1. štev. V Kranju, dne 5. januarja 1917. Leto V. i i Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta K 1'— Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserad po dogovorit. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej.— Rolcopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Vabilo na naročbo. Z današnjo številko stopi „Sava" v peto leto svojega obstanka. Vzlic raznim težkočam in podraženju papirja se je odložilo založništvo lista izdajati „Savo" tudi v naprej. Svoje čitatelje in naročnike pa prosimo, da nam ostanejo tudi v bodočem letu zvesti in da naj potrpe, ako „S a v a" v teh težkih časih ne more izvršiti svoje dolžnosti tako, kakor jo je v mirnih časih. A vojna je, in treba se vedno in povsod ozirati na dani položaj in cenzuro. Kolikor pa bo v teh težkih časih mogoče, se „Sava" ne bo strašila težkoč, da vrši svojo dolžnost v polni meri. Čitatelji in cenjeni naročniki naj torej upoštevajo izredne razmere ter naj nabirajo „Savi" novih naročnikov. Celoletna naročnina znaša 4 krone, polletna 2 kroni, četrtletna 1 krono, v inozemstvu stane list 5'60 K. Na vlaških tleh. Dunaj, 29. decembra. Severo-vzhodno in severno od Rimnicu-Sa-rata je potiskala armada generala von Falkenhav-n5> sovražnika od poziciju do postaje nazaj. V višinski pokrajini severo-zapadno od tega mesta so ga avstro-ogrske in bavarske čete generala Kraffta von Delmenfingna zopet vrgle. Tem pripadajoča bojna skupina feldmaršallajtnanta Ludvika Holdingerja stoji v boju pred Dedulesci. Tudi južno krilo armadne fronte, kateri poveliuje gene-raloberst nadvojvoda Jožef, se je pridružilo napadu. Avstro-ogrske in nemške, sile so iztrgale sovražniku v gorenji dolini Zabala-Naruje ih Putne celo vrsto močno zgrajenih pozicij ter so zajurišale pri Hariji, severo-zapadno od Soosmezoja sovražne črte. Sovražnik je pustil pri včerajšnjih bojih na Vlaškem in v gorovju Foksani 30U0 vje-tih, 6 topov in nad 20 strojnih pušk v naših rokah. Bolj proti severu nobenih pomembnih bojev. Avstro-ogrska letalska flotilja je obložila dne 27. decembra kolodvor Onesci. ki so ga soviažne čete močno uporabljale z bombami. Več poslopij je začelo goreti. Berolin, 29. decembra. Južno krilo armadne skupine pod poveljni- i Štvom generala infanterije von Geroka je r.apre- I dvvalo v skladu z gibanjem v Velikem Vlaškem v gorovju proti vzhodu. Nemške in avstro-ogrske čete so v težavni višinski pokrajini vzhodne sed-•nograške fronte zajurišale več zaporednih pozicij. Pri tem so vjele 1400 Rusov in Romunov in vple-nile 18 strojnih pušk in 3 tope. Dunaj, 30. decembra. V vlaški ravnini prodirajoče zavezniške čete so dospele v neprestanem boju do črte Vizirul— Suhesci ter med Romnicu—Saratom in Plainesci-jein do prostora pri Sloboziji. Zapadno od Plai-"escija se približuje bojna četa generala Kraffta Sorskemu vznožju. Avstro-ogrski bataljoni so odvzeli tu sovražniku dve desetcentimeterski havbici. Južno krilo armadne skupine generalobersta nad-v°jvode Jožefa je kljub sovražnemu odporu zo-Pet močno napredovalo. Ruski protisunki so bili °dbiti; dnevni plen znaša 10 častnikov, 1(350 mož ln 7 strojnih pušk. Severno od doline Uz se je Ponesrečil slaboten ruski napad. Severozapadno 0(1 Zaloščev so tipale naše častniške patrulje Uspešno proti sovražni poziciji. V Voliniji je neka nj,Šn letalska flotilja obložila gozdno taborišče Vzhodno od Sadova z bombami. Dunaj, 31. decembra. V gorskem ozemlju vzhodno in severovzhod-j0 od Kezdivasarhelya prodirajo avstro-ogrske 1(1 nemške čete generala vou Geroka na romun- skem ozemlju naprej. Nereju in Tulici pri Panlo-nescih sta zavzeta. Na obeh straneh dolin Casinu in Oitoz smo pridobili na prostoru. V mejnem gorovju zapadno Ocne smo zajurišali višine Soiy-motar. Dunaj, 1. januarja. V romunski ravnini se boreče zavezniške čete so potisnile pod boji poslednjih čet sovražnika v njegove pripravljene pozicije jugozapadno od Braile in na pol poti med Romnicu-Saratom in Foscani. V gorenjih dolinah Zabale, Naruje in Putne napredujejo avstro-ogrske in nemške čete feldmaršallajtnanta von Ruiza v napadih. V prostoru Harja so zajurišali naši bataljoni več zaporednih pozicij. Sovražnik brani vsako ped zemlje. Bolj proti severu pri c. in kr. četah nobenih pomembnih dogodkov. * - Vojaški strokovnjaki poročajo, da se je pričel boj za črto ob Seretu. Rusi opirajo svojo defenzivo na mostišča Matin, Braila, Namoiasa m Foc-sani. Najbližji odločitvi je boj za Macin, ki krije dohode preko Donave na Brailo. Macin je obdan od precej visokih gričev, kjer se nahajajo močno utrjene ruske pozicije. Posebno važno je mostišče Braila, ki je južno glavno oporišče obrambne črte ob Seretu, ki zapira Donavo in dohode ob izlivu Sereta ter h Galacu. Braila je obdana od močno utrjenega pasu, obstoječega iz več obrambenih črt. katerih najskrajnejša poteka od Cincea (14 km jugozapadno Braile) čez Latiuul ob Buzeu na dolenji Seret. Ravno tako močno je