PRIM KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _ . .. Abb. postale I gruppo Cena 5UU 111’ Lelo XXXVIII. Št. 247 (11.375) TRST, četrtek, 11. novembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SPORI GLEDE GOSPODARSKE POLITIKE VLADE DOSEGLI VIŠEK Spadolini bo najbrž danes odstopil Po današnji seji ministrskega sveta bo predsednik vlade odšel k Pertiniju - Govorice o sporazumu med KD in PSI za oblikovanje dvostrankarske vlade brez manjših Uličnih sil RIM — Sinoči, ob koncu dolgega dneva, ki je potekal v znamenju negotovosti, je Giovanni Spadolini končno spregovoril in rekel, da še ni odstopil samo zato, ker mora o odstopu vlade najprej razpravljati ministrski svet. Dodal je, da je na dnevnem redu današnjega zasedanja ministrskega sveta politična razprava o kršenju skupne odgovornosti vlade, ki je povzročilo krizo. To je edina točka dnevnega reda, ki ji bo Spadolini še dodal svoje popravke k finančnemu zakonu. Vsak dvom je torej od več. Spadolini bo danes odstopil, nakar bo odšel k predsedniku republike Giovanni Spadulini Pertiniju, da bi mu sporočil, da se je z demokristjani in s socialisti nemogoče zmeniti. Njegov sklep prihaja vsaj 24 ur prepozno, vmes je bilo mnogo dogodkov, ki so dajali slutiti, da skuša Spadolini pridobiti na času. To je izhajalo tudi iz dokaj brezbarvnega komunikeja, ki so ga izdali po sestanku med predsednikom vlade in tajnikom PSI Cravljem. Nato je prišlo še sklicanje ministrskega sveta, ki pa je prvotno imelo na dnevnem redu razpravo o finančnem zakonu. S TRGOVCI, OBRTNIKI IN VELEPOSESTNIKI Pogajanja o ceni dela se bodo začela 18. t.m. Spadolinijeva pojasnila glede morebitne samostojne pobude vlade v skrajni sili RIM — Navzlic črnini oblakom, ki se zbirajo na obzorju in spravljajo v dvom sam obstoj njegove vlade, si je vzel Spadolini včeraj čas, da se sestane s sindikati in delodajalskimi združenji, ki jih Confindustria ni marala ob sebi pri uvodnih pogajanjih o si roških za delovno silo. Sestanek je moial sicer odložiti od jutra na večer, a je le spravil za skupno mizo Lamo, Carnitija in Benvenuta ter zastopnike malih industrijcev (Confapi). trgovcev (Confcommercio). obrtnikov (Confartigianato) in veleposestnikov (Coniagricoltura) ter še nekaterih strokovnih zvez. Na sestanku so se dogovoiili. da bodo zaceli vsebinska pogajanja o omejitvi stroškov za delovno silo (oziroma o ceni dela) 18. t.m. in jih poskusili zaključiti pred koncem novembra. Zabeležiti je treba, da so pogajanja s temi združenji delodajalcev o obnovitvi delovnih pogodb že v teku, toda njihov uspešen zaključek pogojuje prav sporazum o gibanju stroškov za delovno silo. Pogajanja pri obeh mizah bodo, prav tako kot s Confindustrio in državnimi podjetji, izredno težka, a sindikalisti ocenjujejo kot pozitivno že samo dejstvo, da so se premakn la z mrtvega tira. Delodajalci so pa tudi po sinočnjem srečanju naglašali nezadostnost enotnega predloga sindikalne zveze in se sklicevali na samostojno pobudo vla- de, če bi se pogajanja zataknila. Taka stališča zelo jasno kažejo na slabo prikrit namen nadalje- vati izsiljevanje sindikatov, da bi prstali na zvračanje vseh bremen za izhod iz gospodarske krize na delovne sloje. Spadolini pa je pojasnil, da je napovedal morebitne samostojne predloge vlade le v primeru, da bi se pogajanja razbila in bi se znašli pred dramatično perspektivo (za družbene odnose), da bi se delavci februarja znašli brez draginjske doklade, ker so delodajalci preklicali sporazum iz leta 1975. Craxi je po svojem pogovoru s Spadolinijem dejal, da je prišla pobuda za sestanek od Spadolinija in da problem nista dva sprta ministra, temveč bistvo gospodarskih izbir. Finančni minister Formira je pred padcem vlade še enkrat prekršil načelo skupne odgovornosti vlade in dejal, da bodo danes na zasedanju ministrskega sveta končno zvedeli, katera je gospodarska politika vlade. Tudi mnogi drugi so bili dokaj skeptični glede usode pet-strankarske koalicije. Namestnik tajnika KD Mazzotta je govoril o «trdem življenju*, ki