Uto 1894. 63:5 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXXXVII. — Izdan in razposlan dné 14. decembra 1894. (Obsega šteT. 229.) 8189. 2akon z dné 11. decembra 1894.1. 0 Pridobitvi češke zapadne železnice, moravske rr,eibe železnice in moravsko-sleške osrednje železnice za državo. Člen II. Vlada se pooblašča, da poleg štiriodstotnega, češke zapadne železnice se držečega prednostnega posojila v prvotnem skupnem imenskem znesku 14,303.000 gl. in 1,999.800 marek prevzame obrestovanje in razdolžbo nastopnih prednostnih posojil, ki jih vzprejmejo še družbe, tako da jih država plača sama, namreč : S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora U î*Zujetn takö: Člen I. Odobrujejo se nastopni, med ministerstvoma c. .Kovino in finance v imenu vlade in pa med do-..ni*ni železniškimi družbami na Dunaju dné 7. ju- *>ia, Potèm dné 4. in pa 23. oktobra 1894. 1. skle- govori : 1. Prednostnega posojila, katero na podstavi §. 6. in 7. v dogovoru, v členu I., lit. a) ozname-njenem, vzprejme delniška družba češke zapadne železnice v imenskem znesku 26,500.000 gl. avstrijske vrednote ali 53,000.000 kron z zakonom z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.) ustanovljene vrednote, in katero je počenši s 1. dném januvarja 1895..leta brez vsakega davčnega, kol-kovnega ali pristojbinskega odbitka obrestovati S štirimi odstotki ter poplačati v 70 letih. ^ 0 odkupu privilegovane češke zapadne železnice P° državi ; * ° nakupu privilegovane moravske mejne železnice po državi; (I \ 0 'odiupu moravsko-sleške osrednje železnice P° državi. ^'ovonl.ch.) 2. Prednostnega posojila, katero na podstavi §. 4. v dogovoru, v členu I., lit. b) oznamenjenem, vzprejme delniška družba privilegovane moravske mejne železnice v nominalnem znesku 12,000.000gl. avstrijske vrednote ali 24,000.000 kron, in katero je počenši s 1. dném septembra 1894. leta brez vsakega davčnega, kolkovnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka obrestovati s štirimi odstotki ter poplačati v 69 letih. IH 3. Prednostnega posojila, katero na podstavi §. 3. v dogovoru, v členu L, lit. c) oznamenjenem, vzprejme delniška družba moravsko-sleške osrednje železnice v nominalnem znesku 16,500.000 gl. avstrijske vrednote ali 33,000.000 kron, in katero je počenši s 1. dném januvaija 1895. leta brez vsakega davčnega, kolkovnega, pristojbinskega ali drugačnega odbitka obrestovati s štirimi odstotki ter poplačati najkesneje do 1. dné decembra 1965. leta. Člen 111. Iz blagajniških zdlog, katere je po dogovorili, navedenih v členu I., izročiti državi, in pa iz izkupila, ki se doseže z oddajo novih zadolžnic, prištevši nabirajoče se koristonosne obresti, mora se, kolikor teh zdlog ni uporabljati v založbo pogodbenih plačil, ki jim je država zavezana v zmislu dotičnega dogovora, za vsako v členu I. imenovanih treh železnic napraviti po en ločen investicijski zaklad. Da se ti investicijski zakladi, ki so namenjeni v zalaganje stroškov za nove in razširne stavbe, za nabave vozil, inventarnih predmetov i.e.r. za dotično železnico, kakor tudi v dobavo glavnice za stične postranske in obrtnijske železnice, smejo uporabiti v te ravno kar navedene namene, to je zahtevati ustavoma, pri čemer naj v založbo služi vsi rezajoči delni znesek dotičnega zaklada, katerega je v državni proračun dotičnega leta vpostavljati kot izreden dohodek. Za leto 1895. se dovoljujejo vladi v založbo investicijskih stroškov posebni krediti z rokom uporabnosti do konca decembra 1896. 1., in sicer za privilegovano češko zapadno železnico v višini 600.000 gl., za privilegovano moravsko mejno železnico v višini 150.000 gl. in za moravsko-sleško osrednjo železnico v višini 100.000 gl. avstrijske vrednote; ti krediti pak naj se pokrijejo takô, kakor je zgoraj povedano. Člen IV. Vlada se pooblašča, da na državne stroške dovrši po moravsko-sleški osrednji železnici že pričeto gradnjo na Sleškem ležečega délnega kosa železniške zveze med Opavo in Ratiborom, omenjene v državni pogodbi med Avstrijsko-Ogrskim in cesarstvom nemškim z dné 14. marca 1885.1. (Drž. zak. št. 95.), in pa razširbo kolodvora v Opavi, ki je vsled lega potrebna. V založbo povračila, ki ga je po §. 2. dogovora, imenovanega v členu I., lit. cj, plačati moravsko-sleški osrednji železnici za stroške z obrestmi vred, ki se ji naberö vsled zgoraj navedenih gradenj, in pa v založbo stroškov, ki se nadalje naberö do dovršitve teh gradenj, dovoljuje se vladi kredit v višini 400.000 gl. z dobo uporabnosti do konca decembra 1896. 1., katerega je pokriti iz investicijskega zaklada, ki ga je po členu III. napraviti za imenovano železnico, in to tako, kakor je tamkaj povedano. Člen V. Od predpisane dohodarine državnih železnic je v letih 1895. do 1909. že naprej izločiti oni znesek, ki je enak dobitkarini in dohodarini, kateri sla 1. 1894. bili predpisani delniški družbi češke zapadne železnice. Ta znesek je predpisovati lakö-le: a) deset odstotkov taistega je predpisovati na Dunaju; b) natö je v prvih petih letih po 90, v nastopnih petih letih po 85 in v nadalje prihajajočih petih letih po 80 odslolkov zgoraj oznamenje-nega, že naprej izločenega zneska predpisovali na Češkem, in sicer v tistem kraju, oziroma tistih krajih, kjer naj bi se, če bi se češka za-padna železnica ne bila podržavila, po vsak čas veljajočih občih zakonitih določilih predpisavale na deželo pripadajoče davčne kvote imenovane železnice ; c) potemtakem od 6. do 15. leta ostajajoči prebitek petih, oziroma desetih odstotkov že naprej izločenega zneska je predpisovati tam, kjer ima svoj sedež najviše opravilno vodstvo državnih železnic. Še le po dovršeni izločbi v prvem odstavku tega člena oznamenjenega zneska ostajajoči prebitek davčnega predpisila državnih železnic je porazdelili po zmislu občih določil, vsak čas veljajočih za kraj, kjer se ta