potrebna nadalj- nja pospešitev gradnje v nasled- njih letih. Toda za tako politiko je potrebna temeljita rekonstruk- cija indu.neoa mate- rij, pa titdi gradbeništva in gradbene obrti. To bi morala biti ena izmed osrednjih nalog v pri- hodnjem petletnem načrtu. Zatem je tov. Todorovič govoril o zdravstvu in prosveti ter dejal, da smo tu dosegli počasnejši raz- voj in manjše rezultate. Število zdravnikov se je povečalo od 1953 do danes povprečno za 8 od- stotkov letno, srednjega medicin- skega osebja pa za 10.6 odst., kar predstavlja določen apredek Toda razvoj materialne osnove zdravstva gre počasneje, čeprav se izdatki za zdravstveno zava- rovanje večajo zelo hitro. Letni porast zdra-vstvene zaščite znaša 25 odstotkov. Premalo zaj prosveto že več let imamo stalni porast učencev, tako v osnovnih šolah kot v raznih strokovnih šolah za mladino in odrasle. Prav tako ra- ste učitelj,ski kader po šolah. Od šolskega leta 1954/55 do 1957/58 se je povečalo število učencev osnovnih šol za 22 odst.. stro- ko\Tiih šol za 34 odst. oziroma 10,2 odst. letno, na univerzah, višjih šolah in akademijah pa za 18 odst., se pravi 5,8 odst. letno. Osebni dohodki v prosveti so se povečali v tem obdobju na 199,2 cdst. oziroma za 25,8 odst. letno, a materialni dohodki samo na 105.8 odst. ali za 1,9 odst. letno. Podobno je glede šolskega pro- stora na učenca vse do lanskega leta. Letos so se investicije v prasveti sicer povečale, toda še ne dovolj. Kot vidimo, je šel razvoj pro- svete izrazito ekstenzivno, brez zadostne materialne preskrbljeno- sti. Odkrito moramo reči, da na tem področju kljub splošnemu napredku niso bili ustvarjeni mož- ni in pričakovani rezultati. Šol- stvo je edini sektor naše druž- bene dejavnosti, na katerem se materialni pogoji v teh letih niso bistveno zboljšali. Gotovo je, da bo v prihodnjem petletnem planu treba to področje reševati mnogo odločneje v celoti. Ne glede na to pa bi že v prihodnjem letu nK>- rali hitreje začeti reševati vsaj nekatera vprašanja. Mi smo do- segli tisto stopnjo, ko vprašanje učinkovitega, to pa pomeni mno- go hitrejšega ;n kvalitetnejšega množičnega pripravljanja kadra bodisi skozi redne šole. pa tudi skozi razne izvenšolske ustanove pomeni bistveni činitelj nadalj- njega ginbanja naprej na vseh pod- ročjih družbenega življenja, po- sebno pa v gospodarstvu. Nehateri osnovni činštelfi našega gospodarskega razvoja Tov. Todorovič je dalje pouda- ril, da lahko trdimo, da so v prvih treh letih petletnega načrta bil; doseženi trije glavni rezultati: uresničen je zelo nagel vse- stranski in skladnejši porast ma- terialno-prcizvajalnih sil; ustvaril: smo vzporedni zelo nagli porast življenjske ravni; kljub tako burnemu gibanju in sredi njega je bila uresničena visoka stopnja splošne gospodar- ske stabilnosti v širšem pomenu te besede. To se med drugim odraža tudi v naslednjih dejstvih: vse bolj se utrjuje in stabilizira gospodarski sistem, in to ne samo po osnov- nih postavkah, temveč so tudi konkretni instrumenti postali vse bolj stalni, kar daje večjo stabil- nost gospodarskim organizacijam v tekočem in dolgoročnem poslo- vanju. Znatno se je zmanjšala relativna velikost inozemskih sredstev proti nacionalnemu dohodku, to je od 8,1 odst. po- prečno letno v obdobju 1953-56 na 5,5 odst. letno 1957-59 oziroma na 3,7 odst. v letošnjem letu. Do- segli smo tudi fX)mem.bno stopnjo stabilnosti tržišča in cen. Indeks cen proizvajalcev industrijskega blaga je ostal v treh letih nespre- menjen, indeks odkupnih cen kmetijskih proizvodov pa se je zmanjša! za 8 odst. Splošni in- deks cen se je povečal v tem obdobju za vsega 4 odst., od tega industrijske.ga blaga za 3 odst. in kmeti.jskega za 4 odst. Zatem je tov. Todorovič govo- ril o nekaterih osnovnih činiteljih našega gospodarskega razvoja. Dejal je, da ni teh vsekakor od- ličnih rezultatov, našteval zato, da bi podkrepljeval kakršno koli sa- mozadovoljstvo. Pred nami je še za precej dolgo vrsto let potreba po hitrejšem gospodarskem raz- voju. Naj bodo dosedanji dosežki še tako veliki, ti so samo neob- hodna, sedaj samo razširjena osnova za nadaljnje gibanje na- prej. Osnova vseh naših hitrih usipehov leži v naši gospodarski politiki, v našem gospodarskem sistemu ziroma v maksimalni vsklajenosti teh dveh činiteljev, je fKfudaril Mi.jaiko Todorovič. Govoreč o nekaterih aktualnih problemih, ki se sedaj postavljajo pred nas. je tov. Todorovič med drugim dejal, da izredno hitri go- sfx)dar.ski razvoj neprestano ix>- vzroča pomembne in postopne kvalitetne spremembe ne samo v ekonomskem življenju, temveč tudi skoraj na vseh drugih področjih družbenega življenja. To zaostruje nekatera prejšnja oroti- slovja in probleme, poraja mno- žico novih pojavov in problemov. Tu in tam pa se kažejo tudi ne- katere stare birokratske težnje. Pri tako burni rasti vse v hipu postane malo. ozko. kratko, tesno, nezadostno, demodirano. 7 uspehi raste optiinizero. poietj samoza- vest itd., večajo se apetiti, žeja, nove zahteve, ostri se kriterij, veča se nezadovoljstvo z doseže- nim. To je vse zelo dobro, odlič- (Nadaljevanje s 1. strani) no. Toda včasih se iz takega rela- tivnega in, rekel bi. progresivneoa »pomanjkanja;<, poraja pri neka- terih ljudeh kot v zakrivljenem ogledalu nestrpnost, celo nezado- voljstvo, zanemarjanje in podce- njevanje tistega, kar smo dosegli. Od tod kritika za vsako ceno in kritizerstvo. Kolikor je naša po- litična aktivnost pn osvetljevanju doseženih rezultatov in tolmače- nju celega procesa slabša, toli- ko laže prodirajo takšni nega- tivni podcenjevalno-riegatorski in anarhistični pojavi. Še večfa proizvodnja in povečan uvoz Na drugi strani posamezni to- variši iz raznih gospodarskih in drugih organizacij, občin kot tudi drugih višjih ustanov itd., vzne- seni s splošnim valom naglega gi- banja, izgubljajo občutek realiz- ma, delajo pretirane načrte in programe in postavljajo neures- ničljive zahteve. Od tod v tem tre- nutku našega največjega vzpona, pri izrednih rezultatih v kmetij- stvu in industriji, uspevamo le z velikimi težavam- sestaviti plan razdelitve za prihodnje leto. Z raznih strani se je zbralo toliko zahtev, da .jih težko stlačimo v količkaj realne okvire. V tem po- gledu smo sedaj na majhni pre- izkušnji — ali bomo trdno nada- ljevali dosedanjo pot ali ne. Ker končujemo to leto z zmanjšanimi zalogami mnogih industrijskih blag. celo z določenim začasnim in delnim pomanjkanjem nekate- rih gradbenih materialov in po- dobnega na tržišču, toda z veliko pospešitvijo v potrošnji, se pred nas postavlja naloga, da sestavimo za leto 1960 takšen plan, ki bo odstranil te slabše točke na trži- šču in zagotovil splošno gospo- darsko stabilnost. Sklenili smo, — in o tem naj da CK svoje mnenje — da ne bo- mo storili nikakršnih restriktivnih ukrepov v potrošnji, temveč da se bomo usmerili še na hitrejšo pospešitev proizvodnje in pove- čali uvoz, pa čeprav zadržimo več- ji deficit v plačilni bilanci in sa- mo ob določeni ublažitvi porasta potrošnje, ali točneje rečeno, da spravimo stopnjo porasta potroš- nje v bolj normalne okvire. Toda niti takšen naš plan, ki stremi za tem. da z novim, uspehi in pospe- šitvijo, a ne z zastoji, rešujemo stabilizacijo, ne more zadovoljiti vseh in rešiti vseh potreb, želja, raznih objektivnih in subjektivnih problemov, ki jih. pa naj bodo še tako upravičeni in nujni, vseh na- enkrat ne moremo rešiti. Zato je tudi potrebno jasno in odločno stališče CK, kajti tu ne gre samo za trenutni problem, za eno leto — posledice bi bile težje in glob- lje — temveč za izvajanje dolgo- ročne linije, določene na kongre- su, ki je dala že tcliko rezulta- tov. IZ REFERATA SJOBRIVOJE RADOSAVUEV!