ga ima pet-strankarska vlada, medtem ko je socialdemokratski minister ■ za delo Di Giesi odkrito povedal, da je vlada na tem da odstopi. Skratka, finančni zakon že mesec hromi dejavnost petstrankarske vlade in je glavni vzrok spopada in spora med Krščansko demokracijo in social'stično stranko, med Andre atto in Formico. Ni mogoče misliti, da bi to nerešen^ politično vprašanje čudežno odpravili v teku današnjega zasedanj«, ministrskega sveta. Poleg tega nihče ne ve, ka teri so popravki k finančnemu zakonu. Pri tem se začenjajo domneve. Prva, ki je najbolj verodostojna je. da bo Spadolini, preden bo odšel, izpolnil svoje institucionalne dolžnosti in dosledno s svojimi načeli zahteval nezaupnico od parlamenta. s čimer se strinja tudi Per-tini. Ko bo ta poizkus spodletel bo odšel k predsedniku republike, ki bo moral iz nastalega položaja povleči nekatere zaključke. Skratka, Spadolini bo odšel, pri tem pa bo skušal naprtiti vso odgovornost za polom, ki ga je doživela njegova vlada, socialistom in demokristjanom. Obstaja še druga možnost, ki pa je dokaj malo verjetna na današnjem zasedanju vlade bi utegnili doseči sporazum, ki bi bil le formalnega značaja. Politična vloga Spadolinija bi v tem primeru bila mnogo manjša, saj bi oba sprta in nedisciplinirana ministra ostala na svojem mestu. Nekaj pa bi Spadolini le dosegel, ostal bi predsednik vlade v skorajšnji volilni kampanji, kar ima tudi svoj pomen. Omeniti je treba tudi glasove, ki trenutno krožijo v Rimu, češ da sta Craxi in De Mita na tem. da dosežeta sporazum o oblikovanju dvobarvne vlade brez manjših laičnih strank, vlade, katere naloga naj bi bila preprečiti predčasne volitve. Spadolini je za ta pogajanja baje vedel in vsa njegova dejavnost po povratku iz Amerike je imela kot cilj preprečitev tega političnega načrta. R. G. Poslanci uzakonili zapečatene blagajne RIM — Po vneti razpravi je včeraj komisija za finance in zaklad poslanske zbornice odobrila z zakonodajnim pooblastilom zakonski o-snutek, 'ki uvaja zapečatene blagajne za vse trgovske obrate (z izjemo trafik, časopisnih kioskov in prodajaln avtomobilov in goriva). Glasovanje je bilo skoraj soglasno, potem ko je KD umaknila svoj predlog, da bi namesto zapečatenih blagajn uvedli davčne pobotnice. Pred dokončno uzakonitvijo mora osnutek odobriti še senat, nakar se bo izvajal postopno do leta 1987. U-krep ima namen preprečiti davčne utaje. Govorice o smrti Andreja Kirilenka MOSKVA — V sovjetski prestolnici so se razširile govorice o smrti bivšega člana partijskega politbiroja in tajništva Andreja Kirilenka, ki je dalj časa veljal za najresnejšega naslednika Leonida Brežnje-va. Kirilenka so pred dnevi iz zdravstvenih razlogov ^upokojili*, dejstvo, da je državna * Te vizij a sinoči prekinila vse zabavne oddaje pa naj bi napovedovalo skorajšnjo objavo vesta o smrti uglednega politika. POROČILO 0 DRUŽBENEM NAČRTU JUGOSLAVIJE V LETU 1983 V prihodnjem letu še več odrekanj za premostitev gospodarskih težav Podpredsednik jugoslovanske vlade Zvone Dragan poudaril potrebo po zvišanju proizvodnje na vseh področjih - Nujno zmanjšati porabo BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ je včeraj začel delo pri sprejemanju resolucije o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v prihodnjem letu. Gre za običajen, vendar pa zelo pomemben dokument o ekonomski politiki za leto 1983. Za razliko od dosedanjih letnih načrtov je resolucijo za prihodnje leto izjemen dokument, ki naj bi o pričakovanjih prinesel veliko sprememb v gospodarjenju, posebej pri obnašanju vseh subjektov, ki sodelujejo v gospodarjenju. Podpredsednik ZIS Zvone Dragan je dejal, da bo prihodnje leto izpolnjeno z velikimi prizadevanji vseh, pa til- di odrekanji, čemur se očitno v sedanjem trenutku ni mogoče izogniti. V nadaljevanju seje je uvodno poročilo o temeljih gospodarske politike v letu 1983 podal podpredsednik ZIS Zvone Dragan Včeraj ni bilo delegatske razprave o osnutku resolucije, ker je treba počakati na razpravo v skupščinah republik in pokrnjin, 18. novembra pa se bodo začele uvodne razprave v odborih zbora republik in pokrajin. Zvone Dragan je v svojem uvodu med drugim poudaril: «V leto 1983 bomo vstopili z velikimi težavami, ki se kopičijo minulo desetletje in so se zaostrile letos.