davek predpisuje, pri čemer se pak kilo-meterska dolžina češke zapadne železnice ne smč več jemati v poštev na korist dežele češke. Po letu 1909. morajo za železnico, imenovano v prvem odstavku, zadobili polno veljavnost obča zakonita določila o predpisovanju davkov za državne železnice. Člen VI. Železnice, ki so predmet tega zakona, naj — izvzemši pogodboma v tujem obratu stoječe stične kose moravsko-sleške osrednje železnice od Krfiova ln Opave do državne meje v mér proti Hlubčici ln Ratiboru — državno upravstvo obratuje v svoji upravi ; njih obrat se smé na kakega zasebnika ali na kako družbo prenesti samö na podstavi zakona, ki se o tem izdâ. Člen VII. Vsi trije dogovori, ki so predmet tega zakona, ln pa vsled njih in vsled likvidacije dotičnih železniških družeb, ki naj se izvrši po dotičnih njih določilih, provzročeni prenosi imovine, vloge, vpisi, l'apravki, pogodbe in druge listine, zlasti tudi listine, ^jave, vloge in vpisi, ki so potrebni za to, da se iz železniške knjige izbrišejo obstoječa, v teh dogovorih Natančneje oznamenjena petodstotna prednostna po-s°jila z vsemi pripadki, in pa nove prednostne zadolžnice, ki se vsled teh tréh dogovorov izdadö, in nj'h vknjižba se oproščujejo pristojbin in kolkov. Prav tako se obrestovanje in razdolžba ravno kar omenjenih novih prednostnih zadolžnic opravlja brez vsakoršnega davčnega, pristojbinskega, kolkov-ne8a ali drugačnega odbitka. Tudi se gledé železniškega kosa, ki ga bo po ' lpnu [y. dograditi od Opave do državne meje v mér proti Ratiboru, dodeljuje prostost od kolkov in pri-sl°jbin vsem pogodbam, vlogam in listinam za odkup Zemljigč, za gradnjo in opravo železnice, in pa od lJ|finosnine, kar se je nabere ob odkupu zemljišč. Člen Vlil. Izvršitev lega zakona, ki slopi v moč z dnéin ' Uglasitve, naroča se Mojemu trgovinskemu ministru Pa Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, dné 11. decembra 1894. Franc Jožef s. r. ^Rulisch-Uraetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r. a) Dogovor, na Dunaju dné 8. marca 1894. 1. sklenjen med c. k. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. k. vlade z ene strani in med upravnim svetom c. k. privil, češke zapadne železnice z druge strani o odkupu imenovane železnice po državi. §■ 1. Delniška družba c. k. privil, češke zapadne železnice prenaša na državo in država prevzema lastnino v železniški knjigi c. k. deželnega sodišča v Pragi vpisane železnice iz Prage v Polzenj do avstrijsko-bavarske državne meje s krilom od Chrasta v Radnice, katera je predmet Najviše dopustilnice z dné 8. septembra 1859. I. (T. m. ukazu. št. 79.) in dogovora z dné 23. oktobra 1800. L, vštevši tudi vse dovlačnice, ki so morda last družbe, potem ko-leje (tire) in ostale naprave na stičnih postajah, nadalje vštevši vse v obrat oznamenjene železnice služeče ali sicer družbi pristoječe trdno in premično gradivo, vsa družabna vozila, vse pričuvne in inven-tarske kose, vse porabno gradivo in zâloge katerekoli vrste, in pa zemljiško posest družbe, ne privzeto v zemljiško knjigo, zlasti nepremičnost pod pop. št. 149. v Polznju, v predmestju praškem, z vsem pristojstvom vred. Na državo prenaša dalje dčlniška družba c. k. priv. češke zapadne železnice vse pravice in za-veznosti, ki so ji nastale po državni pogodbi med Avstrijskim in Bavarskim z dné 21. aprila 1856. 1. (Drž. zak. št. 100.) in po dogovoru med c. k. avstrijsko in kralj, bavarsko vlado z dné 20. septembra 1858.1. (Drž. zak. št. 236.) in pa na podstavi veljajočih domemb s kraljevim bavarskim upravstvom državnih železnic gledé obrata po kosu kralj, bavarske državne železnice od državne meje do Broda in gledé soporabe skupne mejne in menjevalne postaje pri Brodu, a država pristopi kot pravna naslednica družbe pogodbam, obstoječim gledé téh stvari s kraljevim bavarskim upravstvom državnih železnic. Pogodbam o dovlačnicah in drugačnim na obrat železnice se nanašajočim pogodbam bo država kot pravna naslednica družbe pristopila s pravicami in zaveznostimi, ki pristojé poslednji. §■ 2. Donosi železnice pripadajo od 1. dné januvarja 1895. 1. počenši državi, in potemtakem bodo od tega časa počenši vsi obratni dohodki in obratni slroški, ki se naberö, državi na korist, oziroma na dolg. K obratnim stroškom spadajo zlasti tudi do-hodarina s prikladami vred in pa drugačne javne davščine, kolkovnina za kupone in stroški za beležbo družabnih papirjev na javnih borzah. Čisti donosi, ki se do konca 1893. leta pokažejo po obračunu, katerega bo opraviti, ostanejo družbi, katera pak mora zato tudi sama poravnati vse dolgove in drugačna pasiva, ki se po obračunu pokažejo za gradnjo in obrat železnice do zgore-njega roku. Prav takö ostanejo lastnina družbe vsa tista aktiva, katerih po določilih §. 1. te pogodbe nf izročiti državi, zlasti družabni zakladi (posebni zaklad, pričuvni zaklad, posebni pričuvni zaklad), v znesku, kakor ga pokaže hilancija z dné 31. decembra 1893. 1., prištevši tekoče donose obresti in iz donosov leta 1893. tém zakladom namenjene dotacije, blagajniške zâloge in zâloge v papirjih, nepoplačane tirjatve itd. §• 3. Gledé na določilo §. 1. nima družba od današnjega dné počenši več pravice, brez poprejšnjega pritrdila c. k. trgovinskega ministerstva prodajati ali obremenjati v §. 1. navedene imovinske predmete, ali gledé na obrat in upravo družabne železnice jemati na se nove zaveznosti, prestopajoče področje rednega opravilnega obrata. Za nedostatke ali obremenila železnice, ki bi se morda v tem oziru pokazali, odgovorna je družba. §■ 4. Kot odplačilo za prenos lastnine, povedan v §. 1., zavezuje se c. k. državno upravstvo, opravljati v nastopnem v §§. 