utrjeno oporišč1. Focsani. Obrambna črta gre tu od Martinesti ob dolenjem Romniculu čez Plainesti in ob Rimni do zapadno Odobesti. Tudi tu so se umaknili Rusi že za obrambno črto. Dunaj, 2. januarja. V Dobrudži smo vrgli sqpraznika nazaj na Macin. V Moldavi stoje zavezniške čete pred obrambnimi črtami pri Braili in Focsanih. Južno krilo armadne fronte generalobersta nadvojvode Jožefa je včeraj zlasti v prostoru Paulesci in So-veja napredovalo. Naše čete so zajurišale tu in jugovzhodno od Harije več sovražnih pozicij. Pri Stanislavovu smo zavrnili ruske štrafunske oddelke. Beiolin, 2. januarja. Deveta armada je prisilila Ruse v močnem pritiskanju za njimi s tem, da je porazila njih poslednje čete, da so se nadalje umikali. Z zapada in juga se bližajo nemške in avstro-ogrske čete pozicijam pri Focsani in Fundeni. Nad 1300 vjetih in mnogo vojnega materijala je ostalo v rokah neumornega zasledovalca. Med Buzevom in Donavo drži nasprotnik svoje mostišče. Vzhodno od Braile v Dobrudži se zavzele nemške in bolgarske čete žilavobranjene pozicije Rusov in ga vrgle iz Macina. V bojih se je odlikoval pomorski rezervni pešpolk št. 9.. Dunaj, 3. januarja. V Dobrudži novi uspehi. Južno in zapadno od Focsani so dospele avstro-ogrske in nemške bojne sile generala von Falkenhayna v močno utrjeni odsek ob Milcovu, Dalje proti severozapadu so vrgle sovražnika na Mieio nazaj. Ob južnem krilu armadne skupine generalobersta nadvojvode Jožefa smo prodrli čez Negrilesci. Jugovzhodno od Harje in na Monte Faltucanu (zapadno Suite) smo odbili silne sovražne napade z velikimi izgubami za sovražnika. V odseku Mesticanesti so preprečile naše zavarovalne čete v bajonetnem boju z ročnimi granatami ruske sunke. Pri Manajovu (vzhodno Zlo-čova) je pripeljala iz naših in nemških bojevnikov sestavljena napadalna četa po srečnem pohodu 3 ruske častnike in 127 mož. Berolin, 3. januarja. Južno od Trisvjatskega jezera smo prepodili ruske štrafunske komande. Vzhodno od Zločova i pi i Manajovu so vzdignile čete huzarske telesne I brigade skupaj z avstro-ogrsko pehoto v sunku 3 I častnike in 127 mož iz ruskih črt. Močni sovražni napadi proti gori Faltucanu so se z velikimi izgubami ponesrečili. Med dolinama Susito in Putno smo vzeli več višin v naskoku. Protisunke Rusov in Romunov smo zavrnili ter po boju zasedli Barsesci in Tapesci. Naše gibanje se vrši nadalje po načrtu. V gorah med dolino Zbalo in ravnino so potisnile nemške in avstro-ogrske čete sovražnika proti severovzhodu nazaj. Zapadno in južno od Focsanija stoje čete devete armade sedaj pred utrjeno pozicijo Rusov. Pitecesti in Miero ob Milcofulu smo v naskoku zavzeli, 400 mož vjeli. V Dobrudži ! smo Ruse kljub žilavi obrambi potisnili nadalje na Vacareni, Jijilo in v Macin nazaj. Macin v bolgarskih rokah. Berolin. 3. januarja. V Dobrudži sta Macin in Jilija zavzeti. Rekonstrukcija romunskega kabineta. Agence Havas poroča, da je bilo romunsko ministrstvo rekonstruirano. Vstopili so tudi zastopniki opozicijonalnih strank. Bratianu ostane ministrski predsednik in zunanji minister. Take Jone-scu je postal minister brez portfelja, vstopili so tudi princ Cantacuzene, Grecianu in Istrati. Boj za črto ob Seretu. V Moldaviji si je izvojevala Falkenhaynova armada včeraj važne uspehe ter je prodrla v j energičnem sunku do rečice Milcov, ob kateri se nahajajo prve utrdbe mostišča Focsani ter se je tudi južno Namolose približala Seretu. Donavska armada se je še bolj približala Braili, katere položaj se je jako poslabšal, odkar so Bolgari potisnil Ruse popolnoma v mostišče Macin nazaj. Operacije proti veliki obrambni črti ob Seretu podpira uspešno Gerokova iz vzhodne Sedmograške prodirajoča armada, ki se bliža gorenjemu teku Sereta ter bo kmalu ogrožala ruske pozicije pri Focsanih tudi s severa sem. Ni dvoma, da bo boj za črto ob Seretu krvav in trdovraten saj gre tu za dalekosežne odločitve. Italijansko časopisje sledi dogodkom na rorm bojiščih z vedno večjo vznemirjenostjo. „Corri-ere della sera" si da iz Pariza poročati, da je bila sovražna ofenziva organizirana s preogromnimt sredstvi, da bi se mogli Rusi in Romuni ustaviti pred glavno črto ob Seretu. Vsekakor pa se bodo branili na črti ob Seretu. Velika ofenziva četverozveze. V zadnji številki „Strefleurs Militarblatt" je zanimiva razprava o bojih na Romunskem. Članek se bavi z vprašanjem, zakaj se četverozveza tako malo trudi, da bi pomagala Romunom in sodi, da so le resnične napovedbe o veliki na vseh frontah; pripravljajoči se ofenzivi proti centralnim državam. Četverozvezno časopisje, pravi omenjeni list, govori že mesece o prihodnji, za spomlad 1917. pripravljeni ofenzivi, a mogoče je, da se zgodi to prej. — Temu je še pripomniti, da je glasom listov novi zapovednik francoske fronte general Neville odredil popolno pregrupiranje svojih armad v svrho nove velike ofenzive in da pričakujejo na Francoskem, da izvrši prebitje nemške