* Dejal je. da bo prihodnje leto veliko težje kot letošnje. Hkrati pa je poudaril tudi nekatere pomembne dosežke v letu 1982. «Do sedaj smo kljub nekaterim zakasnitvam uspeli odplačati vse dolgove, kljub hitremu NA VČERAJŠNJI SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE ODPRTA MEJA PREDSTA VLJA SEST A VNI DEL SOCIALISTIČNE SAMOUPRA VNEJUGOSLA VIJE Na seji je prišlo do stvarnih stališč o vrsti ukrepov zveznega izvršnega sveta LJUBLJANA — Na včerajšnji seji je centralni komite Zveze komunistov Slovenije obravnaval varnostno politični položaj in mednarodno dejavnost Slovenije. Pozorno so obravnavali posledice vseh tistih ukrepov, s katerimi so priprli mejo. Jože Smole je poročal o enotnem stališču, ki .je bilo glede teh vprašanj doseženo na ko misiji za mednarodno odnos* predsedstvu CZ ZKS. Smole je uvodoma poudaril, da je treba ne glede na ekonomske težave zagotoviti odprtost meja. Odprta meja je se stavni del socialistične samouprav- skem, treba je zagotoviti, da se ne prekinejo nešteti kapilarni stiki med matičnim narodom in narodnostnimi skupnostmi, vsi tisti stiki, ki so življenjskega pomena za ohranitev in razvoj narodnosti. Isto velja za povezovanje italijanske narodnost ne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji. Prav tako ne bi smeli okrniti maloobmejnega prometa, omogočiti je tteba, da se sporazumi, ki jih je. glede tega Jugoslavija sklenila » svojimi sosedami, dosledno spoštujejo in uresničujejo. Ko so člani CK ZKS obravna- StoX°da0je^an,di Srenih ekonbmskil) pogojev politični pelo stališča, kakršna je predlagala ko misija, v celoti sprejel: vsi ukrepi na meji. od uvedbe depozita za po-tovania v tujino do poostrenih in doslednejših carinskih postopkov, so v tem trenutku nujno potrebni, vendar so hkrati lahko le začasen poseg, stopnja na poti do celotne gospodarske rešitve Tudi v tem začasnem obdobju pa je treba storiti vse za zaščito manjšin, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžar- ■ IIHIHHIHHIHHIHIIHH „„......„m„„nnnmniinmnM.nH.............niiHiMiHiiiiiiliiiiiHiHMiiHliMiMiiiniiini....minil......mhmiiimmiiimimiimim........................................................................ žaj slabši. Predsednik CK ZKS Andrej Marinc je dejal, da se je zmotil tisti, ki je pričakoval, da bodo omejevalne ukrepe ljudje pozdravili. Dodal pa je. da ljudi ne mo ti toliko odpovedovanje različnim dobrinam, kot pa neorganiziranost, številne napake in vse drugo, kar ta čas mogoč« napovedati, saj gre veliko blaga, ki ga zdaj primanjkuje v izvoz in bo tako tudi v prihodnje. Zato je edini izhod za nemoteno preskrbo v povečani in bolje organizirani proizvodnji, tistih potrebščin, ki zdaj primanjkujejo. Edina izjema pri tem je nafta, katere nakup bo še dolgo odvisen od finančno bilančne sposobnosti Jugoslavije. Glede osnovnih prehrambenih artiklov pa ne bi smelo biti težav — so sodili na četrti seji CK ZKS. JURE PENGOV Dizdarevič cb obletnici osimskih sporazumov SARAJEVO — Jugoslovansko -italijanski stiki in sodelovanje se nenehno krepijo, saj temeljijo na je ukrepom sledilo. Na plenumu so spoštovana, načel, suverenosti oze L riili Ha i» v tem trpnntUn in v! mel.;ske celovitosti, enakopravnosti in nevmešavanja, pa tudi na obojestranskem interesu, da bi stike med državama še poglobili. Zgodovinski pomen za takšen razvoj imajo osimski sporazumi, ki sta jih obe vladi podpisali 10. novembra leta 1973. Odprla so nova poglavja v zgodovini jugoslovansko - italijanskih od nosov. To je poudaril predsednik zveznega združenega st ela za mednarodne odnose Nijaz Dizdarevič. ko je odgovarjal na vprašanja uredništva Tanjuga v zvezi z obletiico osimskih sporazumov V zvezi z vplivom nedavnih sta hilizacijsldh ukrepča' ZIS in nekaterimi odmevi v delu