5. do 8. ustanovljene dajatve. §• 5. Ker donosi železnice iz leta 1894. pripadejo že državi, mora se za leto 1894. pripadajoča potrebščina za obrestovanje in razdolžbo še med ljudmi tekočih obligacij obojega obstoječega štiriodstotnega prednostnega posojila družbe v prvotnem imenskem znesku 14,303.000 gl. a. v. v srebru in 1,999.800 marek n. d. v. opravljati na dolg zgorenjega donosa, in država bo, sklenivši obratni račun za leto 1894., najkesneje pak 1. dné julija 1895. 1., za vsako delnico po 200 gl., ki je po žrebanju dné 1. julija 1893. h, oziroma po odplačilu dné 1. januvarja 1894. leta še v obhodu, plačala dividendo in superdividende vkupe za 16 gl. a. v., odbivši delna plačila, za njo že opravljena dné 1. julija 1894. 1. in 1. dné januvarja 1895. 1., za vsako uživalnieo pak, ki je v obhodu po zgoraj omenjeni razdolžbi delnic, znesek 6 gl. a. v. Dné 1. julija 1894. leta izžrebanih 207 kosov delnic dobi iz donosa tega leta 1. dné januvarja 1895. črtežu vstrezajoči razdolžni znesek 200 gl., a ob enem se jim izdâ uživalnica. Delnice se ne bodo več dalje izžrebovale. §. 6. S 1. dném januvarja 1895. leta prevzame država vsled tega dogovora v §. 5. oznamenjeni štiriodstotni prednostni posojili, da ju sama plača, družba pak mora sama in edina poravnati kake še neodplačane ostanke prvotnega petodstotnega prednostnega posojila (izdaje 1861. in 1869. leta). Nadalje bo država družbi kot plačilo za délni-čarje in posestnike uživalnic po likvidaciji izdala imenski znesek 23,550.800 gl. a. v. ali 47,101.600 kron vrednote, ustanovljene z zakonom z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.), v obligacijah novega prednostnega posojila, katero se bo počenši z zgorenjim rokom obrestovalo s štirimi (4) odstotki na leto ter odplačalo v 70 letih po izžrebo-vanju v polni imenski vrednosti. To posojflo, čegar kuponi in obligacije se morajo odkupovati brez vsakega davčnega, kolkovnega ali pristojbinskega odbitka, naj se knjižno zagotovi na češki zapadni železnici v vrstnem redu precej p° obstoječih izdajah posojil, a država je po tem dogovoru prevzame, da je sama plačuje. Prednostne zadolžnice, ki se družbi izdadö, naj se odplačujejo skozi 15 let, raéunèô od dneva izdaje, a samö po méri razdolžnega črteža, katerega odobri c. k. državno upravstvo. Kakor razdolžni črtež, potrebujeta odobrila c. k-državnega upravstva tudi obrazec delnih zadolžnic novega posojila in pa način, kakö naj se oddadö. Prvi kupon novega posojila se izplača za celo leto dné 2. januvarja 1896. 1., od tega časa naprej se obrestovanje opravlja polletno 1. dné julija in 2. dné januvarja po dospélosti. §• 7. §• 10. Družba se zavezuje, opraviti za račun države izdajo obligacij v §. 6. oznamenjenega novega prednostnega posojila, in na zahtevo c. k. državnega upravstva povišati imensko vsoto tega posojila za oni znesek, ki se spoznä, da je potreben za opravljanje zaveznosti, vrhu tega državi pristoječih nasproti družbi (§. 8.), in pa za investicijske namene. Ako bi v poslednjem oziru bilo vsoto zvišati za več kakor 2,000.000 gl., bode se državno upravstvo o tem dogovorilo z družbo. G. k. državno upravstvo je pripravljeno, družbi za slučaj, da bi ona zastran lože izvršitve likvidacije Potrebovala še več obligacij, kakor jih dobi po §. 6., kupoma prepustiti take obligacije po pogojih, ki J>h je dogovoriti o prevzemnem kurzu in imenskem znesku. §• 8. Razen plačil in dajatev, oznamenjenih v§§. 5.— 7., hode država ob sklepu likvidacije družbi poplačala v Porazumu ovedeno, eventuvalno po sodni cenitvi ustanovljeno vrednost družabne gradivne zdloge, ki jo prevzame c k. glavno ravnateljstvo avstrijskih d^avnih železnic, vštevši tudi pričuvne kose, kolikor Se bo gradivo, ki naj se prevzame, zdelo uporabno Z;i državni obrat, a odbivši vrednostni znesek loO.OOO gl.) kateri mora po določilih §. 19., odstavka 2. vNajviši dopustilnici z dné 8. septembra *859. 1, brez posebne odplate preiti na državo. Ob istem času se bo izplačal družbi aktivni Prebitek 100.000 gl. ki se na njeno korist pokaže 'z obračuna o železniškem pristojstvu, katero se po dopustilu mora poplačati posebe, potem iz obračuna 0 Potrebnih doplačilih za pokojninski zaklad, o do-d'dnih stavbah itd. §. 9. . V porazumu se priznava, da se s pričujočim 1 ogovorom nikakor ne ruši po družbi z izjavo z dné •julija 1893. leta prevzeta zaveznost, dati znesek ’'O.OOO gl. k stroškom za razširbo in predrugačbo ° odvora v Polznju, in potemtakem se družba zave-2uJe) plačati c. k. glavnemu ravnateljstvu avstrijskih r/‘avnih železnic zgorenji znesek v gotovini ali j Ven|uvalno po kompenzaciji z dajatvami, ki jih po ru dogovoru država družbi zagotovi po méri, kakor nadaljuje gradnja polzenjskega kolodvora. Obrat v §. 1. oznamenjene železnice naj država prevzame precej po dogotovllu dogovora in, ako mogoče, že s 1. dném januvarja 1895. leta. Družba pak je dolžna, ko bo dogovor dogo-tovljen, obrat železnice na zahtevo c. k. državnega upravstva nadaljevati za račun države do časa, ko se preoddâ, po ukazilih c. k. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic, ne da bi država morala dati kako posebno, dosedaj ne obstoječe povračilo. §• H- Ob istem času, kakor se železnica odda v posest in upravo države (§. 10.), treba je tudi vse listine, črteže, knjige, račune, ki jih ima družba, in pa ves družben arhiv, kolikor ta pomagâla niso potrebna za vrejevanje nedokončanih opravil in za likvidacijo družbe, predati c. k. državnemu uprav-stvu, katero bo te listine in ta pomagala v dobi, predpisani po sem merečih določilih trgovinskega zakonika, hranilo tako, da jih bodo upravni svet, oziroma likvidatorji družbe mogli rabiti brez zadržka. §• 12. Predaja lastnine v §. 1. navedene železnice s tamkaj oznamenjenim pristojstvom vrèd na državo naj se precej, ko pričujoči dogovor zadobi zavezno moč (§. 19.) in ko se v železniško knjigo vpiše zastavna pravica za prednostno posojilo, katero se na novo vzprejme po§§.G. in 7., opravi z zapisnikom, ki se o tem naredi in katerega naj podpiše državno upravstvo in pa družba, potem pak naj se izvrši knjižni vpis lastninske pravice države na nepremičninah, navedenih v §. 