ČA Razrasla vsakdanja dejavnost za popolni razvoj socialistično demokracije, zlasti v komuni, če- dalje bolj krepi organizacije in vodstva Zveze komunistov kot politične organizacije in politična vodstva. Zdaj smo prav sredi te- ga procesa. Toda precej neenako- merna je sposobnost, da bi izpol- nili te naloge, zlasti tam. kjer so objektivne težave večje in kjer je izostala bolj sistematična pomoč pri usposabljanju organizacij in komitejev kot tudi vseh drugih družbenih organov in družbenih organizacij. Da imamo vzlic ve- likim splošnim uspehom v našem razvoju opraviti s to neenakomer- nost.jo. najbolj kaže.jo nekateri negativni družbenopolitični pojavi, manjši in večji, ki se kažejo vsak dan. na katere pa naše osnovne organizacije, občinsk- komiteji pa tudi višja vodstva ne reagirajo vselej pravočasno 'n ne ukrepajo dovolj uspešno, da bi .fih prepre- m Pismo izvršnega komiteja iz februarja 1958 o nekaterih ne- gativnih pojavih v političnem, go- spodarskem in družbenem življe- nju, ki FHDudarja njihove konkret- ne oblike in odkriva slabosti v delu organizacij in vodstev Zveze komunistov v tej zvezi, je ogrom- no prispevalo, da bi se v tem stališče organizacij in vodstev Zveze komunistov okrepilo, nji- hova de.javnost pa razvila. Pismo je dejansko spodbudilo organiza- cije in vodstva Zveze komunistov k živahnejšemu boju proti vrsti nezdravih pojavov, manjših tn večjih. Pismo je znatno zboljšalo delo in odgovornost ne le komunistov, marveč tudi vseh družbenih or- ganov. Ponovno oživljan,je neka- terih neoativnih po.javov v zač- njem času pa kaže. da so pismo ponekod razumel: kot kampan.TO in začasn-^ nalono organizacij in vodstev Zveze komunistov. Ostalo skrajšano prihodnjič: PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 20. novembra 1959 Za nese kmetovalce Z.AXAJ PAVŠALNA SKOČMNA ? Na nejasnosti m pripombe, ki se še marsikje ponavljajo glede na pavšalno skcčnino, naj po- jasnim nekaj podrobnosti z nje- nim obstojem in zaračunavanjem tovrstnega prispevka. Pavšalna skočnina velja za vso republiko. Pobira se od krav m telic. Plačevanje pavšalne skcčnl- na ima svoje dobre in slabe stra- ni. Brez dvoma pa dobre strani v toliki mari prevladujejo, da opravičujejo njeno plačevanje. Uvedba pavšalne skočnine je v naših razmerah napreden ukrep pri pospeševanju živinoreje. Ple- menilni krogi regulirajo pavšal- no skcčnino pozitivno. Vsakemu plemenjaku so določene krave in telice, na katere se sme spuščati. Če bikorejec spusti na kravo in telico, ki ni na seznamu, k: je torej iz drugega plemenilnega kroga, se mu pri obračunu tega seveda ne plača. S tem se pre- preči, da bi malomarni rejci vo- dili krave od enega bika do dru- gega in če je krava bolna, širili kužne bolezni spolovil. To pa jim plačevanje skočnine za vsak pri'- mer posebej omogcoa, zlasti ka- dar gledajo bikorejci predvsem na lastni zaslužek, ne pa na zdravje živali. Plemenilni krogi onemogočajo širjenje takih bo- lezni izven območja enega ple- menjaka. Uvedba pavšalne skoč- nine je do sedaj e-dini uspešen ukrep, ki gospcdarsko onemogo- ča rejo zakotnih bikov. Če mora nezavedni rejec plačati pavšalno skočnino, bo vsekakor vcdil kravo k licenciranemu biku, kjer je skočnina že plačana, ne pa k za- kotnemu, kjer bi moral skočnino še enkrat p'ačati. To sta dva naj- važnejša razloga, ki govcrita v prid pavšalni skočnini. Pritrjujem, da se v praksi do- gaja, da včasih mine leto dni, ne da bi kravo vodili k pripustu ali na umetno <:sem9nitev, vendar je to izjema, ki je v urejeni in pri zdravi živini ne bi smeli poznati. iDognano je, da da krava največ mleka tedaj, če redno teli vsako leto. Zato naj vsak rejec skrbi, da bo kravo tudi vsako leto pri- pusti.!. S strani živinorejcev se čuje prigovor, da pripušča skrben re- jec telico šale tedaj, ko je stara dve leti, ker je šele takrat do- volj dctras:la in .s^-oobna za ple- me in da zara-:^' ;a plačuje po nepotrebnem sk^^aino za enoletno telico. Skočnina se vplačuje vna- prej. Telico, ki je stara 1. januar- ja eno leto, je treba do konca leta pripustiti. Pravi živinorejec ne bo redil telice tako, da bo šele z dvema letcma sposobna za pri- puščanje, ampak bo skrbel, da bo že v starosti enega in pol leta do enega in tričetrt leta normalno razvita in zato tudi sposobna za pripuščanje.. \ , WJNOST DOGNOJEVANJA '\ ITALIJANSKIH PŠENIC Pričujoč sestavek je namenjen kmetovalcem, ki so sejali itali- janske pšenice izven sodelova- nja s kmetijsko zadrugo. Takš- nih posevkov je precej na Drav- skem polju, pa tudi druijs. Ti posevki so v glavnem ostaiii pri hlevskem gncju, sedaj pa nasto- pa vprašanje, kako bedo v takš- nih pcgojih dalje uspevali. Če so kmetovalci tudi že uporabljali pri setvi teh pšenic nitrofoskal, b-3 dognojevanje potrebno, ker je v tem gnojilu le malo dušika, poleg tega pa se h^tro izpira. Prav zato je potrebno, da vsem posev- kom Italijanke pozimi dognoju- jemo s tem gnojilom. Seveda ni napačno dognojevati spomladi, toda takrat je dognojevanje težje: rastline so takrat že vi.soke in je težko dodajati dušik. Razen tega lahko požgemo rastline, če so li- sti mokri. Spomladi bi torej naj dognojevali s fcsforom in kali- jem, z dušikom pa pozimi. Na rahlih zomljiščih, kjer se dušik hitro izpira dcgnojujemo več- krat z manjšimi količinami, da je rastlina enakomerno gnojena. Vsekakor prvepa takšnega do- gnojevanja ne bi smeli zamuditi pred prvim snegom. Kjer se po- javlja pri pšenici tretji list, raz- tresamo dušik takoj. Sicer pa dognojujemo prvflč v novembru ali v začetku decembra. Vsem, ki so sejali italijansko P-^enico, toplo priporočam dogno- javan.ie, kakor sem zgoraj nave- de', ker bcdn sic^r znatno izgu- bili ori pndolku. Bilo bi umrstno, če b« kmetijske zadruge stavile na razpolago zadevna umetna gnojila po nižii ceni, upravniki pa bi nai dajali navodila za do- gnojevanje vsem, ne pa samo kmetovalcem v sods-ovanju. Za ha površine je potrebno 300 do 400 kg nitromonkala, 600 do 1000 kg supe^fosfati ali To- maževe žlindre in 200 do 400 kg kali.^eve so't. Z dušikom gnojimo: četrt obroka ob setvi, čstrt obro- ka pozimi, četrt obroka spomla- di in četrt obroka -»"č-niu. ing. Egon Zoreč 140-letnica šole v Podgorcih Podgorci (prej Lenart pri Vel. Nedelj;) proslavljajo v letošnjem novembru 140-letnico obstoja šole. Za šolski okoliš, ki obsega vasi Podgorci, Cvetkovci. Oslu- ševci, Bresnica, Strjanci, Preda- va in Ritmerk je to lep jubilej. Neorganizirano poučevanje se je pričelo že dobrih 10 let pred letom 1819 v privatnih hišah, kjer so se otroci premožnejših staršev učili brati in pisati. Po zapiskih v kroniki pripoveduje Marija Veit, da je njen oče po poklicu mežnar začel prvi s poučevanjem pisa- nja, čitanja in računanja. Osnove za učenje so se pričele v privatni hiši v Podgorcih št. 59. Ime last- nika hiše se ni ohranilo, pač pa je ostal vzdevek »Škojnčini« po »školniku«. Kmalu je postalo »školnikovo« stanovanje pretesno in premajhno. Vaščani so najeli sobo pri kmetu Plohlu (sedaj Cajnko) in tu nadaljevali s šol- skim delom. Število otrok pa je stalno naraščalo, tako da so mo- rali kmalu misliti na šolsko zgradbo. Nekoliko načrtnejše šolsko delo se je pričelo v starem »farovžu«, kjer je stanoval v pritličju cer- kovnik in takratni učitelj J. Pe- klar. Ta učitelj je opravljal še dela cerkovnika, organista in čev- ljarja. Tudi ta je poučeval na že- ljo domačih kmetov. Kmetje