fronte, katero je njegov prednik Joffre opetovano poskusil, a brez odločilnega uspeha. — Rusko zbiranje čet v Bes-arabiji in na liniji ob Seretu ima namen zavarovati rusko levo krilo, iz vsega pa se vidi, da ostane glavna ruska armada na stari črti in da tam novic poskusi svojo srečo. Boj za Trst. Dunaj, 30. decembra. Na Kraški visoki planoti je bil italijanski artiljerijski ogenj včeraj živahnejši kakor prejšnje dni. V Vipavski dolini je zbil neki naš bojni letalec neko sovražno letalo. Dunaj, 1. januarja. V silvestrovi noči je sovražna artiljerija od časa do časa prav živahno streljala proti Kraški visoki planoti. Dunaj, 2. januarja. Na vsej fronti so držale naše baterije za odgovor na sovražni ogenj sovražne črte in zvezne poti pod koncentričnim ognjem, pri čemur smo provzročili še eksplozijo enega municijskega skladišča v okolici Kostanjevica na Kraški visoki planoti. V noči od 31. decembra na 1. januarij o polnoči in tekom včerajšnjega dne so metale sovražne baterije pogostoma granate v goriško mesto, ki so provzročile samo materijalno škodo. Sovražni aeroplani so poskušali polete nad visoko planoto Sette Comuni, nad Sugansko dolino in nad Krasom. Eden izmed onih, katere smo bombardirali, se je moral nenadno spustiti na tla v svojih lastnih črtah. Vojni govor italijanskega notranjega ministra. Lugano, 29. decembra. Notranji minister Or-lando je imel povodom umestitve novega predsednika na mesto odstopivšega senatorja Malvana v mestnem svetu govor o točasnih težkočah svojega resorta.Govornik je končal z besedami: Vsi naši živci morajo biti sedaj bolj kot kedaj prej na-peii in vse naše zmožnosti se morejo razmnožiti do paroksizma, da se bo vodila vojna v tem delu svoje očividno bližajoče se rešitve z vedno večjo intenzivnostjo, Ljudi in metode, ki so doslej koristili, se morajo brezobzirno odstraniti, ako so postali trudni in nezadostni. Bistveno je, da se zmaga, da pa se zmaga, moramo znati brezpogojno vpirati se za trenotek dalje kakor sovražnik. Na goriškem bojišču. Topovi grmijo vsak dan in kak majhen spopad se izvrši tuintam, to je vse, kar je poročati z goriškega bojišča že dolgo časa. Skoro bo mesec dni, kar je nehala deveta ofenziva. Ljuta je bila in Cadorna je pričakoval, da s to ofenzivo zada avstro-ogrski armadi na Krasu in v Vipavski dolini glaven udarec, ali izjalovila se je bila tudi ta ofenziva. Od takrat Cadorna odlaša in čaka. Kak dan in kako noč grme italijanski topovi tako intenzivno, da se sodi, da pričenja deseta ofenziva, ali kmalu se zopet poleže divjanje italijanskih topov in položaj je vsakdanji. Na Silvestrov večer so se Italijani posebno spominjali Krasa. Silvestro-vo so obhajali z ljuto kanonado in tako se je pričelo novo leto ob svitu in gromu besnega streljanja. Kakor se vidi iz Cadornovih poročil, se trudi italijansko armadno vodstvo, da bi popravilo fronto na raznih točkah, ker je preveč nepopolna in nevarna. Takih točk pa mora biti obilo zlasti na Krasu, ali popraviti jih, to je težka naloga, ker naši hranitelji čujejo in preprečajo sproti vsak tozadeven italijanski poskus. Cadorna poroča včasih, da je popravil fronto za par korakov, ali to so le krajevne prepustitve brez vsakega obsežnejšega pomena in dejansko ne predstavljajo nikake pridobitve, ki bi ogrožala našo fronto na kaki točki. V Gorico padajo naše granate. Ne padajo tako na slepo, kakor so padale italijanske, marveč naše so dobro merjene in oddane na določen cilj. Kakor kažejo Cadornova poročila, zadevajo dobro določene objekte in mora vladati v Gorici velik strah pred njimi. Besede italijanskega kralja ob novem letu. Curih, 2. januarja. Kralj Viktor Emanuel je odgovoril na čestitke šefa generalnega štaba Ca-dorne z zahvalo njemu in vojakom za požrtvovalnost in s pohvalo njihove vrlosti v dolgi težavni vojni. Italijansko ljudstvo, je rekel kralj, sledi vojakom z dušo in srcem, gotovo zmagovitih energij za izpolnitev določenih ciljev, trdno v veri na večjo in cvetočo narodno bodočnost. Bitka ob Sommi. Berolin, 29. decembra. Na zapadnem bregu Mose so izvršili včeraj ob višini 304 in na južnem pobočju Mort Homma deli pešpolkov št. 13 in št. 155 ter fizilirski polk št. 37, vsi slavnoznani iz bojev ob Sommi, sunke v francoske pozicije. Temeljita strelska priprava s strani artiljerije in s svojim učinkom za infanterijo neobhodna metala min so napravila četam pot med drugo in tretjo črto sovražnih pozicij, iz katerih smo pripeljali nazaj 222 vjetih, med njimi 4 častnike s 7 strojnimi puškami. V zavzetih jarkih smo zopet zavrnili tudi ponoči več protinapadov Francozov. V gozdu Cheppv in Malencourt so si vzeli vrli Wurttemberžani in Badenci več vjetih iz • sovražne pozicije. Berolin, 30. decembra. Severozapadno od Lilla, ob Sommi, zlasti na severnem bregu in v posameznih odsekih na fronti ob Aisni je ogenj od časa do časa narasel. Večkrat so bili sunki angleških in francoskih patrulj zavrnjeni. Na levem bregu