1. Družba je dolžna, na zahtevo c. k. državnega upravstva o pravem času izročili precej po dovršeni prodaji železnice vse pravne listine, ki so potrebne za knjižni prenos lastnine na državo. §• 13. Vse služabno osebje c. k. priv. češke zapadne železnice prevzema z ohrano njegovih pred današnjim dném, ali z izrecnim odobrllom c. k. državnega upravstva tudi po današnjem dnevu pridobljenih pravic država, katera temu osebju izrecno zagotavlja zlasti to, da v moči ostanejo preskrb-ninske in druge pravice, ki si jih je ono pridobilo sebi in svojcem po sedanjih pokojninskih pravilih češke zapadne železnice. Pokojninski zavod, ustanovljen po češki za-padni železnici za svoje uradnike in služabnike, potèm za njih vdove in sirote, in pa bolniška blagaj-nica in podpiralna zaloga za služnike in delavce železniškega zavoda bodo imeli obstanek s svojimi pravili še nadalje, dokler se le ta ne predrugačijo po načinu, predpisanem v njih, oziroma, ako in dokler se s pritrditvo obojestranskih vpravičencev ne napravi združba z enakovrstnimi preskrbovalnimi in dobrodélnimi zakladi kakor pri c. k. državnih železnicah. Država stopi v vse pravice in dolžnosti, ki gredô ali pristojé češki zapadni železnici glede na pokojninski zaklad, bolniško blagajnico in podpi-ralno zalogo po méri sedaj veljavnih pravil. Oblasti, ki so po téh pravilih dodeljene upravnemu svétu družbe, bode izvrševalo c. k. državno upravstvo. Tistim osebam, katerim je doslej upravstvo češke zapadne železnice z ozirom na spodobnost dovoljevalo stalne letne podpore, bodo se te podpore v meri dovolila plačevale tudi v bodoče. §. 14, Ko se dogotovi pričujoči dogovor, stopi delniška družba c. k. priv. češke zapadne železnice v likvidacijo bb času, katerega določi c. k. državno upravstvo. Ako bi ta čas nastopil še le potem, ko je država že prevzela obrat, uporablja se za vmes ležečo dobo določilo §. 10., odstavka 2. Likvidacija se po načinu, katerega odobri država, opravi za račun in na stroške družbe, a država bo družbo pri izvršitvi likvidacije po močeh podpirala. Ker prehaja izvrševanje dopustilu vstreznih pravic češke zapadne železnice po meri pričujočega dogovora na državo, odvezuje se v isti meri družba zaveznosti, katerim bi bila zavezana po dopustilu. Stranki pogodnici se odrekata pravici, ta dogovor izpodbijati zastran prikratbe nad polovico vrednosti. §• 16. Gledé na kake prepire iz te pogodbe se stranki pogodnici stavita pod sodstvo c. k. trgovinskega sodišča na Dunaju ter se zedinjata zastran tega na sumarno postopanje. §. 17. Določila pričujočega dogovora naj za c. k. priv. češko zapadno železnico zadobé moč ustanovilnih določil ter naj se, zaprosivši dovolilo ministerstva za notranje stvari, kot dodatek priložijo družabnim pravilom. §• 18. Pričujoči dogovor in ' pa prenosi imovine, vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in drugačne listine, ki se izvršč vsled njega in vsled likvidacije, katera nastopi po §. 14., zlasti pa tudi nove prednostne obligacije, ki se izdado po §§. 6. in 7. pričujočega dogovora, in pa njih kuponi in njih vknjižba uživajo pristojbinsko in kolkovno prostost. Ako bi družba od obresti prednostnih obligacij, katere ji je izdati po §§. 6. in 7., do časa, ko jih ona preoddâ delničarjem, morala plačevati kako dohodarino, bode ji upravstvo državnih železnic povrnilo znesek te dohodarine. §. 19. Pričujoči dogovor, kateri se izdâ v dvéh, kolka in pristojbin prostih izvodih, zadobl za železniško družbo zavezno moč s pritrdtlom dčlničarjev v občem zboru, kateri se mora sniti najkesneje 31. dné oktobra 1894. leta, za c. k. vlado pak z zakonarskim odobrilom, katero si bo priskrbeti še le potem. Ako bi se to odobrilo ne dalo do 15. maja 1895. leta, nista stranki* pogodnici vezani več daljo na dogovor. b) Dogovor, na Dunaju dné 23. oktobra 1894 1. sklenjen 0 nakupu c. k. priv. moravske mejne železnice po državi med c. k. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. k. vlade z ene strani in med upravnim svétom c. k. priv. moravske mejne železnice pod pristopom z dekretom c. k. trgovinskega ministerstva na Dunaju z dné 23. avgusta *^81. I., št. 125.222., v zastopanje posestnikov Prednostnih obligacij spredaj imenovane družbe Postavljenega skrbnika, dvornega in sodnega od-vetnika, dr.-ja Janeza Stirnerja z druge strani. §. 1. Delniška družba c. k. priv. moravske mejne železnice prenaša na državo in država prevzema astnino vse podjetbe moravske mejne železnice, s°sebno: u) v železniški knjigi c. k. deželnega sodišča v Brnu vpisani družabni železnici, in sicer železnico iz Zâbreha v Sobolin, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 6. decembra 18(39.1. (Drž. zak. št. 11. iz 1. 1870.), in železnico iz Šternbcrka v Mittelwalde, ki je predmet Najviše dopustilnice z dné 11. septembra 1871. 1. (Drž. zak. št. 115.), vštevši družbi pristoječe koleje (tire) in drugačne naprave na stičnih Postajah Mladkovâ — LichkovA in Zâbïeh; ^ vse obratu imenovanih železnic služeče ali sicer družbi pristoječe trdno in premično gradivo, vštevši vsa družabna vozila in vse pare Pričuvnih koles, vse inventarne kose, vse po-fabno gradivo in zâloge vsake vrste, in pa zemljiško posest družbe, ne privzeto v želez-n*Ško knjigo, z vsem pristojstvom vred; c) drugačno nepremično in premično imovino družbe, vštevši do sedaj dosežene, še ne uporabljene obratne prebitke obeh spredaj imenovanih železnic," potèm vštevši po družbi c. k. Klavnemu ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic izročeni obratni zaklad za 90.000 gl., družabne pričuvne zaklade, nepoplačane tirja-,ve družbe pri c. k. glavnem ravnateljstvu avstrijskih železnic, pri c. k. občem avstrijskem zemljiškem kreditnem zavodu in pri sodno Postavljenem skrbniku prednosti dr.