iz Cvetkovc so z za- vistjo gledali na šolo v Vel. Ne- delji, ki je bila ustanovljena že leta 1811. Zato so z vsemi silami pritiskali na deželni šolski svet v Gradcu za ustanovitev šole in zi- davo 'sol. poslopja v Podgorcih. Zelja se jim je uresničila leta 1819, ko so postavili novo šolsko poslopje na mestu starega fa- rovža. Po postavitvi šole se je takratni učitelj J. Peklar preselil k Miklavžu. Istega leta omenja šolska kronika tudi učitelja Fran- ca Filipiča, nekoliko pozneje pa tudi Matija Pavna. Redni pouk z odobren jem de- želnega šolskega sveta v Gradcu se je pričel 1. novembra 1819. Na čigavo pobudo je bila ustanovlje- na in kdo ima za to posebne za- sluge, ni znano. V šoli se je uradovalo do leta 1903 deloma v slovenskem, delo- man v nemškem jeziku. Po letu 1903 na izključno v slovenskem jeziku. Enorazredna šola. ustanovljena leta 1819, se je po zaslugi takrat- nega nadučitelja Kosi Ivana raz- širila v dvorazrednico leta 1890. PosloDJe z^ dvorazrednico je bilo prezidano iz starih hlevov grofa Pcngraca iz Dornave. Tudi ta zgradba je postala kmalu pre- majhna. Misliti je bilo treba na novo zgradbo in na razširitev v štirirazrednico. Pri tej zamisli in uresničitvi ima največ zaslug Franjo Meala, takratni nadučitelj. Leta 1912 pa je bilo postavlje- no novo šolsko poslopje s 4 učil- nicami, v katerem se še danes razvija šolski pouk. V teh letih se je šola razvila v šestrazredni- co. Za postavitev najnovejšeaa poslopja ima največ zaslug dol- goletni predsednik šolskega (od- bora) sveta Horvat Janez iz Cvet- kovc. Šola Podgorci ima sedaj tri po- slopja. Najstarejše je bilo sezida- no leta 1819, drugo leta 1890. najnovejše pa leta 1912. Prva zgradba je bila leta 1906 prezida- na in preurejena v celoti v uči- teljsko stanovanjsko hišo, druga pa leta 1912 adaptirana: ena po- lovica za učit. stanovanje, druga pa za učilnico. Ta prostor sedaj kori.sti prosvetno društvo za svoje prireditve. Vse šolske stavbe je vzdrževal krajevni šolski svet. Šolsko delo se je normalno razvijalo med prvo svetovno vojno in po njej. Učiteljstvo pa je dalo poseben poudarek izvenšolskemu delu. — Druga svetovna vojna je prekinila normalno delo v sloven- skem jeziku. Naši učitelji so bili izgnani; njihovo mesto so pre- vzeli nemški in pričeli naše ljudi vzgajati v duhu nacizma. Zavedni domačini so poskrbeli, da se je v dobi okupacije ohranil slovenski arhiv. Po podatkih iz starih kronik je razvidno, da je na šoli od leta 1819 pa do danes službovalo okrog 50 učiteljev in učiteljic. Pri tem pa nismo šteli nemškega učitelj- stva. Od teh 50 jih še danes živi 32, ki so vabljeni na svečanost, ki bo 29. novembra. Učitelji in učiteljice, ki se na- meravajo udeležiti proslave, naj do 22. novembra t. 1. prijavijo svojo udeležbo s točnim naslovom sedanjega bivališča. M. K. Pred občnimi izbori osnovnih or- gani %aei j SZDL v času med 15. dec. 1.1. in 15. januarjem naslednjega leta bodo na področju ptujske ob- čine občni zbori osnovnih or- ganizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Letošnji občni zbori bi naj zajeli ne samo ozko problematiko do- tične organizacije, temveč' analizo širokega polja dejav- j nosti na dotičnem terenu na j gospodarskem, kulturnem in j političnem področju. Ali ni ob'\ občnih zborih organizacij SZDL^ najlepša priložnost za obširno obravnavo vsega družbeno po- membnega dogajanja v prete- klem obdobju, ko bo zbran najširši avditorij posameznega terena? Res je, da bodo ostale množične organizacije imele lastne občne zbore, toda njih področje dejavnosti je mnogo bolj omejeno, bolj specializi- rano kakor je to primer pri SZDL, ki je široka javna tri- buna za razpravo o vsem. Zato bi bilo koristno, če bi vodstva vseh organizacij na vsakem področju pravočasno pripravila poročila o svojem delu in o problemih, na katere so naletela v predhodnem ob- dobju. Ta vsa poročila bi naj vsebinsko zajelo poročilo, ki bo podano na občnem zboru in bi naj bilo podlaga za obsežno vseobsegajočo razpravo na zbo- ru prisotnih državljanov. Iz izkušenj vemo, da so dobre razprave lahko cesto spodbuda za večjo aktivnost posamezni- kov ali celotnih organizacij in kar včasih preide v splošno aktivnost na vseh področjih. Koliko je še, n. pr., dela ne- opravljenega pri urejevanju na- ših podeželskih krajev, pri na- porih za gospodarski napredek, pri prizadevanju za kulturni dvig prebivalcev! Za aktivnost na vseh teh področjih lahko pride spodbuda prav na dobro pripravljenih in razgibanih občnih zborih osnovnih orga- nizacij SZ. Dalje so občni zbori lepa pri- ložnost za utrditev osnovnih organizacij samih. V nekaterih organizacijah bodo zamenjali dosedanje odbornike z novimi močmi, ki bodo bolj aktivno posegle v družbeno 'dogajanje, drugje pa, kjer je bil doseda- nji odbor agilen in sposoben usmerjati javno dejavnost v smislu naprednih teženj, bodo člani SZDL svoje zaupanje po- verili ponovno dosedanjim od- bornikom. Le če bodo občni zbori tistregli tem minimalnim po- gojem, bodo upravičili svoj smisel. Zato agilni funkcionarji SZDL ne bodo štedili z napori, da bodo občni zbori res resni- čen pregled dela in uspehov pa tudi pomanjkljivosti in težav, skratka, da bodo začetek ak- tivnejšeaa obdobja v boju za napredek. Občinska zbora sta zasedala Občinska zbora sta se na seji v sredo 18. novembra t. 1. največ časa zadržala pri analizi lansko- letnega finančnega gospodarjenja, kakor so ga prikazali potrjeni za- ključni računi za 1958 'eto. Po- leg tega sta rešila vrsto perso- nalnih in gcspodarskopravnih vprašanj pc^djotij, zavodov in ob- čanov. Na sejo obeh zborov so bili povabljeni direktorji gospo- darskih organizacij z območja občine, vodila pa jo je podpred- sednica Lojzka Strepnikova. Seje se je udeležil tudi republiški ljud- ski p-^slanec Ivan Kranjčič. Tz finančne analize na 41 stra- neh, ki jo je za odbornike in sejo pripravi! občinski cdd%Iek za U>- nance glede na 124 potrjen h sklepnih računov za 1958. so od- borniki povzeli, da je večina go- spodarskih organizacij v ptujski občini tudi lani finančno dobro gospodarila, zato so tudi njihovi organi delavskega upravljanja, kolektiv in uprava zaslužili pri- znanje in pohvalo obeh zborov. Kolikor pa gre za gospodarske organizacije, kil so jim uspehe oteževale finančne pomanjkljivo- sti, sta zbora sprejela smernice in sklepe, da se izkušnje dobrih podjetij prenesejo na nje. Kaj koristi in kaj škoduje deteliam? Krmne rastline — detelje — metuljnice ali stročnice pridobi- vajo dušik iz zraka s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah. Zato jim ni treba gno- jiti z dušičnimi gnojili razen ob setvi, pa še takrat so ipotrebne za to male količine. Potrebujejo pa metuljnice mnogo fosfornih in kalijevih gnojil, cesto celo več kakor okopavine. Metuljnicam ne ustreza kisla zemlja. Uspešno jih lahko pride- lujemo le, če vsebuje zemlja tudi dovolj apna. Zato je priporočljivo zemljišče, kjer bi naj zasejali me- tuljnice. že ob žetvi prejšnjega pridelka apniti. Večletni posevki krmnih rastlin dajejo nezadovolji- ve pridelke, če ni zemlja ustrezno pognojena. Če zemlja ni pravilno gnojena, se v posevku razbohoti plevel. Kako je torej pvotrebno gnojiti metuljnicam? Pripnoročljivo je da- ti 20% dušičnih gnojil največ 100 kg na ha. 18% fosfornih gno- .jil 250—500 ga na ha in 40 % kalijeve soli 100—150 kg na ba. Deteljam nevaren sovražnik je parazit predenica. Znanih je več vrst tega sovražnika. Predenica se ovija s svojim, nitkastim stebel- cem po detelj: ali lucemi kakor kakšna rdeča ali rumenkasta