Mose so izvršili Francozi proti novim od nas zavzetim črtam ob Mort Hommu čez dan več napadov, ki so jih uvedli z močnimi ognjenimi vali. Vse napaJe.smo zavrnili. Berolin, 31. decembra. Artiljerijski boj je bil od časa do časa ljut južno kanala La Bassee, na obeh straneh Somme in severozapadno Reimsa. Na jnžnem bregu Anc-re smo z ognjem iz daljave vžgali municijska skladišča. Berolin, 2. januarja. V loku pri Ypresu živahni artiljerijski boji. Angleške napade z ročnimi granatami smo odbili. V Cbampagni, v Argonskem lesu in na vzhodnem bregu Mose so vdrle nemške čete v sunku in pri patruljiranju v francoske jarke ter se vrnile z vjetim plenom, kakor jim je bilo ukazano. Neko angleško veliko letalo je padlo v naše roke. Berolin, 3. januarja. Z bolj razgrednim vremenom se je razvilo popoldne živahno delovanje artiljeriie v pokrajini ob Mosi. V gozdu Pretre so prodrle patrulje domobranskega pešpolka št. 93. tja v tre 1 j i francoski jarek, so razdejale obrambne naprave ter se vrnile z 12 vjetimi.' Francoska oklopnica torpedirana. Koln, 31. decembra. Francosko mornariško ( ministrstvo sporoča: Oklopnica „Gaulois" je bila 27. decembra v Sredozemskem morju od nekega podmorskega i čolna torpedirana. Ladja se je potopila v pol ure. I Ker je vladala do zadnjega trenotka na ladji disciplina in so ostali pomorščaki hladnokrvni kakor tudi, ker so hitro dospele patruljske ladje na kraj nesreče, znaša število žrtev samo 4 pomorščake, od katerih sta bila dva vsled eksplozicije ubita. Francosko vrhovno armadno vodstvo. „Matin" poroča, da je organizacija francoskega vrhovnega armadnega vodstva končana. Vrhovno povelj ništvo obstoja iz vojnega sveta pod predsedstvom predsednika republike. Vojni minister ima nalog, da sporoča ministrom in generalom ukrepe vojnega sveta in nadzoruje izvršitev teh ukrepov. Vojni minister vodi vse priprave in poroča o njih. Poveljujoči general francoske sev. in severovzhodne fronte je general Nivelle, ki ima tudi v rokah zveze z zavezniškimi generalnimi štabi. Sarrail ostane poveljnik orijentske armade. Poslanec Rene Besnard je bil imenovan za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu. Civilna mobilizacija v Franciji. Pariz, 29. decembra. Senator Henry Beranger je vložil zakonski načrt glede mobilizacije civilistov in uvedbe narodnih delavnih sil v Franciji in v kolonijah. Mobilizacija civilistov naj bi obsegala vse državljane od 17. do 60. leta. Pred velikimi boji na zapadu? Amsterdam, 2. januarja. Angleži so na fronti ob Sommi prevzeli velik del dosedaj francoske črte. „Westminster Gazette" pozdravlja ukrep kot dokaz, da ima Anglija dovolj čet in dovolj rezerv na razpolago ter pravi: Razbremenitev ob Sommi bo omogočila Franciji, da zbere dovolj čet na drugem delu fronte, kjer se bodo morda odigrali važni boji. Na Balkanu. Bitolj v ognju nemških topov. Milan, 30. decembra. Listi poročajo iz Soluna: Novo prispele nemške in bolgarske čete ter baterije srednjega kalibra bombardirajo Bitolj trajno in sistematično. En sam dan je bilo v mestu porušenih 100 hiš. Sovražni letalci izvajajo opetovane izvidne polete nad Solunom. * Nasilnost entente proti Grški. Ententa zahteva od Grške zadoščenje. Atene, 1. januarja. Reuter. Italijanski poslanik Bosdari je izročil zunanjemu ministru noto, ki zahteva zadoščenje za dogodke 1. in 2. decembra 1916. ter stavi še druge zahteve. Poslaniki Francije, Angleške in Rusije so 31. decembra izročili grški vladi nekak nov ultimatum. V njem zahtevajo jamstva in zadoščenja. Jamstvo: 1. Grško vojaštvo na vsem grškem ozemlju izven Peleponeza se mora skrčiti na tisto stanje, ki je neizogibno potrebno za izdržavanje redu in policijske službe. Vse orožje in vso municijo, ki presega temu stanju vojaštva primerno množino, je spraviti v Pelopenez, kakor tudi sploh vse strojne puške in vso artiljerijo grške armade. Rok, v katerem se mora to zgoditi, bo dogovorno določen. Ta vojaški položaj se ohrani, dokler se to vidi četverozvezi potrebno in sicer pod nadzorstvom posebnih delegatov. — 2. Prepovedati je vsa zborovanja in vse združitve rezervistov severno korintske ožine in je vsem civilnim osebam prepovedati nositi orožje. — 3. Obnoviti je razne nadzorovalne pravice aliirancev in to dogovorno z grško vlado. Zadoščenje. 4. Vse osebe, ki so iz političnih ozirov, zaradi veleizdaje, zarote ali upora zaprte, je takoj izpustiti. Tiste, ki so vsled dogodkov 1. in 2. decembra in naslednje dni trpeli, je odško-dovati. 5. Zapovedujočega generala 1. armadnega zbora je odstaviti, če se ne dožene, da je kak drug general kriv dogodkov 1. decembra. 