-ju Janezu Stirnerju ; d) potemtakem prenaša c. k. priv. moravska mejna železnica na državo odstopoma vse svoje pristojne aktivne tirjatve, zlasti tirjatve do drugih oseb, izvirajoče iz gradnje in obrata. §• 2. Z aktivi in zalogami družabne imovine preidejo tudi vsa, kakoršna koli pasiva, vse zaveznosti, vsi stroški, vsa bremena in vsi dolgovi družbe na državo, in država prevzame zlasti po méri določil, ki so se vkrenila v §. 6., poplačilo posestnikov prednostnih zadolžnic, ki se knjižno držč družabnih železnic, in pa odkup po družbi izdanih kuponov na ostanke, potem vse drugačne zaveznosti družbe. Država stopa torej tudi v še tekoče pravde družbe z drugimi osebami kot pravna naslednica c. k. priv. moravske mejne železnice na svoj račun in na svojo nevarnost takö, da se pokaže razmerje kot splošno (univerzalno) nasledstvo. §• 3. Cdedé na določila v §§. 1. in 2. nima c. k. priv. moravska mejna železnica, ne rušeč določil v §. 4., od današnjega dné počenši več pravice, brez poprejšnjega pritrdila c. k. trgovinskega ministerstva prodajati ali obremenjati v §. 1. navedene imovinskc predmete ali sploh delati nove dolgove ali opravljati plačila. §. 4. Delniška družba c. k. priv. moravske mejne železnice se zavezuje, da izdâ novih, na obéh v §. 1. oznamenjenih železnicah knjižno zagotovljenih prednostnih obligacij v skupnem imenskem znesku 12 milijonov goldinarjev a. v. ali 24 milionov kron vrednote, uvedene z zakonom z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.), katere prednostne obligacije je počenši s 1. dném septembra 1894. 1. obrestovati s štirimi odstotki in odplačati po polni imenski vrednosti v 69 letih, in pa da vse te obligacije izroči c. k. državnemu upravstvu. Obrestovanje in odplačilo teh obligacij, ki slovejo vsaka na 200 gl. a. v. ali 400 kron in katere se morejo po potrebi skladati tudi v veče apunte (posamezne kose), opravlja se brez vsakoršnega davčnega, pristojbinskega, kolkovnega ali drugačnega odbitka. Obrazci in razciolžni črtež téh obligacij potrebujejo odobrila c. k. državnega upravstva. mora pri odkupu obligacij stranka povrniti v gotovem denarju. Obrestovanje in razdolžbo tega prednostnega posojila, od katerega je delni znesek 9,028.600 gl. ali 18,057.200 kron po zmislu določil v §. 6. in 7. razdeliti med posestnike še med ljudmi tekočih petodstotnih prednostnih obligacij in med delničarje družbe, ostanek za 2,971.400 gl. ali 5,942.800 kron pak shraniti v založbo bodočih investicijskih stroškov, prevzame po zmislu določil §. 2. država, da ju sama in edina plačuje. §. 5. Za prenos lastnine, oznamenjen v §. 1., zavezuje se c. k. državno upravstvo poleg tega, da prevzame v §. 2. in 4. navedene obveznosti, opravljati tudi v nastopnem §. 6. in 7. ustanovljene dajatve. 8- 6- Da se popolnoma poplačajo zahtevki posestnikov še med ljudmi tekočih 38.708 kosov obligacij po 200 gl. a. v. v srebru v skupnem imenskem znesku 7,741.600 gl. a. v. v srebru, izvirajočih od petodstotnega prednostnega posojila, ki ga je družba vzpre-jela. v prvotnem imenskem znesku 8,000.000 gl. a. v. v srebru, bode c. k. državno upravstvo posestnikom prednosti za vsako zgoraj omenjenih petodstotnih obligacij dalo po eno obligacijo prednostnega posojila, ki ga je po §. 4. na novo vzprejeti v istem imenskem znesku s tekočimi obrestimi od 1. dné septembra 1894. 1. počenši, in dalje, kot odškodbo za to, da se posestniki prednosti odpovedö plačilu petega odstotka, katerega jim je o svojem času zagotovila družba, za vsakih 20 obligacij v imenskem znesku 4.000 gl. a. v. v srebru obstoječega petodstotnega posojila po eno obligacijo v imenskem znesku 200 gl. a, v. ali 400 kron novega štiriod-stotnega prednostnega posojila z obrestimi, počenši prav tako od 1. dné septembra 1894. leta. Za slučaj, da bi bilo 1. dné marca 1895.1. dospevajoči obrestni kupon še med ljudmi tekočih petotstotnili obligacij zato, ker bi se do tedaj pričujoči dogovor še ne dogotovil (§. 17.), treba odkupiti po dosedanjem načinu, bodo pri izdaji novih štiriodstotnih obligacij samö tisti papirji, ki služijo v odškodbo za odpovedani peti odstotek, opremljeni s kuponi za 1. dan marca 1895. 1., nasproti pak bo prvi kupon sedanjemu obhodu vstrezajočih obligacij dospel v izplačilo še le 1. dné septembra 1895. leta. Kupone, ki manjkajo, Kolikor bi sc pri odkupu sedanjih petodstotnih obligacij z ozirom na število donesenili kosov pokazali ostanki, ki bi se ne dali poravnati z resničnim1 kosi novega posojila, bode c. k. državno upravstvo na mesto teh ostankov v gotovini plačalo njih kurzu vstrezajoči nadomestek, računeč oddajni kurz novih obligacij po 93 odstotkov in prištevši tekoče obresti. Dné 1. septembra 1894. 1. dospevajoče in Pa že pred tem rokom dospele, pa do časa, ko se lastnina železnice odda državi (§. 9.), še ne v odkup donesene kupone sedanjega petodstotnega pi'e^' nostnega posojila bo v zakonitem roku zastaranja c. k. državno upravstvo v gotovini odkupovalo s štirimi (4) goldinarji na izplačevalnicah, za 10 določenih do sedaj. G. k. državno upravstvo bo nadalje v dobi enega leta po dogotovilu tega dogovora (§. 