nit- ka. Listov nima. zato ne more asimilirati. Na notranji strani svo- jih nitk ima sesalne bradavice, s katerimi se zarije v rastlino go- stiteljico, da }i dovajajo hrano. Seme dozoreva in odpada od juli- ja do konca rastne dobe. Predeni- ca razvije do 3000 semen. Na polje se zanese s semenom, za- nese jo živina in okuženi gnoj. ker seme, ki ga požre živina, ne zgubi kaljivosti in zapusti nepo- škodovano prebavni trakii živali. Njeno seme kali že po nekaj dneh, ko pade na vlažno zemljo, lahko pa obdrži kaljivost tudi nad 10 let. Značilno je. da napada pre- denica tudi korenje, krompir, sladkorno peso itd. Glede zatiranja predenice je važno, da je sploh ne zasejemo, .Vjeno seme je po velikost: pvo- dobno semenu detelje, zato ga ne moremo zanesljivo ločiti s trier- jem, temveč le s posebnim stro- jem razpredeničkom, ki loči semena predenice z elektro- magneti. Vsekakor ne smemo na okuženi n.iivi več let gojiti za predenico občutljivih rastlin, ker semo predenice obdrži kaljivost več let. Če pa se kljub vsem tem ukrepom pojavi predenica. jo je treba čim prej uničiti, predvsem pa takrat, ko cvete. V ta namen jo poškropimo s 15% raztopino železne galice. ali s 5% raztopino modre galice ali z 1% raztopino natrijevega arsenita. Škropi se ob suhem vremenu. Deteljo lahko tudi Dokosimo in sežgemo. na strnišče pa potreSemo aoneni cianid in sicer 0,6 kg na 10 kv. m. Če pa se je na predenici seme že razvilo, je zade\-a slabša. V tem primeru je potrebno deteljo pokositi in rvomešat s suho slamo, politi z nafto m sežgati. Štirideset let od ustanovit¥e KPJ Spominski dnevi KPJ 25. novembra 1917 — v Trstu mirovni shod slovenskega in itali.ianskega delavstva. 23. novembra 1920 — volitve v ustavoda.jno skupščino Ju- goslavi.ie: komunistična stranka tretja najmočneiša stranka v Jugciiaviji (59 poslancev, med n.jimi šest Slovencev). 21. do 23. novembra 1935 — v Liubl.ianl tridnevna protestna stavka študentov tehnike in vseh drugih študentov proti novi uredbi za tehnično faku'teto (skupna akci,1a študentov tehnike beograjske, za.q[cebške in l.iubljanske univerze). 24. novembra 1935 — »celjski dogovor« o združitvi listov »Ljudska pravica«, »Boievnik«, ».Slovenska zemlja« (zadnja se po dogovoru ni ravnala). 26. novembra 1943 — prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču. orm ZBOR ZB v ponedeljek, 23. novembra t. 1., zvečer ob 19. uri bo v Ptuju v dvorani občinskega komiteja ZKS letni občni zbor organizacije Zve- ze borcev s poročilom o doseda- njem delu in predlo.gi za prihodnje delo, z volitvami odbora in dele- gatov za občinsko konferenco ter z raznimi željami in priporočili članstva. lm8no¥C3r§|a clirektorjev Za direktorje kmetijskih gospo- darstev »Dravsko polje«, »Halo- ze« in »Ptujsko polje« sta občin- ska zbora 18. novembra t. 1. na seji imenovala Martina Gobca, Ja- neza Petroviča in inž. Milana Štarkla. Po upokojitvi prejšnjega direk- torja Alberta Maučiča je imela Tekstilna tovarna in barvarna Ptuj vršilca dolžnosti direktorja, sedaj pa je za direktorja te to- varne imenovan Alojz Kirbiš, teks- tilni tehnik iz Prepolja, ki je bil že več let v službi v tej tovarni. Komlsifu zo upokojene vojoške osebe Upokojene vojaške osebe se bo- do v ptujski občini v bodoče v zvezi z zaposlitvijo obračale na tričlansko komisijo pri občinskem ljudskem odboru, ki jo tvorijo Vinko Žigman, upravnik Mestnega kina — kot predsednik, in kot člana Cvetko Pantar in Milka Ben- čič, nameščenca iz F*tuja. Stavhišče za zgrcidbo Komunalne banke Okrajna komunalna banka Ma- ribor, podružnica Ptuj, je dobila za zgraditev poslovno-stanovanj- ske zgradbe v Ptuju iz sklada splošnega ljudskega premoženja v Ptuju stavbišče, ki leži med Titovim trgom in Trstenjakovo ulico. »Mlekarna« Ptuj kupila hišo »Mlekarna« Ptuj bi rada pre- selila iz svojih poslovnih prosto- rov delavce in uslužbence, da bi lahko razširila in povečala pro- izvodnjo. To vprašanje bo reš'la s pomočjo Občinskega ljudskega odbora Ptuj, ki bo prodal iz sklada SLP Mlekarni stanovanj- sko hišo v Ptuju na Novi cesti 5. Lastnika te stavbe .sta bila prej Danijel in Zofija Šugman, in sta ,io prodaila letos maja zaradi od- selitve občini. Čiščenje strug in potokov V ptujski občini je v teku ši- roka akcija čiščenja potokov in hudournikov, ki jo vodijo kra- jevni uradi. Doslej je skoraj 60 odstotkov obrežnih posestnikov, ki imajo zemljo ob strugah in potokih, očistilo obrežje in dno struge, da se lahko voda pretaka po svojih kanalih in strugah in tudi ob deževju ne povzroča škode. Rok za skončanje teh del je bil do 31. oktobra t. L, je pa podaljšan do 15. novembra na željo krajevnih uradov, ker niso mogli vsi posestniki opraviti te- ga dela v prejšnjem roku, Te akcije ni v toliki meri sprožil ni- kak administrativni ukrep ka- kor potreba, da se struge po- tokov temeljito očistijo, ker ie ob dosedanjem stanju teh pre- tila nevarnost vedno večjih po- plavljanj in poškodovanj obre- žij predvsem na mestih, kjer se zlasti ob močnejših nalivih zbere voda v močne strtige in razjeda plodno zemljo ali povzroča razne druge oblike škode. Iz popisov lastnikov obrežnih zemljišč, ki jih je prejela občina, se vidi, da je večina ljudi pra- vilno razumela potrebo teh akcij in bo v občini le malo primerov, ki jih bo potrebno administra- tivno obravnavati. NcBva p^šlm zfjrodbci pri minontskem stimostonu Nova poštna zgradba v Ptuju po zadnjem razgovoru med pred- stavniki PTT direkcije Ljubljana ;n pošto Ptuj ter ptujske ob- čine ne bo med Lackovo ultco in Titovim trgom, ampak na mestu, kjer stojijo sedaj razvaline bivše minoritske cerkve, ki bodo od- stranjene, ker k'jub zaščitnim plombam dalje prooadajo. PTT podjetju Ptuj ta novi prostor bO'!j odgovarja, ker je bliže novi cesti in bo nova poštna stavba stala v novo urejenem okolju. Poroštva la 120 mili- jonov din posojil Občinska zbora Ptuj sta na zad- nji seji 18. novembra 1.1. potrdila poroštva za 120 milijonov dinar- jev večinoma kmetijskim zadru- gam v cbčini in kmetijskim go- spodarstvom, nekaj pa tudi ptuj- skim podjetjem. KZ bodo najele Pri Zadružni hranilnici in poso- jilnici Maribor kredite po 3 do 5 rmlijcnov din za plačilo kme- tijskih strojev in opreme. M.inar- sko-pskarsko podjetje Vinko Raš B;ip8J>{ Uip AOUOflllLU Of OpfBU 0q pri OLO Maribor in ObLO Ptuj za zgraditev nove opekarne. Strojne delavnice Ptuj rabijo 12,000.000 din za opremo in obratna sred- stva. Stanovanjska skuonost Ptuj pa 8,000.000 za gradbene .= tr-aSfce ter opremo pralnice in likalnice v Ptuju. Letovišče grad Bori rabi 2 milijona din pcsojila za ureditev gostišča v Gorišnici ter za sani- tarije na Borlu. Movo gostinsko podjetje »Pri trgu« Gostišče Restavracija in kavar- na Ptuj in gctitišče »Bračič« Ptuj sta se združili. S tem se je go- stišče »Bračič« preimenovalo v gostinsko podjetje »Pri trgu«. Do združitve je prišlo z name- nom ekonomičnejšega poslovanja novega večjega skupnega podjet- ja 'in znižanja režijskih stroškov. V okviru nastalega novega go- stinskega podjetja »Pri trgu« bo po potrebi ustanovljenih še ne- kaj gostišč v krajih, kjer se bo za to izkazaJa potreba. Oddelek za odrcisle pri osnovnih šolah Pr- osnovni šoli Jo<2eta Lacka, Frainca Osojnika v Ptuju in pri osnovni šoli Majšperk je usta- novljen cddelek za izobraževanje odraslih, ki jim še manjka sploš- na osnovnošolska izobrazba. V te oddelke se je že prijavilo 86 odrasUih, ki so v službi v raznih gospodarskih organizacijah. Šol- ski odbori teh šol .so že poskrbeli za potrebno učno osebje. Mate- rrla^lna sredstva bodo prispevali učenci te šole, deloma pa bodo črpana iz sredstev Delavske tmi- verze. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM SEJMU V SREDO. 18. NOVEMBRA 1959 POVRTNINA: krcmptr 20—22, čebula 40. česen 150. rdeča pe.sa 30, zelje v glavah 20—25, kislo zelje 50—60, cvetača 60, solata endivija 40—60, solata v glavah 60—70, korenček 40—50, peter- š.lj 50—60, luščen fižol 40—50. kisla repa 30, zelena 50, špinača 60—100, por 50, ohrovt 30—50. SADJE IN SADEŽI: jabolka 60, hruške 50—70. qcbe sivke 100 do 120, orehi 200. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajda 60, ajdova kaša 100, pše- nica 30—40. oves 25, koruza 30, ječmen 40, oroso 60 din za liter. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30, smetana 160, sir 40 do 80. surcvo maslo 500. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 400—600. piščanci 400—800, jajca 20-22 din. MAŠČOBE- Z8=pk3 300. u-vožena mast 325, dom,ača mast 490. PTUJ, din* M. no- ?sbijo pa na razvoj otrokovih ko- sti in mišic. Precej je otrok, ki imajo še v desetem mesecu na- mesto štirih zob samo dva ali no- benega; ceo pozneje sedijo ali shodijo. Skoraj vse mamice so potrdile, da dajejo otrokom v prehrano jajčka, govejo in ko- košjo juho, kuhano špinačo, na- strgana jabolka itd. Vse mamice so tudi potrdile, da dajejo otro- kom vitamine, ki so jih dobile na posvetovanju. Nekaj otrok je zdravnica posebej pregdedala, ker je ugotovila, da so bolehni, in nekaj mamic povabila naslednji dan v Ptuj v zdravstveni dom na slikanje otroka aili podroben pre- gled. Posebej je zdravnica ob- ravnavala otroke z oslovskim kaš- Ijem, razdeli a zdravila in dala mamicam potrebna navcdila za varovanje bližnjih otrok pred cikužitvijo. Mamice je povabila z otrcki čez deset dni na pregled v Ptuj. Ves čas zdravniškega pregledo- vanja je bila zdravnici v pomoč babica, pomagala pa je tudi ma- micam pri oblačenju otrok. Na- zadnje js daiia vsakemu otroku še žličko D vitamina. Poleg pregle- da nad 50 otrok in po men k a z materami je dr. Neudauerjeva na- pisala še lepo število receptov. (Ni čudno, da je zdravnikova pisava tako težko čitljiva!) Proti koncu pregledov bi bila že dobrodošla električna luč. V posvetovailnici in čakalnici je omrežje že montirano, žal pa le- tale še niso tako daleč, da bi s pritisk-cm na gumb nastaila svet- loba. Pri petrolejki so potekli še zadnji pregledi in zadnja, sicer bližnja mamiica, je priišla v temi domov. Slični pregledi otrok so po 14 posvetovalnicah na območju ptuj- ske občino. Tako je zagotovljen reden stik zdravnika z mamicami in otroki. Zdravnik pride vsaj en- krat mesečno na posvetovanje in prihrani materam stroške in na- porno hojo alii vožnjo v Ptuj. Po- vsod so se matere navadile na IKkSvetovanja in jih je vedno več, ki prinašajo otroke in se tudi držijo tam prejetih navodil. Gilede žeta'lskih in okoliških že- na se je dr. Neudauerjeva zelo pohvalno i-zraziila. Zelo so posluš.- ne in hvaležne za vsako prijazno besedo in nasvet ter jim je lah- ko dopovedati vse potrebno za nego otroka. Žal pa živijo neka- tere matere še v takih material- nih razmerah, da al k'jub dobri ■volji ne morejo pomagati. Poleg njih trpijo pomanjkanje tudi otroci. Tudi okrog Zetal so še mamice, ki ne pridejo v pasveto- valnico z ctrokom. Nekatere ima- jo res preda:leč. Dcma jih zato obiskuje babica in jim pomaga z nasvetom in kakor je pač mogo- če. Raje kot da bi tožile nad tež- kim življenjem, ostanejo nekate- re mamcce pač doma in pravijo: »Revščina gre povsod za nami, zato smo raje doma . . .!« V temi in v močnem naifivu se je na cesti domov iz Žetal še bolj videlo, kako je premet nagrizel površino naših cest. Neštete luk- nje ,ie zalila voda, ki je brizgala izpod fičkovih koles kljub ipočas- ne,iši vožnji. To pa ni motilo za- dovoljstva zdravnice dr. Neudau- erjeve nad tem, da je bilo posve- tovanje kljub tako slabemu vre- menu odlična cbiskano. Imenovani so bili oziroma so še na zdravljenju v ptujski bol- nišnici, kamor so jih večinoma prepeljala vozila Reševalne posta- je Ptuj. POŠKODBE NA GLAVI: Vincenc Čeh, Vintarovci 22, je bil s ko- lom poškodovan po glavi; Ivanuša Karlu. Loperšice 49. je padlo ve- dro na glavo; Alojz Veber. Ga- jevci 52, je pade! z motorjem; Rademan Demak, Ptuj, je padel na glavo; Janez Kozel. Dobrina 58, je padel na glavo; Marjana Lesjak, Markovci 59, je padla s peči; Kristina Kukovec. Formin 40, je padla s kolesom; Franc Čuš, Moškanjci 57, je s kolom poško- dovan po glavi. _ POŠKODBE NA TELESU: Štefan Šamac, Grdenci 50, se je z avtom zaletel v drevo; Mira Tumiški, Džumanec 106, si je pri padcu poškodovala rebra. POŠKODBE NA ROKI: Francu Korenu, Cirkovce 6, je stroj od- trgal prst; Alo.izu Bedeniku, Na- dele 66, je slamoreznica poškodo- vala roko; Metod Matjašič, Za- bovci 86. si je z lovsko puško poškodoval roko; Tereziji Hercog, Pristava 25, je hlod odsekal prst na levici; Radici Kukovec, Kidri- čevo 5, so vrata poškodovala roko. POŠKODBE NA NOGI: Janez Glažar, Bolečka vas 4, je padel z voza; Ignac Vučko, Kidričevo 39, je padel s skednja; Janez Petek, Nova vas 25, se je vsekal s se- kiro; Anton Selmajer, Vičava 18, je padel na cesti; Marija Duh, Ma,jski vrh 3, je padla; Ivana Vin- cek, Stojnci 104, je padla; Džor- džu Bniši, Ptuj, je deska poško- dovala nogo; Marija Senica, Cir- kovci 56, se je polila s kropom; Jakobu Topolovcu, Gradišče 26, je hlod poškodoval levico; Jožefa Šeruga, Strezetina 23, je obgrizel pes; Ivana Perko, Lovrenc 124, je padla; Marija Kosič, Presika št. 14, je padla z drevesa. NOVI KRVODUJJILCI 12. nov. 1959 so darovali svojo kri krvodajalci iz Cirkovc. Krvo- dajalcem in obema organizatorje- ma Žnidarič Štefki in Dobič Francu se iskreno zahvaljujemo. Krvodajalci so: Kajnč Ana, Bauman Jernej, Horvat Valentin, Forštnar Otilija, Predikaka Mari- ja, Lah Marija, Napast Justina, Bratuša Marija, Čelan Štefka, Vo- ga Dragica. Solatnik Lucija, Plohi Verona, Šenica Marija, Gradišnik Ivanka, Meško Marija, Jančič Ma- rija, Jevševar Marija, Kovačec Li- zika, Bauman Kunigunda, Fran- gež Marija, Lah Marija, star., Kla- sinc Katarina, Klasinc Franc, Med- ved Štefan, Mlakar Alojz, Kunstek Marija, Klasinc Terezija, Petek Marija, Purg Amalija, Frangež Anton, Lah Franc, Dolenc Anton, Lepej Štefan, Kmetec Anton. Splošna bolnica Ptuj ' Postaja za transfuzijo krvi ŽETALE KZ Zetaie je kupila od Občin- skega iljudskega odbora Ptuj mostno tehtnico v Zetalah za 30.000 din, ki jo v glavnem upo- rablja KZ Zetaile. Tehtnica je po- trebna popravila, zato jo bo KZ tudi dala popraviti in jo bo v bo- doče v redu vzdrževala. ★ Gasilsko društvo Žeta.le name- rava zgraditi gasilski dom, ker še nimajo garailskega doma in tudi nimajo kam spraviti gasilske opreme, brizgalne in o?talega ga- silskega <^cdja. Gasilski dom bo stal na zemrjišču, ki je nad za- družno stavbo v Zetalah oziroma na desni strani ceste, ki vodi iz Zetal skozi Naraplje v Maj.- šperk. NEDELJA, 22. KOVE-MBRA 6.00 Budnica. 6.05 Poročila, vremenska napoved m dnevni koledar. 6.10 NeKaj domačih. 6.30 Z bobnom in činela-mi. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Popevke za ne- deljsko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra — Milan Segai Zgodbe in nezgode kraJievskega dvora. 8.55 Lojze Lebič: Tri skladbe za klavir (Aci Bertoncelji klavir). 9.00 Zabavna matineja. 