6. Grška vlada naj poslanike entente prosi odpuščanja in vsa garnizija mora na javnem trgu angleški, francoski, italijanski in ruski zastavi vpričo vojnega ministrstva slovesno salutirati. — Ob enem so poslaniki naznanili vladi, da bodo v Iteji izkrcali vo- j jake in jih z železnico iz Larise spravili v Atene. I Blokada grškega obrežja ostane v veljavi, dokler ni grška vlada dala v vseh točkah zadoščenja. Tudi italijanski poslanik je izročil grški vladi noto, v kateri se pridružuje francoskim, angleškim in ruskim zahtevam, izvzemši točko 4. Glasom „Corriere della sera" se bo grška vlada vlada. Lugano, 2. januarja. „Corriere della sera" poroča, da je izjavil italijanski poslanik v Atenah pri predaji note Italije in drugih ententnih držav, da je grški vladi na razpolago, da olajša grški ! vladi zadovoljivo rešitev ter je priporočal vladi, j da naj note sprejme. Blokada Grške. Italijanski listi poročajo: Blokada Grške se najstrožje izvršuje. V Pireju je prenehal ves promet. Atene so že 32 dni brez pošte. Trgovina vedno bolj počiva. Razsvetljave ni. V provinci je položaj še slabši. Revolucija proti kralju se zopet širi. Berlin, 31. decembra. Otoka Psara in Imbros sta se pridružila Venizelosu ter sta proglasila, da kralja Konstantina ne smatrata več za pravega vladarja Grške. Anglija in Venizelos. London, 1. januarja. Angleška vlada je ime-' novala pri provizorični Venizelosovi vladi v Solunu posebnega diplomatičnega zastopnika, ki ima naslov diplomatičnega agenta. Bolezen kralja Konstantina. Iz Aten poročajo: Bolezen kralja Konstantina se je nevarno poslabšala. Grška vlada je prosila entento, naj dovoli, da prideta dva nemška profesorja h kralju. Spor med turško zbornico in turškim senatom. Carigrad, 27. decembra. Med turško zbornico in turškim senatom je prišlo do spora glede principa parlamentarične odobritve provizoričnega zakonskega ukrepa o posojilu avstro-ogrske in nemške vlade v znesku 47,025000 K, oziroma 80 milijonov mark v zlatu za izdajo prve serije turških bankovcev začetkom vojne. Senat tega zakona ni odobril. Gospodars'ki odsek zbornice pa ni istega mnenja, kakor senat, marveč odobrava stališče vlade, ter pravi, ker gre za pogodbe z dvema tujima vladama, da je na podlagi člena VII. državnega osnovnega zakona treba parlamentarične odobritve. Zbornica se je pridružila stališču komisije, tako da mora zakon še enkrat v senat. Ententa odklanja mirovno ponudbo. Pariz, 30. decembra. „Agence Havasu : Odgovor zaveznikov na noto sovražnih sil glede predloga na začetek mirovnih pogajanj je bil izročen danes zvečer poslaniku Združenih držav po ministrskem predsedniku Briandu v imenu zveznih vlad belgijske, francoske, angleške, italijanske, japonske, črnogorske, portugalske, romunske, ruske in srbske. Združene na obrambo svobode narodov in zveste prevzetim obveznostim, da nobena posamezno ne odloži orožja, so sklenile odgovoriti skupno na takoimenovane mirovne pogoje, ki so jim bile izročene od sovražnih vlad s posredovanjem Združenih držav. Pred vsakim odgovorom so si štele zavezne države v dolžnost, da ugovarjajo najbistvenejšima trditvama note sovražnih držav, ki hočeta zvaliti odgovornost za vojno na zaveznike in naznanjata zmago centralnih držav. Zavezniki ne morejo dopustiti to dvojno neresnično trditev, ki zamore vsak poskus pogajanj obsoditi na brezplodnost. Zavezniški narodi prenašajo 30 mesecev vojno, za katere preprečenje so storili vse. Dokazali so z dejanji svojo zavzetost za mir. Ta zavzetost je sedaj ravno tako trdna, kakor leta 1914. Ker je Nemčija prekršila svoje obveznosti, se ne da na njeno besedo zasnovati preiomnjeni mir. Sproženje, ne obsezajoče pogojev za otvoritev posvetovanj ni nikaka mirovna pogodba. Ta dozdevn' predlog, ki nima nikake določene vsebine, niti na' tančnosti, ki ga je spravila cesarska vlada v javnost, je bolj vojni namenjen kakor mirovna ponudba. Sloni na sistematičnem nepriznanju značaja borbe v preteklosti, v sedanjosti in v prihodnjosti. Za pretekjost je nemška nota prezrla dejstva, date in številke, ki dokazujejo, da sta Nemčija in Avstro-Ogrska hoteli povzročiti in vresničiti vojno. V Haagu je nemški zastopnik odklonil vsak predlog na razoroženje; v juliju 1914. je Avstro-Ogrska, podavši Srbiji brezprimeren ultimatum, tej napovedala vojno, vzlic takoj dobljenemu zadoščenju. Centralni državi sta odklonili vse poskuse, ki jih je napravila ententa, da bi se dosegla mirna rešitev kraj nega prepira. Konferenčna ponudba Angleške, francoski predlog o mednarodnem odseku, zahtevanje ruskega carja gleede razsodiiča (tu je v sporočenem besedilu vozel), vsi ti napori so bili puščeni od Nemčije brez odgovora in niso imeli posledic. Belgijo je napadla država, katera je sama jamčila na njeno nevtralnost in ki je ni bilo strah izjaviti, da so pogodbe „papirnate cunje" in da „sila ne pozna postave". V polnem spoznanju težke ure pa|tudi vsega kar ta ura zahteva, odklanjajo aliirane vlade, ki so med seboj ozko zvezane in se nahajajo v popolnem soglasju s svojimi narodi, da bi se pečale s predlogom, ki ni iskren in ki je brez pomena. One zatrjujejo še enkrat da ni mogoč mir, dokler nimajo garancije, da bodo kršena prava in svobodščine zopet vzpostavljene (angl. reparation), da bo načelo