17.) P° družbi izdane kupone na ostanke, in sicer v letu 1880. izdanih in po skrbniku prednosti odpovedanih 18» ' in 2504 kosov vsakega brez vsakega odbitka v gotovini odkupila z 1 gl., kesneje izdanih 863.93(> kosov pak s 15 kr. vsakega, ter bo z ozirom na t°> da se od 1. dné marca 1892. leta ni izdalo nič ve« kuponov na ostanke, za vsak kos zgoraj navedem*1 petodstotnih obligacij pri oddaji plačalo povračilo 40 kr. v gotovini. Natančnejši način, kakö naj se opravlja sprC daj ustanovljeni odkup med ljudmi tekočih Pel odstotnih prednostnih obligacij in kuponov na ostanke, bode se o pravem času dogovoril med c. državnim upravstvom in sopodpisanim skrbnikom prednosti. §■ 7. G. k. državno upravstvo se zavezuje, iz*)al' delničarjem c. k. priv. moravske mejne želez*11 za vsakih 10 kosov med ljudmi tekočih 45.000 '° sov delnic po 200 gl. a. v., torej za vsakih 2000 t imenske vrednosti po eno obligacijo v imens* znesku 200 gl. a. v. ali 400 kron novega, po §' izdanega prednostnega posojila s kuponi, vst 1. dné marca 1895. leta dospevajoči kupom ^ ostanke, ki se ne dadö poravnati z resničnim1 prednostnih obligacij, ki se izdadč, v gotovini W . čati, računeč oddajni kurz teh obligacij s 93 ods 0 in prištevši tekoče obresti. Razen tega bo c. k. državno upravstvo ob izročbi zgoraj navedenih delnic plačalo za vsako 40 kr. v gotovini. Poziv na izmembo delnic je potem, ko se Je zglasila likvidacija družbe, razglasiti trikrat v presledkih 14 dnf takö, kakor je predpisano v pravilih. §• 8. Vse listine, črteže, knjige, račune, ki jih še ima družba, in pa ves družaben arhiv, treba je pre-cej po dogotovilu tega dogovora predati c. k. državnemu upravstvu, katero bo te listine in ta poma-gala v dobi, predpisani po sem merečih določilih trgovinskega zakonika, hranilo tako, da jih bodo upravni svèt, oziroma likvidatorji družbe mogli nabiti brez zadržka. §• 9. Predaja lastnine v §. 1. navedenih železnic s tamkaj oznamenjenim pristojstvom in z ravno tamkaj obravnavano premično in nepremično imo-vino vred, in pa predaja obligacij prednostnega po-s°jila, katero se na novo vzprejme po §. 4. v imen-skem znesku 12 milijonov goldinarjev avstrijske vmdnote ali 24 milijonov kron, naj se precej, ko Pričujoči dogovor zadobi zavezno moč za vse dele n ko se v železniško knjigo vpiše zastavna pravica prednostno posojilo, opravi ... so o tem naredi in katerega naj Opišejo stranke pogodnice. oznamenjeno z Vpisnikom, ki Družba je dolžna, na zahtevo c. k. državnega ^Pmvstva o pravem času izročiti precej po dogotovilu govora vse pravne listine, ki so potrebne za JUni prenos lastnine na državo. §• 10. ». Ko se vknjiži lastninska pravica države na ezničnih progah, stopi delniška družba c. k. priv. l0|avske mejne železnice v likvidacijo. st- ^ ^-•'Kvida.cija se bo vršila državi na račun in tm in pa tako, kakor država zapové. dol v-^°* ^kvidatorji naj poleg nadzornika, katerega 1 c- k. državno upravstvo, poslujejo udje dru- (Slon *nlsoh. ) žabnega upravnega svéta, kakor je bil sestavljen ob početku likvidacije. §• H. Porazumno se priznava, da zastran naprednin vsled državnega poroštva, ki jih je c. k. priv. moravska mejna železnica prejela za železnico, katera je predmet Najviše dopustilnice z dné 11. septembra 1871. 1. (Drž. zak. št. 115.) in ki se pokažejo iz obračuna do 1. dné septembra 1894. 1. in eventuvalno do 1. dné marca 1895. 1., potem zastran naprednin, družbi na podstavi zakona z dné 14. decembra 1877. 1. (Drž. zak. št. 112.) dodeljenih v založbo nedostatkov za obratne stroške, in pa zastran posebne naprednine, ki jo je na podstavi zakona z dné 21. aprila 1879. 1 (Drž. zak. št. 69.) družba prejela v znesku 74.050 gl., pri-števši tudi obresti, ki so se ob teh napredninah nabrale, ne more družbe z ozirom na določila navedenega dopustila in pričujočega dogovora odslej zadeti nobena dolžnost, povrniti jih. §. 12. Stranki pogodnici se odrekata pravici, ta dogovor izpodbijati zastran prikratbe nad polovico vrednosti. §• 13. Gledé na kake prepire iz te pogodbe se stranki pogodnici stavita pod sodstvo c. k. trgovinskega sodišča na Dunaju ter se zedinjata zastran tega na sumarno postopanje. §. 14. Določila pričujočega dogovora naj za moravsko mejno železnico zadobé moč ustanovilnih določil ter naj se, zaprosivši dovolilo ministerstva za notranje stvari, kot dodatek priložijo diužabnim pravilom. §. 15. Sopodpisani, v zastopanje pravic posestnikov med ljudmi tekočih petodstotnih prednostnih zadolžnic c. k. priv. moravske mejne železnice po sodišču poklicani skrbnik, dvorni in sodni odvetnik 142 dr. Janez Stirner izjavlja, da s pridržkom odobrila skrbstvenega oblastva, za katero bo prosil prej ko moči, popolnoma pristopa določilom pričujočega dogovora, odrekajoč se odpovedni pravici, ki si jo je pridržal gledé kuponov na ostanke, in da ne bo v imenu po sebi zastopanih posestnikov prednostnih obligacij in kuponov na ostanke večkrat imenovane družbe od poslednje, oziroma od c. k. državnega upravstva kot njenega pravnega naslednika zahteval dalje nič druzega, kakor lo, kar se pokaže iz pričujočega dogovora. G. k. državno upravstvo pak obljubuje za trdno, da bo stroške za skrbstvo, ki se naberö do preklica skrbstva, kateri naj se opravi najdalje do časa, ko se završi likvidacija družbe, z zneski, ki jih bo ono preskuševalo in priznavalo, dalje da bo vse stroške, ki se naberô z izvršilom pričujočega dogovora, zlasti za napravo novih obligacij, za odkup obligacij, kuponov na ostanke in delnic, in pa za dotične razglase, zalagalo kakor vse druge upravne stroške v izvršilo določil §. 2. kot pravni naslednik družbe iz svojega. §• 16. Pričujoči dogovor in pa v=led njega in vsled likvidacije družbe, ki nastopi po §. 10., provzročeni prenosi imovine, vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in drugačne listine, zlasti tudi za izbris sedanjega petodstotnega posojila iz železniške knjige potrebne listine, izjave, vloge in vpisi, in pa nove prednostne obligacije, ki jih je izdati po §. 4. pričujočega dogovora, potem téh vknjižba uživajo prostost od pristojbin in kolkov. §. 17. Pričujoči, v treh istopisih kolka in pristojbin prosto izdani dogovor zadobi zavezno moč za železniško družbo s pritrdilom občega zbpra njenih delničarjev, katerega je sklicati najkesneje do konca oktobra 1894. leta, za skrbnika prednosti z odobri-lom pričujočega dogovora po skrbstvenem oblastvu, katero naj si izprosi prej ko moči, za c. k. vlado pak z zakonarskim dovolilom, katero si je priskrbeti še le potem. Ako bi se to dovolilo ne dalo do 15. dné maja 1895. leta, niso stranke pogodnice več vezane na ta dogovor. C) Dogovor, na Dunaju dné 7. junija 1894. 