9.45 Rado Simo- niti: Kolec'ščme Zveze prijateljev mla- dine Slovenije. To so referati tov. Ade Krivic: O razvoju Zveze pri- jateljev mladine Slovenije; Mira- na Zirkelbacha: O vlogi pionirske organizacije po novem zakonu o šolsf-vOi; in razprava tov. Vide Tomšičeve, ki je poudarila, da mora postati Zveza prijateljev mladine operativnejši -organ naše socialistične demokracije. Na naslednjih straneh nas re- vija seznanja z različntmi šolski- mi problemi. Vladimir Cvetko pi- še o šoli in družbi in pravi: »Uči- telji, otroci in starši se vedno tesneje zb'ižujej'0. Kolikor moč- neje in konkretneje se rbTikujejo pred nami obrisi nove, reformi- rane šole, njenih nalog in ciljev, toliko močneje pa se nam vsiljuje spoznanje, da šola svogih nalog brez dobrega in stalnega sodelo- vanja družbe, to je vseh ljudi, družbenih organizacij in organov, ne bo mogla izpo'njevati. Čisto konkretno o šolskem po- uku nam piše Danica Marion, in sicer o posebnem načinu: o slozar- ja starše na to, katen starostni dobi je namenjena posamezna zbirka Mladinske knjige. Potam pa se že bližamo tiste- mu intimnejšemu delu revije, ko govorimo o nevšečnostih in raz- prtijah v zakonu in o ctrocih (o tem piše Helena Puhar) in Pome^ n^ s starši, ki je zelo priljub- ljen in življenjski. V rubriki »Mi- dva« je zanimivo vprašanje 20- letnega dekleta: ali naj se poro- čim s fantom, ki pije in ki ga ljubim? Revija je opremljena z živah- nimi fotografijami in risbami Mi- lana Bizovičarja. na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Ma- rija Kolar, Marjeta 51 — Ivana; Viktorija Dobnik, Prepolje 15 — Franca; Draga Skurjeni, Ločič 17 — Draga; Marija Bezjak, Grajen- ščak 54 — Milana; Terezija ■ Leti- na, Brunšvik 54; Martina Mar- čec. Obrez 20 — Draga. Deklice so rodile: Helena Gaspa- rič, Grajena 27; Marija Kokol, Markovci 53 — Marjano; Fran- čiška Topolovec, Lovrenc 33 — Frančiško; Alojzija Irgl, Vintarov- ci 20; Marija Kokol, Pobrežje 86 — Marijo; Angela Zuran, Ptuj, Krempljeva i — Silvo; Angela Emeršič, Veliki Okič 52 — Mari- co. POROK NI BILO. SMRTI: Ferdinand Dornik, Ptuj, Ljutomerska 13, roj. 1880, umrl 11. novembra 1959. KNJIŽNICA V ROGOZNICI Prosvetno društvo Rogoznica pripravlja in urejuje knjižnico, v kateri ima okoli 530 knjig vseh vrst. Z izposojanjem knjig bo začela v nedeljo, 22. nov. t. 1., med pol deseto in enajsto uro predpoldne in potem vsako nede- ljo ob istem času in vsako sredo med 15. in 16. uro. Knjižnica je v Zadružnem domu Rogoznica, iz- po.sojnina pa znaša 5 do 10 din. Prosvetno društvo Rogoznica namerava uprizoriti igro Ludvika Anzengruberia »Slaba vest« in Franca Klinarja »Sosedov sin«. Društvo želi urediti oder, pred- vsem bi rado nabavilo novo zave- so, za katero je imelo obljubljeno znatno pomoč od OZ Svobod in prosvetnih društev, verjetno bo le kaj. V. K. Službene spremembe v zadnjem času je prišlo v Ptuju do vrste službenih spre- memb: Doplihar Cvetko, veteri- nar, je postal upravnik Veteri- narske postaje Ptuj; v. d. uprav- nika KZ Turnišče je postala Jo- žica Plečko, kmetijski tehnik, Šte- fan Vrtič, Ptuj, je imenovan za namestnika upravnika KZ Ptuj; Mirko Horvat, uslužbenec Zavo- da za soeiailno zavarovanje Ptuj, je postal novi član upravnega cdbcra Posredovalnice za deCo ObLO Ptuj; Drago Mar, upravnik Strojnih delavnic, je postal pred- sednik svsta za industrijo in obrt ObLO Ptuj; Valentin Viktor, fžčunov'(5dja KG Haloze, je po- stal član sveta za družbeni plan in finance; v. d. upravitega osnov- ne šole Leiskovec je postala Ma- tilda Topolovec, dosedanji upra- vitelj osnovne šole Naraplje; v. d. upravitelja osnovne šole Naraplje pa je postaila Marija Smolej; čla- ni šolskega odbora vajenske šole za razne stroke so postali: Alojz Kirbiš, direktor Tekstilne tovarne Ptuj, Franc Nemec, krojaški po- močnik v delavnici »Meda«, Ptuj, in Mirko Lačen, mizarski mojster. Nova vas 20; Aloj^ Hlupič iz Ptu- ja je postal v. d. upravnrka Zavo- da za zaposlovanje invalidnih oseb; Jože Brabina, dosedanji upravnik tega zaveda, pa je po- stal referent za blagovmi promet pri ObLO Ptuj. Fi^d iO« leti nci pin^slsl gliniicizlii (Ob arhivskem tednu) (Nadaljevanje m konec) Nemški dijaki od drugod so stanovali v dijaškem domu (Stu- dentenheimu). Tam so imeli vso oskrbo in politično svobodo, slo- venski dijaki pa niti prvega, niti drugega. Strogo nam je bilo pre- povedano zahajati v »Čitalnico« v Narodnem domu ali v knjiž- nico Slov. učiteljskega društva. Posledica tega terorja je bila, da je leta 1901, ko sem bil v sed- mem razredu, okoli 30 sloven- skih dijakov sklenilo, da pri- hodnje leto ne pridejo več na ptujsko gimnazijo. Tudi sedmo- šolci smo nameravali isto, pa nam je profesor Cilon-^ek to od- svetoval zaradi mature. Pred odhodom na počitnice smo imeli v Narodnem domu poslovilni večer, ki se ga je ude- ležila tudi ptujska slovenska inteligenca. Na tem večeru sem imel govor, v katerem sem javno onisal neznosne razmere sloven- skega dijaštva na ptuiski gimna- ziji. Po govoru je pri.šel k meni procesor dr. O. in mi Dravi: »Kai bi rekel gospod ravnatelj, ako bi slišal vaš govor?« Odgovorim mu: »Mislim, da nocoj ni ni- kogar tukaj, ki bi mu šel to pravit. Sicer pa je vse res, kar sem povedal, kakor morate ve- deti sami.« Ko se zglasim septembra, na dan vpisa, pri ravnatelju in mu predložim spričevalo, pravi: »Hi- ter, Hiter, vi zaenkrat ne boste .sprejeti!« »Prosim zakaj ne? Ce ne bom sprejet tu, si poiščem mesto drugod; to pa moram ve- deti takoj, da ne zamudim vpis- nega roka,« mu odgovorim. On pravi: »Le počakajte!« Dasi sem slutil, kaj je vzrok, grem k raz- redniku dr. Schobingerju. Ta me prijazno sprejme, reče pa takoj: »Kaj pa ste govorili na koncu leta v Narodnem domu?« »Nič neresnice, gospod doktor,« pra- vim. »Nič neresnice, nič neres- nice! Ali ne veste, da se tudi resnica ne sme vselej in vsa- kemu in povsod povedati! Ste imeli govor napisan?« »Ga imam,« odgovorim in mu ga dam. Gotovo ga je dal prevesti, ker sam ni znal slovenski. Drugi dan me obvesti šolski sluga, nai se javim pri ravnatelju; vpisal me je brez vsakega ukora ali pridige. Krivično ocenjevanje. V osmem razredu sem bil ve- likokrat bolan. V prvem seme- stru smo dobili iz nemščine do- mačo nalogo »Oko in uho v službi človeka«. Zamislil sem si nalogo v obliki razgovora med obema organoma, kako človeku služita in mu koristita. Napisal sem sedem strani velikega zve- zka. V vsej nalogi sem imel le eno napako, ker sem napisal »treten« z dvema »t«. Ko je prinesel prof. dr. Reiz popravljene naloge, je pohvalil ves razred, češ da je z nalogo zadovoljen, najboljše pa je pisal eden, ki mu materni jezik ni nemški. Razdelil je zvezke, mo- jega je obdržal in prečital nalogo. Nemški dijaki mi kažejo kazalce, češ da imam 1 (prav dobro). Ko pa dobim zvezek in pogledam, čitam: Zamisel in izvedba »prav dobro« — zaradi grobe pismene napake pa le — nezadostno — Ker me ustno ni izpraSal, sem bil pri konferenci grajan iz nem- ščine. Nemški dijaki, ki so to sli- .^ali, so začeli godrnjati in so po- vedali razredniku o moji nalogi. Nekaj dni nato me ustavi raz- rednik in mi pove, da je mojo nalogo pre*^ital in zahteval po- pravek reda. Ocena je bila po- pravljena na »dobro«. Pri maturi Meseca maja sem zbolel in ležal tri tedne doma. Ko se pri- oeljem v Ptuj, zvem, da pišemo čez tri dni maturitetno nalogo Hotel sem preložiti maturo na jesen, a razrednik je temu na- .sprotoval, češ da se mi več zgo- diti ne more, kakor da dobim v najslab.šem primeru poskušnjo Kako sem pisal, nisem zvedel. Junija smo imeli ustne izpite. Iz vseh predmetov sem gladko od- govarjal. Bal sem se edino nem- ščine, ker sem vedel, da mi je profesor sovražen. Na prvo vpra- šanje, kako delimo nemško lite- raturo, sem odgovoril pravilno. Na drugo vprašanje, kje je bil Siegfried rojen, je bil moj od- govor napačen. Dr. Reiz takoj pripomni šolskemu nadzorniku: »Kakor sem že omenil, ta kan- didat je v nem.fčini zelo slab.