narodnosti in svobodne eksistence malih drž.iv priznano, dokler niso sigurne, da se bodo uredile stvari tako, da bodo definitivno odstranjeni vzroki, ki so že dolgo ogrožali narode in dokler ne bodo podane edino prave garancije za varstvo sveta. Konečno smatrajo aliirane vlade za potrebno navesti razmišljanja, ki naj poudarijo poseben položaj, v katerem se nahaja Belgija po dve in polletni vojni. Na temelju pogodb, ki so bile podpisane od 5 velesil, med njimi tudi od Nemčije, je bila Belgijg pred vojno deležna posebnega pravila, všled katerega je bilo njeno ozemlje nedotakljivo in je bila Belgija v slučaju evropejskega konflikta postavljena pod varstvo teh držav — za ščitnic. Navzlic temu je Nemčija prezirajoč te pogodbe naperila svoj prvi napad proti Belgiji. Zato smatra belgijska vlada za potrebno natančno razložiti, zakaj Belgija nikdar ni prenehala se udeleževati se boja za pravico in prvičnost na strani entente. Belgija je vedno natančno izpolnjevala dolžnosti, ki jih je ji nalagala nevtralnost. Posegla je po orožju, da brani svojo neodvisnost in svojo nevtralnost, ki ju je kršila Nemčija, in da ostane zvesta svojim mednarodnim obveznostim. Dne 4. avgusta (1914.) je državni kancler v nemškem državnem zboru priznal, da je bil napad na Belgijo krivica, storjena mednarodnemu pravu in se je v imenu Nemčije zavezal, da jo zopet popravi. V dveh in pol letih se je ta krivica kruto poostrila vsled vojnih ukrepov in vsled okupacije, ki izčrpava sredstva dežele, uničuje njeno industrijo ruši njeaa mesta In vasi in ki kopiči masakre, usmrtitve in zapiranja. V trenutku, ko govori Nemčija o miru in človečnosti, goni na tisoče belgijskih državljanov iz dežele in jih spravlja v suž-nost. Belgija je pred vojno stremela le za tem, da živi v dobrin odnošajih z vsemi svojimi sosedi. Njen kralj in njen narod imajo le.en cilj : Obnovitev miru in pravice, toda oni hočejo mir, ki bi zagotovil njihovi deželi upravičene vzpostavitve (angl. reparations), garancije in varstva za, bodočnost. Oficijelno besedilo odgovora entente na mirovno ponudbo še ni objavljeno. Zdi se, da tekst, ki ga sporoča „Agence Havas", ni popolen in zato si dunajski krogi pridržujejo definitivno sodbo. Eno je seveda že sedaj razvidno in jasno: Ententa a limine odklanja vsak razgovor o miru in ponavlja svoja stara gesla, da vojne ve bo končala preje, predno ne bo dobila „zadoščenja" in „ga-rancij". To je stvarno jedro ententinega odgovora, ki nas ne more razočarati, ker se glede stališča entente nismo vdajali nikakim iluzijam. Dunajsko časopisje o odklonitvi pogajanj. Dunaj, 2. januarja. Govoreč o odgovoru entente na mirovno ponudbo četverozvese, naglaša-jo listi, ki si pridržujejo končno sodbo, dokler nimajo v rokah avtentičnega besedila, da nas odklanjajoča odločitev voditeljev sovražnikov po izkušnjah zadnjih tednov in po nastopu sovražnega časopisja ter zlasti po armadnem povelju carja ne zadene nepričakovano. Listi označujejo odgovor kot nevreden in ohol ter izjavljajo, da odgovor ni ničesar drugega, kakor ponovitev staroznanih in mnogokrat slišanih napačnih trditev in resnici protivnih fraz. Pariško časopisje o odgovoru entente. Pariz, 31. decembra. Listi izražajo v toplih besedah svoje zadovoljstvo z odgovorom entente ter vsi izjavljajo, da so solidarni s tem historičnim dokumentom, ki ga je izročila Francija v imenu vseh zaveznikov. Odgovor ententi na bojiščih. Na Dunaju in v Berlinu smatrajo ententino ■noto kot gladko odklonitev mirovne ponudbe cen- tralnih držav. Politični krogi razmotrivajo, ali naj centralne države na noto odgovorijo ali ne. En-tentina nota vsebuje trditve in nazore, katerim bi bilo treba ugovarjati. Politični krogi so po večini mnenja, da ni vredno pričeti diskusije, ki bi bila z ozirom na jasno stališče entente brezplodna. Sovražno časopisje hvali ententino noto ter jo slavi kot važen politično - diplomatičen uspeh. Nota da je tudi vsem nevtralcem znamenje, da bi bilo vsako posredovanje miru zaman. Nevtralni listi so po večini mnenja, da je odgovor entente po svoji formi sicer popolnoma odlonilen, da pa vendar še niso pretrgane vezi. - Obrat v amerikanski politiki. „Frankfurter Zeitung" poroča, da je amerikanska javnost z nemškim odgovorom na Wilso-novo noto nezadovoljna, ker Nemčija ni sporočila svojih mirovnih pogojev. „Vossische Zeitung" poroča po bazelskih listih : V wachingtonskih krogih se govori, da bo nastal vsled VVilsonove note preokret v politiki Združenih držav in da bo Amerika opustila svojo tradicijonalno izolirano politiko. „Tagliche Rundschau" poroča: „New York Sun" pravi, da je VVilsonova nota resen opomin nemškemu narodu. „New York World" pa gre v svojem komentarju tako daleč, da očitno izjavlja, da je Amerika sedaj vojni prav blizu. „New York Times" piše: Nemčija bi se morala sedaj odločiti, ter sporočiti take mirovne Logoje, ki bi bili za en-tento sprejemljivi. Predvsem bi morala privoliti v