1. sklenjen o nakupu moravsko-sleške osrednje železnice po državi med c. k. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. k. vlade z ene strani in med upravnim svétom moravsko-sleške osrednje železnice pod pristopom z dekretom c. k. trgovinskega sodišča na Dunaju z dné 21. maja 1886.l t št. 83314./6., v zastopanje posestnikov prednostnih zadolžnic spredaj imenovane družbe postavljenega skrbnika, dvornega in sodnega odvetnika dr.ja Alojzija Millanicha z druge strani. §• 1. Delniška družba moravsko-sleške osrednje železnice prenaša na državo in država prevzema s 1. dném januvarja 1895. 1. počenši lastnino v železniški knjigi c. k. deželnega sodišča v Brnu vpisane, iz Olomuca črez Bruntâl in Krnov do avstrijsko-pruske deželne meje idoče, krili °d Krnova na eni strani v Opavo, na drugi strani črez Jindfichov do deželne meje v mér proti Ziegen-halsu imajoče železnice, katera je predmet Najvi®e dopustilnice z dné 21. aprila 1870. 1. (Drž. zak-št. 77.), vštevši družbi pristoječe dovlačnice, koleje (tire) in drugačne naprave na sličnih postajah, P°‘ lèm vštevši hišo s stanovanji za delavce v Krnovu. hišo s stanovanji za uradnike na kolodvovu v Ol°' mucu in žitnico v Opavi, nadalje vštevši vse obrata imenovanih železnic služeče ali sicer družbi prist° ječe trdno in premično gradivo, vsa družabna v0 žila, vse pričuvne in inventarske kose, vse porab00 gradivo in vse zäloge katere koli vrste, in pa vS° zemljiško posest družbe, ne privzeto v železniško knjigo, z vsem pristojstvom vred. Država si pridržuje, da bo pogodbam o do vlačnicah in drugačnim na železniški obrat se nan šajočim pogodbam pristopila kot pravna naslednic® družbe, v kolikor se bo c. k. državnemu upravstvl1 zdelo, da je nadaljevanje teh pogodeb na kori bodočemu državnemu obratovanju. §. 2. v Z ozirom na določilo §. 1. družba nima v® od današnjega dné počenši pravice, brez P°Pu^o njega pritrdila c. k. trgovinskega ministerstva P dajati ali obremenjati v §. 1. navedene predmete, ali gledé na obrat in upravo drur a železnic sklepati pogodbe, katerih moč naj sega črez 1. dan januvarja 1895. leta. Za nedostatke in obremenila železnic, ki bi se v tem oziru pokazali, odgovorna je družba. Družba pak prevzame dolžnost, precej v pora-zumu s c. k. državnim upravstvom vkreniti potrebne Priprave, da se gradnja na Sleškem ležečega delnega kosa železniške zveze med Opavo in Ratiborom, omenjene v državni pogodbi med Avstrijsko-Ogrskim m med Nemčijo z dné 14. marca 1885.1. (Drž.zak. žb 95.), in vsled tega potrebna razširba družabnega kolodvora v Opavi brez odloga prične in pospeši tako, da bodo té železniške naprave vsakakor dogo-tovljene in javnemu prometu izročene do časa, ki je določen za dovršbo pruskega stičnega kosa. Ako se ta dogovor dogotovi, bode država družbi Povrnila stroške, ki so se ti zares nabrali z zgoraj navedenimi gradnjami in katere bo o svojem času tmba izkazati, kakor gre, vštevši tudi zarés nabrane omesti, toda ne računčč obresti od obresti. §• 3. Delniška družba moravsko-sleške železnice se Zavezuje, izdati prednostnih zadolžnic, ki jih bo zagotoviti knjižno na železnicah, oznamenjenih v §. 1., v skupnem imenskem znesku 1 6,500.000 gl. a. v. 'd> 33,000.000 kron vrednote, uvedene z zakonom fdné 2. avgusta 1892.1. (Drž.zak.št. 126.), in katere °pOčenši s 1. dném januvarja 1895.1. brez vsakega oavčnega, kolkovnega, pristojbinskega ali drugač-î^go odbitka obrestovati s 4 odstotki ter po polni nunski vrednosti razdolžiti najkesneje do 1. dné decembra 1965, leta. Obrazci in razdolžni črtež teh obligacij, ki slo-'’ej° na 300 gl. a. v. ter se morejo zlagati po po-em tudi v više apunte (posamezne kose), in pa *Ja7n> kakö naj se oddajejo kosi, katere mora pro-atl družba, potrebujejo odobrila c. k. državnega uPravstva. §. 4. . Država prevzame z veljavnostjo od 1. dné čuvarja 1895. 1., da jih sama plačuje, obresto-P)e in razdolžbo prednostnih zadolžnic, ki se iz-ll n *)0 §• 3. in od katerih je delni znesek od f ». 400 gl. ali 28,456.800 kron družbi dano .Pačilo za prenos imovine, oznamenjen v §. 1. °d katerih pak je ostali znesek 2,271.600 gl. a. v. izr !.’543-200 kron državi na prosto razpolaganje ra-°vlL V za^°žbo stroškov za bodoče investicije in Slrbo železniške podjetbe. §. 5. Družba se zavezuje, da bo od novih, po §. 4. ji prepuščenih štiriodstotnih prednostnih zadolžnic v popolno poplačilo zahtevkov posestnikom med ljudmi tekočih 44.890 kosov zadolžnic po 300 gl. a. v. od petodstotnega prednostnega posojila, ki ga je družba vzprejela 1870. leta, posestnikom petodstotnih obligacij razdelila imenski znesek 13.467.000 gl. ali 26,934.000 kron takö, da se jim za vsako petodstotno obligacijo s pristojnim talonom izda po ena obligacija po 300 gl. ali 600 kron novega štiriodstotnega prednostnega posojila, obrestna od 1. dné januvarja 1895. leta počenši. Nadalje bo družba iz ostajajočih ji aktiv (§. 7., 3. in 4. odstavek) posestnikom med ljudmi tekočih prednostnih obligacij poleg gotovinskega zneska 7 gl. 80 kr. od vsakega kosa, ki se je dal 1. dné junija 1894. 1. v plačilo obrestnega obroka, dospelega 1. dné januvarja 1881. leta, po završilu obratnega računa za leto 1894. plačala nadaljni gotovinski znesek 5 gl. od kosa po meri, da bo to poslednje gotovinsko plačilo v slučaju, ako bi čisti donosi železnice v letu 1894. presegli znesek 480.000 gl., po zadostnosti večih donosov zvišati na znesek 6 gl. od vsakega kosa. S spredaj stoječimi dajatvami in plačili v gotovini se zlasti popolnoma odplača zastala obrestna tirjatev imenovanih posestnikov zadolžnic, ne ruščč določila v §. 11., poslednjem odstavku. §- 6. Od novih, po §. 