« Nadzornik pa reče; »Bomo vi- deli« in me začne sam izpraše- vati iz gradiva, ki smo ga v šoli čitali. Čimbolj je prihajal k no- vejši literaturi, toliko živahnejši so bili moji odgovori... Tu končuje Hiter svoj življe- njepis. Po srečno opravljeni ma- turi je študiral nekaj časa pravo, vendar je moral študij opustiti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Rodil se jo 2. maja 1878 v Jelovcu nad Mariborom ' kot sin kmečkih stan^ev. Po odhodu z univerze je služboval krajšo dobo pri nekem odvetniku v Slo- venski Bistrici, nato pa je postal uslužbenec Mestne hranilnice v Ljubljani, kjer se je uvrstil med vodilne uslužbence. Kot zaveden, napreden in socialno pravičen človek je prestal pod režimi biv- še Jugoslavije mnoge neprijet- nosti. Kot upokojenec je umrl 28. avgusta 1959 v Senovem pri Brestanici, kjer si je naredil skromen a prijeten dom. —en Se nekaj pravil o lepem vedenju o obnašanju na seji Ko dobimo vabilo na sejo, se prav lepo zahvalimo društvenemu kurirju za pozornost, domačim pa ustvarimo vtis, da se seje ne- radi udeležimo. Vabilo vtaknemo v denarnico, če smo ga prejeU med 1. in 10. v mesecu, sicer pa med račune, ki bodo kmalu za- padli v plačilo. Pred sejo ne sprašujemo prijateljev-sočlanov društva, če bodo prišli na sejo, ampak jih raje vprašajmo, če bodo tistega dne v času seje do- ma, da bi prišli k njim na po- menck. Ugajala jim bo Vaša po- zornost in boste z lahkoto zvedeH, da so prejeli enako vabilo kot vi. Na sejo ne hodimo namršeni in prszgodaj, zlasti če ne želimo biti določeni za zapisnikarja. Za- muda tudi razblini vtis, da ni- mamo drugih skrbi kot društvene. Sedimo zraven mirnega sočlana in mu krapko stisnemo roko in malo popazimo, da ne bomo sedli na njegov klobuk, notes ali očala. Med sejo se ne menimo za razne čečkarije po mizi. Če je kdo na- pisal na mizo »Ta in ta je nor«, tega ne zaokrožujmo ali radiraj- mo. Omogočimo prizadevnežu, naj sam umakne svojo trditev ali pa jo dalje razvija. Če imam.o s seboj dobro nabrušen nož, ga ne kažemo sosedu, ampak mimo vgravirajmov mizno ploščo začet- nico svojega imena in priimka. Na vsaki mizi storimo to samo enkrat. Če s'e nam med sejo pri- peti, da bi nas kdo poskušal obre- meniti s kako dolžnostjo, predlo- žimo pradsedruku seznam funkcij, i kopijo pa darno zapisnikarju. Če smo pri tem spravili ostale v ne- voljo, prosimo predsednika za be- sedo in mu svetujemo, naj po- kliče najprej na delo prostovolj- ce, ostalo delo pa potem razdeli na ostale navzoče. S tako pozor- nostjo bomo vzbudili pri vseh spoštovanje in bomo lahko na vsaki seji dajali predloge, ki jih bedo ostali radi izvajali. Diskutantom ne segajmo v be- sedo. Ne kratimo jim društvenih pravic. Naj raztolmačijo v krogu svojih somišljenike"/ svoje načrte in zamisli. Če nas bo začel zapis- nikar med diskusijo gledati, po- meni, da se dolgočasi ob našem počasnem govoru, zato govor po- spešimo. Če bi hotel kdo izmed navzočih vstati in oditi, mu na- mignemo, da ga bomo pohvalili. Ko bo na vrsti drugi diskutant, poprosimo njegovega soseda, naj ga potegne za rokav in mu po- kaže zape-stno uro. Ne presedajmo na stolih in klopeh, če se seja zavleče, pač pa mirno glejmo predsednika, ki bo opazil naše utrujene obraze in bo sejo zaklju- čil. Med zaključnim govorom mu zaploskajmo vsaj med tem, ko bo napovedal dan in čas prihodnje seje. Če smo na to sejo pozabili, poprosimo odbornika, ki je pre- vzel največ nalog, naj nam jih nekaj odstopi, pri predsedniku pa se vljudno pozanimajmo za pri- hodnjo sejo, ne da bi pri tem pozab':ii navesti vsaj enega od tehtnih razlogov našega izostanka. STRAN I PTUJSKI TEIMIIIC PTUJ, l- njujejo v pustošenju v mejab, do kam.cr sežejtr4u- jej.o poročila- iz ZDA. Znatno je dvignila produkcijo pisalnih stro- jev Italija, ki jih izvaža predvsem v ZDA in Mehiko. Ne zaostajajo v tej donosni trgovski panogi tu- di Angleži, Nizozemci in Švedi, ki so našli odjemalce ponajveč v Braziliji. Prav tako so v zadnjilh letih proizvodnja pisalnih in ra- čunskih strojev vidno zvišale Špa- nija, Indija in nekatere južn-oame- riške države. Tudi v stratosferi plima in oseka V mednarodnem geofizikalnem letu so dognali znanstveniki s sa- teliti o Zemlji in prostoru, ki jo obdaja, toliko stvari, kot če bi se ubadali s tem na Zemlji petdeset let. Analiza znanstvenih podatkov, ki so jih posredovali sovjetski in ameriški umetni sateliti, je po- kazala nekaj presenetljivih ugoto- vitev. Med drugim navajajo tudi nekakšno plimo in oseko v stra- tosferi. Gre pa za zgoščanje in razredčevanje zraka na vsakih osemindvajset dni. Sodijo, da so vzrok tega pojava eksplozije na Soncu. Naprave v ameriški raketi »Van- guard I« so registrirale, da se spremeni v višini 640 kilometrov gostota tudi za petdeset odstot- kov, medtem ko so razlike v niž- jih legah znatno manjše, saj zna- šajo pri dve sto kilometrih višine le 30 odstotkov. Vojaki brez pogfuma Vojaški strokovnjaki Pentagona so izjavili, da so iznašli kemično orožje, ki ne ubija in ne uničuje materialnih sredstev vendar pa za- gotavlja zmago. V ameriških kinematografih so nedavno pokazali javnosti doku- mentarni film, s katerim so poka- zali rezultate poskusov s psiho- kemičnimi snovmi. Med drugim so gledalci videli na filmskem platnu tudi mačko, ki je najprej vdiho- vala zrak z eno teh kemičnh spo- jn, potem pa je vsa plaha na vrat in nos zbežala pred navadno miš- ko. Gre za kemične spojine, ki jih je znanost poznala že prej, saj so nastali kot stranski proizvod pri raznih kemičnih sintezah, njihov učinek pa so preizkusili na labo- ratorijskih živalih, ki so se vedle, kakor da so pod učinkom določe- nih mamil. Ni znano, komu se je utrnila »sijajna« misel, da bi psihokemič- na sredstva uporabljali tudi v vo- jaške namene, poskusi pa so po- kazali, da je njihov učinek zelo širok in raznovrsten. Spojine de- lujejo v določenem smislu podob- no kot sredstva za omrtvičenje (anestetik), torej napadajo in blo- kirajo živčne vozle. Prizadeti člo- vek se zelo boji, druga sredstva pa mu vzamejo sposobnost presoje in logičnega sklepanja. Razen na živalih so delali v la- boratorijih poskuse z ljudmi, ki so se prijavili prostovoljno. Naj po- vem primer: mlad zdravnik, ki sicer velja za priznanega strokov- njaka, se je prostovoljno podvrgel poskusu. Potem ko je vdihnil do- ločeno dozo ene izmed psihoke- mičnih snovi, so mu opisali bolni- ka, ki je tožil, da ga zbada v desnem ram.enu. Potem so drugi zdravniki dopovedovali prostovolj- cu, da je treba bolniku odrezati levo nogo. Pod učinkom psihoke- mičnih snovi je zdravnik pritrdil, češ da se strinja s tako odločitvi- jo- Ni mogoče natanko opisati kaj bi se zgodilo v na.selju, ki bi ga kdo napadel s psihokemičnimi snovmi. Ta sredstva večinoma de- lujejo tako, da spreminjajo narav- ne lastnosti ljudi se pravi, da iz pogumnih delajo bojazljivce, iz plahih pa prepirljivce. Zdravniki domnevajo, da bi nastal med takim napadom v mestu silen pre- plah, v katerem bi se ljudje ver- jetno spopadli med seboj. Psihokemični napad na mesto bi lahko začasno paraliziral vse pre- bivalstvo, kar pomeni, da bi uni- čil človeško sposobnost za nor- malne reakcije. Takšne bi torej bile perspektive »humane vojne<^ Z dosedanjim klasičnim orožjem so osvojili mesta, uničevali gmot- ne dobrine, če bi izrabili psihoke- mične snovi, pa bi ostali ljudje in material