obnovitev Belgije in Srbije, ki naj dobite primerno odškodnino, vrniti bi morala Franciji Elzaško-Lo-tarinško, privoliti da dobi Rusija Carigrad. Ako hoče Nemčija nadaljevati vojno, mora vedeti, da se bo Amerika najbrž pridružila ententi. To je pravi pomen Wilsonove note. Nemčija je pripravljena sporočiti mirovne pogoje. Berolin, 30. decembra. „Morningpost" javlja iz Washingtona: Grof Bernstorff (nemški veleposlanik) je zunanjemu uradu sporočil, da Nemčija ne namerava javno sporočiti svojih mirovnih pogojev, predno se ne sestane mirovna konferenca. Vendar pa da je pripravljena zaupno obvestiti vvashingtonsko vlado o mirovnih pogojih, da jih ta takisto zaupno sporoči sovražnim vladam. DNEVNE VESTI. Splošna amnestija. Z Dunaja poročajo, da izide danes cesarjevo lastnoročno pismo, ki razglaša splošno amnestijo za manjše delikte. Amnestija ima približno isti obseg, kakor ona za vojaške delikte, zanjo veljajo v splošnem tudi isti predpogoji. Poleg splošne amnestije bodo gotove osebe predlagane v posebno pomiloščenje. Cesarske naredbe. Izšla je cesarska naredba, s katero se uveljavlja budgetni provizorij do 30. junija 1917, dalje cesarska naredba, s katero je ustavljeno poslovanje porotnih sodišč do konca leta 1917.. dalje naredba, s katero se podaljša funkcijska doba članov trgovskih in obrtniških zbornic do 31. decembra 1917 in končno naredba, ki navaja ono blago, katero se sme prodajati samo vojaški upravi in centrali za bombaževino. Avstro - ogrska nagodba. Kor. ur. nam je poslal vest dunajskih listov, da je avstro - ogrska nagodba že perfektna. Sedaj se uradno poroča, da ta vest ne odgovarja resnici, temveč da obstojajo med avstrijsko in ogrsko vlado glede nagodbe še nekatere diference, ki pa jih bo mogoče izravnati. Podpisovanje vojnega posojila. Finančno ministrstvo je odredilo, da se smejo sprejemati priglasi na V. vojno posojilo še do 10. januarja. — Listi javljajo, da bo V. vojno posojilo imelo vsaj tisti uspeh, kakor četrto, da bo torej zneslo vsaj 4200 milijonov kron. Naslov cesarskega svetnika je cesar podelil kranjskemu županu g. Ferdinandu Polaku. Visoka odlikovanja. „Wiener Ztg." objavlja, da je cesar odlikoval ljubljanskega župana drja. Ivana Tavčarja in podžupana drja. Karla Tril-lerja z vojnim križem za civilne zasluge II. razreda. Magistralna svetnika Janko Bleivveis vitez Trsteniški in Evgen Lah sta odlikovana z vitežkim križem Franc Jožefovega reda. Nadalje je cesar podelil: red železne krone II. razreda kranjskemu deželnemu glavarju drju. Ivanu Š u -ste rš i ču, vojni križ za civilne zasluge I. razreda štajerskemu dež. glavarju tajnemu svetniku Edvardu grofu Attemsu, vojni križ za civilne zasluge II. razreda ravnatelju deželnih uradov Mat. Za mi d i, vojni križec za civilne zasluge III. razreda so dobili: župan v Boh. Bistrici Franc Ar h, obč. svetnik v Kamniku Janko Grašek, župan v Mengšu Franc Orel, župan v Predosljah Blaž Z a b r e t, župan v Zg. Šiški Ivan Z a k o t n i k. — Zlati zaslužni križec s krono je dobil župan v Skofji Loki Josip Ha fner. Zlati zaslužni križec sta dobila : župan v Tržiču Franc [A h a č i č in župan na Bledu nadučitelj Fran Rus. — Srebrni zaslužni križec s krono sta dobila župan v Motniku Franc Kogej in župan v Cerkljah Anton Koritnik. Črnovojnikko pregledovanje. C. kr. ministrstvo za domobranstvo je odredilo, da morajo vsi črnovojniki, ki so bili pri superarbitraciji spoznani za „sedaj nesposobne", priti k naknadnemu pregledovanju „Ou. Listine se popravijo, ker se mora izrek pravilno glasiti: „za črnovojniško službo brez orožja sposoben". Prizadetim črnovojnikom se je takoj zglasiti pri svoji politični oblasti, pri okrajnem glavarstvu, v Ljubljani v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Jubilej kranjske kmetijske družbe. C. kr. kranjska kmetijska družba slavi letos 1501etnico svojega obstanka. Umrl je v Kranju nenadoma na novega leta dan Ivan J a n š a , c. kr. orožniški stražmojter v p. Naj v miru počiva! Dijaški kuhinji v Kranju je podaril gospod trgovec in posestnik Josip Logar iz Kranja namesto venca pokojnemu prijatelju Iv. Mejaču 20 K. Dvajsetvinarski novci iz niklja. Avstro-ogrska banka nam sporoča, da bo dvajsetvinarske novce iz niklja sprejemala še do 30. aprila. Čehi pri kronanju v Budimpešti. Dne 30. decembra se je prvič zgodilo, da so se poslanci češkega naroda oficijelno udeležili kronanja ogrskega kralja. To se tolmači kot državnopravno priznanje dualistične uredbe monarhije in državne samostojnosti dežela ogrske krone. Načelna važnost tega dejstva je pridobila še na veljavi, ker so pri kronanju zastopane vse skupine „češkega svaza". Dočim je na konferenci predsedstva avstrijske poslanske zbornice izjavil podpredsednik Pernestorfer, da se nemška socijalna demokracija ne odzove povabilu na udeležbo jri kronanju v Budimpešti, je poslala češka socijalna demokracija svojega načelnika Nemca in podpredsednika češkega svaza dr. Smerala v Budimpešto. „Češki svaz" so zastopali še predsednik poslanec Stanek, podpredsednika dr. Hruban in Udržal ter pet drugih poslancev. Leto 1917. začenja in končuje s ponedeljkom. Velika noč bo 8. aprila, Binkošti 27. maja. Leto se bo odlikovalo po obilici dvojnih praznikov. 