4. družbi prepuščenih štiriodstotnih prednostnih zadolžnic je nadaljen imenski znesek 616.200 gl. ali 1,232.400 kron, obresten prav takö od 1. dné januvarja 1895. leta, uporabiti zastran pričetka likvidacije družbe z aktivnimi zalogami vred, ki ostanejo družbi, za odplačilo dolgov in, kar se tiče prebitka, ki potem še ostane, za enakomerno razdelitev med delničarje. Razen tega se bo družbi poleg povračila stroškov za avstrijski delni kos železniške zveze med Opavo in Ratiborom, pogojenega v §. 2., kot povračilo stroškov, katere družba zalaga iz tekočih dohodkov, za nabavo gradivne zaloge, presegajoče normalno opremo železnice, in za nabavo pričuvnih inventarskih predmetov, izročil imenski znesek 145.200 gl. ali 290.400 kron v novih štiriodstotnih zadolžnicah, obrestnih od 1.dné januvarja 1895.leta. §• 7. Obrat v §. 1. oznamenjene železnice vodi od 1. dné januvarja 1895. 1. počenši država za svoj račun. Ako bi država ne mogla ob zgoraj povedanem času prevzeti obrata oznamenjene železnice, dolžna je družba, obrat železnice brez posebne odplate, dokler se drugači ne vkrene, nadaljevati za račun države po ukazilih c. k. glavnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic; potemtakem so vsi obratni dohodki in vsi obratni stroški, ki se od tega časa naberö, državi na korist, oziroma škodo. (listi donosi, ki se po obračunu, katerega je opraviti, pokažejo do konca 1894. leta, ostanejo družbi, a ona mora zato tudi sama poplačati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoraj navedenega časa nabrane dolgove in drugačna pasiva, ki se po obračunu pokažejo. Prav tako ostanejo lastnina družbe vsa tista aktiva, katerih ni po določilih §. 1. te pogodbe predati državi, zlasti blagajniške zaloge in zaloge v vrednostnih papirjih, nepoplačane tirjatve itd. §. 8. Ob istem času, kakor se železnica odda v posest in upravo države (§. 7.), treba je tudi vse listine, črteže, knjige, račune, ki jih ima družba, in pa ves družaben arhiv, kolikor ta pomagâla niso potrebna za vrejevanje nedokončanih opravil in za likvidacijo družbe, predati c. k. državnemu upravstvu, katero bo te listine in ta pomagala v dobi, predpisani po sem merečih določilih trgovinskega zakonika, hranilo tako, da jih bodo upravni svet, oziroma likvidatorji družbe mogli rabiti brez zadržka. §. 9. Predaja lastnine v§. 1. navedene železnice s tamkaj oznamenjenim pristojstvom vrèd na državo naj se precej, ko pričujoči dogovor zadobi zavezno moč (§. 17.) in ko se v železniško knjigo vpiše zastavna pravica za prednostno posojilo, katero se na novo vzprejme po §.3. v imenskem znesku 16,500.000 gl. ali 33,000.000 kron, opravi z zapisnikom, ki se o tem naredi in katerega naj podpiše državno uprav-stvo in pa družba, potem pak naj se izvrši knjižni vpis lastninske pravice države na nepremičninah, navedenih v §. 1. Družba je dolžna, na zahtevo c. k. državnega upravslva o pravem času izročiti precej po dogotovilu dogovora vse pravne listine, ki so potrebne za knjižni prenos lastnine na državo. §. 10. Vse služabno osebje moravsko-sleške osrednje železnice prevzema z obrano njegovih pred današnjim dném, ali z izrecnim odobrllom c. k. državnega upravstva tudi po današnjem dnevu pridobljenih pravic država, katera temu osebju izrecno zagotavlja zlasti to, da v moči ostanejo preskrbninske in druge pravice, ki si jih je pridobilo sebi in svojcem P° sedanjih pokojninskih pravilih moravsko-sleške osrednje železnice. Pokojninski zavod, ustanovljen po moravsko-sleški osrednji železnici za svoje uradnike in služabnike, potèm za njih vdove in sirote, in pa bolniška blagajnica za služnike in delavce železniškega zavoda bosta imela obstanek s svojimi pravili še nadalje, dokler se le ta ne predrugačijo po načinu, predpisanem v njih, oziroma, ako in dokler se s pr,j trditvo obojestranskih vpravičencev ne naprav' združba z enakovrstnimi preskrbovalnimi in dobro-délnimi zakladi kakor pri c. k. državnih železnicah- Država stopi v vse pravice in dolžnosti, kj gredé ali pristojé moravsko-sleški osrednji železnic' gledé na zgorenja zavoda po méri sedaj veljavni11 pravil. Oblasti, ki so po téh pravilih dodeljen' upravnemu svétu družbe, bode izvrševalo c.k. državn0 upravstvo. Tistim osebam, katerim je doslej upravstv° moravsko-sleške osrednje železnice z ozirom na sp° dobnost dovoljevalo stalne letne podpore, bodo se te podpore v meri dovolila plačevale tudi v bodoče- §- H- Po dogotovilu pričujočega dogovora stopi de\ niška družba moravsko-sleške osrednje železni-v likvidacijo. Likvidacija se izvrši po načinu, katerega odobr' trgovinsko ministerstvo, za račun in na stros družbe. Prav takö mora družba sama in edina plača1' vse stroške skrbstva in pa stroške za odkup izdan > še ne zastaranih obrestnih kuponov sedanjm F odstotnih prednostnih obligacij. §. 12. Stranki pogodnici se odrekata pravici, govor izpodbijati zastran prikratbe nad p° vrednosti. §• 13. §• 16. Gledé na kake prepire iz te pogodbe se stranki 1'ogodnici stavita pod sodstvo c. k. trgovinskega so-dišča na Dunaju tor se zedinjata zastran tega na šmarno postopanje. §. 14. Določila pričujočega dogovora naj za moravsko-sleško osrednjo železnico zadobé moč ustanovilnih določil ter naj se, zaprosivši dovolilo ministerstva Za notranje stvari, kot dodatek priložijo družabnim Pravilom. Pričujoči dogovor in pa vsled njega in vsled likvidacije družbe, ki nastopi po §. 11, provzročeni prenosi imovine, vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in drugačne listine, zlasti tudi za izbris sedanjega petodstotnega posojila iz železniške knjige potrebne listine, izjave in vloge, in pa nove prednostne obligacije, ki jih je izdati po §. 3. pričujočega dogovora, potem téh vknjižba uživajo prostost od pristojbin in kolkov. §• 17. §. 15. Sopodpisani, v zastopanje vkupnih pravic pomnikov med ljudmi tekočih petodstotnih pred-n°stnih zadolžnic moravsko-sluške osrednje železnice P° sodišču poklicani skrbnik, dvorni in sodni od-v