nepoškodovani, te snovi bi torej napadalcu prih— »trud«, ker bi mu ne bilo pokopavati mrličev ter pom^^.... ranjencem in sestradanim. Obramba proti psihokemičnim snovem je slična tudi pri napadu s klasičnim kemičnim orožjem, se pravi s strupenimi in drugimi pli- ni, to pa hkrati pomeni, da ni po- polna. Plinske maske ne morejo povsem zaščititi prebivalstva, zla- sti še, če upoštevamo, da je pšiho- kemična sredstva mogoče spraviti v mesta ne le z bombam.i, ki bi jih vrgli v zrak, temveč tudi v vodi in v živilih. Modrostni zobje izumirajo Neki skandinavski učenjak, ki že dolgo opazuje in proučuje rast zob, je ugotovil, da pri belcih tako imenovani modrostni zobje vse bolj in bolj izumirajo: Medtem ko so včasih zrasli vsakemu človeku, se danes lahko ponaša z njimi šele vsak deseti pripadnik bele rase. Zanimivo pa je, da to ne velja za drugopolte prebivalce našega pla- neta in da tem modrostni zobje še vedno rastejo. »Mačja« elektrika če pogladimo mačko po suhi dlaki, zaslišimo prasketanje, ki ga povzroča s trenjem ustvarjena elektrika. Neki fizik je izmeril električno energijo, ki nastane pri tem. in izračunal, da bi morali »gladiti« nič manj kot poldrugo milijardo mačk, da bi dobili po- treben tok za 15-svečno žarnico. Učinkovit hranilnik v Ameriki so nedavno začeli prodajati hranilnike, ki so tako narejeni, da mora lastnik najmanj vsakih 24 ur spustiti v režo vsaj en novec. Drugače začne hranilnik zvoniti, da spravi pokonc« vso hi- šo in ne neha prej, dokler ne dobi, kar mu pripada. Pravijo, da so se novi hranilniki izredno obnesli. Jekleni živci Francoski letalski kapetan Ma- sconi je pred dnevi skočil s pada- lom z višine 8300 m brez kakrš- nihkoli pripomočkov za dihanje, ki so sicer potrebni na tej višini. V dveh in pol minute se je spustil do višine 345 metrov, kjer je šele odprl padalo in nepoškodovan pristal na zemlji. Eliscfbeth in špcmska morcila Nedavno se je Elisabeth Ta.vlor poročila s pevcem Eddiem Fisher- jem. To je že njen četrti mož. Za poročno potovanje si je izbrala deželo ljubezenske romantike, to- da ni imela sreče. V Španiji, ki sta si jo »m.lado- poročenca« izbrala, sta naletela na odpor. Najela sta vilo v Sant Aga- ru za »pičlih« 300.000 dinarjev četrtletne najemnine. Toda, ko sta prišla, ni bilo v vili žive duše. Slu- žinčad se je odločila, da ne bo stre- gla ženski, ki živi tako nemoralno. Kei- v vsem kraju nista našla slu- žabništva, sta morala v hotel. Uboga Lizika! Najdaljše noge na svetu Lastnica- najdaljših nog na sve- tu je prejšnji teden pristala na letališču v Londonu, potom ko je z njimi več mesecev zabavala ob- i';kovalce nočnih lokalov v Las Vegas v Ameriki. Aleta Morrison, t5iko se imenuje lastnica teh nog. ki so popclncma pravilno izobli- kovane, čeprav m,eri.io v dolžino 106 cm, je visoka 1,72 m. S svo- --'mi nogami je zas'iuži'la po 900 ■'50Č lir na teden samo s tem, da jih je razkazovaila radovednežem po nočnih lokalih. Ob svojem pri- hodu v London je dejala: »Edina nevšečnost, ki mi jo povzročajo moje dolge noge, je ta, da moram naročiti nogavice po meri.« Obi- ča.jno imajo plesalke le do 90 cm dolge noge. Ka| stor! čSc^^.^eilfo telo v Qmm dnevu človeško srce udari 115.200 krat in požene skozi telo 13.000 1 kr- vi. Človek dihne 25.000 krat. Lasje mu zrastejo za 0.25 mm. Nohti mu zrastejo za 0.06 mm. Oči odpre in zapre 12.000 krat. S potenjem zgubi 0,7 kg vode. Njegovi kočniki razvijejo pri žvečenju 70 kg tlačne moči, pri trdi skorji kruha pa celo 100 kg. Da drži glavo pokonci, potre- buje za to 20 mišic. Če pa hodi, potrebuje 300 mišic. Imi 7000 mrtvih v Rtmti je Centralni zavod za statistiko objavil podatke o pro- metnih nesrečah na italijanskih cestah v lanskem letu. Iz teh po- datkov je razvidno, da je bilo lan- sko leto po vsej državi okrog 200.000 prometnih nezgod, pri ka- terih je bilo 7000 mrtvih in 153.000 ranjenih. Zanimivo bo primerjati te po- datke z onimi za letošnje leto, ko je stopil v veljavo novi cestni pravilnik, ki je uvedel strožjo cestno disciplino z namenom, da bi se zmanjšalo ogromno število prometnih nezgod, ki so največ- krat posledica Ttepazljivosti. /ženska muhavost v Baslu v Švici se je neki za- ljubljen fant vlegel pred hišn? vrata svoje oboževanke in skleni ostati tamkaj, dokler ga dekle n« bo uslišalo. To dekle je seveda ns račun zal.iubljenca zbijalo šale ir mu z njimi prizadejalo še hujš( rane. Ko pa je fant čez tri dn vstal in v časopisu objavil, da s« je zaročil z mlekarico, ki ga j< tiste dni ljubeznivo hranila z mle- kom, je bila njegova prejšnji »oboževanka« na fanta strahotne jezna. LEP TRAVNIK V PODLEHNIKU prodam. Naslov v upravi. PISALNO MIZO IN KNJIŽSO OMARO (trd les) in furnir pro- dam. Pepelko, Krempljeva 2/11. (poleg zobne ambulante). DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO prodam. Jerman, Vičavska pot 10 a (nova hiša). ŽENSKI ŠIVALNI STROJ »SIN- GER« z okroglim čolničkom predam. Vprašajte pri »Surovi- ni« Ptuj. 1,37 ha TRAVNIKA pri Novi cer- kvi, ugodno prodam. Zavec, Ptuj, Rajčeva 13. HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4 ha zemlje (sadonosnik-vi- nograd) v Sedlašeku pri Novi cerkvi, prodam. Zavec, Ptuj, Rajčeva 13. SUHA BUKOVA DRVA, češnjeve in hruškcve deske, prodam. Nai- slov v unravi. OMARO, POSTELJO, ŽIMNICE. zaboja za zrnje in koinjsko cprcmo, predam. Hemja, Ptuj, ■ Cankarjeva 11. ENOFAZNI ELEKTRIČNI ŠTEDIL- NIK, potreben ma.ega popravi- la ('kratek stik), poceni prodam. Naslov v upravi. ZLATO ZA ZOBE kupim. Terpinc, Bezjakova 12. Ptuj. VEČJO SOBO V SREI>IŠČU ME- STA zamenjam za sobo in ku- hinjo. Dam nagrado. Naslov v upravi. OPOZORILO Nisem plačnik dolgov, 'ki bi jih na moje ime napravila Anica Ma- horič, Ptuj, Bezjakova 3. Konrad Mahorič ZAHVALA Zahvaljujem se poslovodji trgov- vine »IZBIRE« v Ptuju (rta Kref- tovem), ki je našel in mi vrnil i zg ub 1 j eno. dragoceno spom insko ročno zlato uro. — Marica Goj- kovič, Ptuj, Ljutomerska 16. Objava Po sklepu komisije za sklepa- n.ie in odp>ovedanje delovnih raz- merij Industrijskega trgovskega podjetja »LES«, PTUJ, Zadružni trg 11, razpisujemo delovno mesto obratovnega knjigovodje z daljšo prakso. Nastop službe takoj ali po do- go.voru. družinsko stanovanje v doglednem času na razpolago. Ponudbe s podatki o praksi in izobrazbi pošljite upravi podjetja. Posvetovanje športnih delavcev Na iniciativo Atletske zveze Slovenije je bilo pred kratkim v Ptuju posvetovanje športnih de- lEvcev. Tega posvetovanja se Je udeležil tudi sekretar atl. zveze Slovenije tov. Naprudnik, ki je v svojem govoru prikazal delo zve- ze, nato pa poudaril, da je prav v tem kraju mnogo šolske mla- dine, ki bi se lahko "v prostem času ukvarjala z atletiko, to kra- ljico športa. Po vseh večjih me- stih Slovenije opažamo, da je prav ta lepa športna panoga oživila še ostale discipline športa in le iz te panoge se lahko nato posamez- ni tekmovalci izločijo in vključi- jo v sorodno panogo. Na pobudo Upravnega odbora SD Drave je bil ustanovljen iniciativni odbor, z nalogo, čimprej sklicati občni zbor. Na posvetovanju je bilo dogovor- jeno, da bodo prvi sistematični treningi v zaprtih prostorih že v mesecu decembru in vse treninge bo v zimskem času vodil znani trener Ivkovič, ki trenutno treni- ra zelo dobro lahkoatletsko ekipo Branika. Delo domačih atletov bo bolj plodno, ko bodo v spomla- danskem delu lahko aktivno sode- lovali na dobrem atletskem stezi- šču na stadionu Si) Drave. STRELSTVO Preteklo nedeljo jo streiliska sekcija podjetja Petovia imcdo v gcsteh 5-č!ansko ekipo p>odj