2e no-' voletni dan je sledil nedelji, Treh kraljev je sobota, praznik sv. Jožefa zopet sobota, takisto Mali šmaren in dec^mberski Marijin praznik. Prazniki so nadalje: petek 2. februarja (Svečnica), četrtek 17. maja (Vnebovzetje), četrtek 7. junija (Rešnje Telo), petek 29. junija (Peter in Pavel), sreda 15. avgusta (Vnebovzetje Marije), četrtek 1. novembra (Vseh svetih), torek in sreda, 25. decembra (Božič). Novo leto 1918. prične s torkom. Tudi v letu 1917 bo na'jbrž vpeljan od maja do oktobra poletni čas. Književnost. Naše ujede. I. d e 1: Sove. Z 10 podobami in 8 prilogami. „Muzejsko društvo za Kranjsko" je izdalo v posebnem natisu iz Xarniole" obširno delo dr. Janka Ponebška. Po dolgem času je to na domačem knjižnem trgu zopet enkrat večja prirodopisna knjiga, ki podrobno obravnava manjšo živalsko skupino, oziraje se posebno na kranjske faunistične razmere. Z veliko ljubeznijo do prirode opisuje pisatelj posamezne vrste sov, omenja natančno njih geografično razširjenost in nas seznanja z njih življenjem. Dr. Ponebšek je zbral z redko vestnostjo obilo gradiva, ki ga bo s pridom uporabljal znastvenik kakor ludi vsak ljubitelj prirode, predvsem sleherni razumen lovec in učitelj. — Pisatelj pripravlja drugi del „Naših ujed" (kragulje), ki izide v doglednem času. Knjigo prodaja knjigarna L. Schvventner v Ljubljani po 3 K 50 v broš. izvod, s poštnino 3 K 80 v. Udje „Muzejskega društva za Kranjsko" in šolska vodstva jo dobe po znižani ceni za 2 K 50 v, s poštnino 2 K 80 v, ako pošljejo denar naprej in si jo naroče naravnost pri »Muzejskem društvu za Kranjsko v Ljubljani. Na prodaj je kmetska hiša » vrtom 1 uro od Kranja. Cena K 3000'— Natančneje v upravništvu lista. Kupim vsako množino smrekovega orehovega jesenovega čeSnjevega hrusevega lipovega hrastovega na vago ali na meter. Debelina od 30 cm naprej. lesa Kupim tudi kostanjev les Natančneja pojasnila daje L ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja in za obilno častno spremstvo k zadnjemu počitku povodom nenadne smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Ivana Janša izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno pa slav. c. k. orožništvn in tukat. slavnemu glavarstvu našo naj-iskrenejšo zahvalo. Globoko žalujoča rodb. Janša. V KRANJU, dne 5. januarja 1917. Dober tek jc dobra stvar! Zanemarjaj jc nikar! Dober tek imaš vsak dan, ako vživaš Želodčni liker „FLORIAN" je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval .druga in neprijetna ===== zdravila! ===== Naslov za naročila : „FLOR1AN", Ljubljana. m Vojne dopisnice mm v poljubnih đ? množinah ^ oddaja tt KINO IDEAL*' V LJUBLJANI. s--= to in .5 e- o tJ5 .0° ® jc a. "S = > — "O C OO Samo 3 dni! Soboto 6., nedeljo 7., pondeljek 8. jan. 1917: POT V NOČ. Roman mladega dekleta v 3 dej. V gl. vi.: Karin Molander in Rihard Lund. TREBA 51 JE ZNATI POMAGATI. Izvrstna veseloigra v 3 dej., v gl. vi.: Dorrit Weixler f in Rud. Kastner. Mladini neprimerno ! Mladini neprimerno ! Samo 3 dni! Torek 9., sredo 10., četrtek II. jan. 1917: Pozor: Samo ob teh 3 dneh predstave po 2 uri: ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Ko postanejo ljudje godni za ljubezen. Igrokaz v 5 dejanjih. - V glavnih vlogah Fern Andra in Alfred Abel. TEDDVJA ZAVIJEJO. Veseloigra v 3 dejanjih. — V glav. vlogah Paul Heidemann in Olga Engel. Mladini neprimerno. Mladini neprimerno. Samo I dan i Petek 12. januarja 1917.: Samo I dan! MODERNA IZDELAVA ČEVLJEV. Industrijski posnetki. VDOVICA. Burka v 1 dejanju s Fredi Buchom v glavni vlogi. IN BILA JE LUČ. Družabna drama v 3 dejanjih. — V glavnih vlogah: Klara Wieth, Robert leianjih. — V glavnih vlo Šchvberg in Marija Dine Mladini neprimerno! Mladini neprimerno! Prednaznanilo: Soboto 1.3.—15. jan.: „MAD0N1N NAKIT". Kriminalen roman v 5 delih. ROBERT WARWICK v gl. vlogi. t- o ggš. i i i. 88» 5 £3: Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! Mestna hranilnica v Kranju Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad obrestuje hranilne vloge po r————t oi i o I 4 I brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega i plačuje hranilnica i/." lastnega. Narasle in nedvigrtjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-sati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni 460.000 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5*/*% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1915. je bilo stanje hranilnih vlog nad m < I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I >< II II Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega.uredniku zaaisni odgovorni ifreduik: CtfiTPirc. Tisk tiskarne „Sava" V Kranju.