tuje javnosti v sosednih državah je Dizdarevič poudaril, da je ZIS sprejel ukrepe potem ko je pozorno preučil vse obveznosti, ki zadevajo mednarodne in dvostranske sporazume. Nobeden od sprejetih ukrepov ne krši obveznosti, ki jih ie Jugoslavija podpisala. Ti ukrepi so notranjega značaja, nekateri pa začasni, je dejal Dizdarevič. (dd) /manjšanju finančne podpore iz tu- ' jirie. In drugič, raven industrijske ’ proizvodnje je kljub vsemu nekoliko * višja kot lani. Izkazalo se je, da 1 lahko kmetijska proizvodnja več ’ prispeva k stabilizaciji gospodar- 1 sk’h gibanj, če ji namenimo občut- 1 no več pozornosti.* |1H Zvone Dragan je poudaril, da j« ZIS pri pripravi resolucije za pri-1 hodnje leto izhajal iz dejstev, da je' opiranje na lastne sile edina stvar-' na možnost. Ključni sektor boja za' uresničevanje ciljev ekonomske politike v prihodnjem letu je na pod ročju ekonomskih stikov s tuj no. 1 i «G’ede na to, da bo treba prihod- ■ nje lelo odplačaH okoli 5 mili jard-'1 dolgov tujini in da moramo žago'o-1> viti vse pogoje za redno preskrb« t vseh obveznosti, ZIS meni, da jri j edini izhod, ki omogoča odplačilc * dolgov in financiranje nujnega uv»i za za tekočo reprodukcijo in potroi njo, v povečanju oziroma prepreče vanju nadaljnjega zmanjševanja industrijske in hkrati kmetijske proizvodnje ter v pospeševanju turiziri in drugih dejavnosti*, je dejal Dra gan. Fo njegovih besedah naj bi pove 1 vanje izvoza blaga in storitev za K' do 15 odstotkov v prihodnjem letij' zagotovilo pogoje za nemoteno odj plačevanje tujih dolgov, za obran.le ' vanje tekoče proizvodnje in poveča; nje proizvodnje, ki bo v pogojil zmanjšanja domačega povpraševa 1 nja ime'a veliko manj prostora n, domačem trgu. Ohranjevanje industrijske proiz vodnje na letošnji ravni je pomenih1 no, da bi zaustavili nadaljnji padec 5 uspešnosti in produktivnosti, pa tud1 zagotavljanje pogojev za zaposlova nje strokovnih in kvalificiranji < delavcev. Zvone Dragan je nadalje dejal, da mora biti v sedanjih pogo ( jih skupna poraba v prihodnjem le tu realno manjša za okoli 10 cdstot’ kov v primerjavi z letom 1982, pr čemer bi morale biti posamezne o KLJUB POZIVU VODSTVA ILEGALNEGA SINDIKATA SOLIDARNOST Splošna stavka na Poljskem ni uspela Precej pa je bilo spopadov med demonstranti in policijo na ulicah VARŠAVA - Splošna stavka, ki jo je za včeraj oklical ilegalni poljski sindikat Solidarnost ni zabeležila uspeha, ki so ga pričakovali pobudniki te akcije. Hudi represivni u-krepi, ki so jih uvedle poljske m blasli. so v dokajšnji meri dosegli svoj namen, ni pa nobenega dvoma, da je treba upoštevati še druge vzroke, ki so tudi pripomogli k neuspehu splošne stavke. Včerajšnji dan je bil. seveda, kljub temu razburljiv, le da se je srž ljudskega protesta preselila pretežno iz tovarn in podjetij na ulice in ceste. V Varšavi je policija že predčas no povsem izolirala celotno središče mesta in več tisoč osgbam ni uspelo predreti policijskega kordona, da bi prispele do spomenika neznanemu junaku. Izredne policijske mere so pod-vzeli v Gdansku, od koder niso po rocali o vidnejših spopadih, delavci v ladjedelnici Lenin pa so se pridružili protestu tako, da so prišli v službo a niso delali. Do verjetno najbujših _ spopadov, med demonstranti in policijo je prišlo v (Vroclavu, kjer so na ulicah postavili celo barikade in napadali policijske oklopnike z molotovkami. Nerede so zabeležili tudi v Poznanju, vendar ne v večjem obsegu in mesto je bilo pretežno mirno. V Krakovu jc liolicija s solzilcem in vodnimi curki razpršila demoii-strante. V Czestochovvi so stavkali operaterji elektrarne, tako da je izpadla tudi proizvodu,ja v bližnji jeklarni, kjer je zaposlenih 12.000 delavcev. Vesti o neredih in spopadih s policijo. ki so se zavlekli kasno v noč, pa o stavkah, ki so bile raznih o biik (in kot kaže vendarle bolj redke), so prispele tudi iz nekaterih Irugih k ajev. toda splošni vtis o včerajšnjih dogodkih kaže. da nezadovoljstvo poljskega ljudstva sicer narašča, da pa bo morala ilegalna Solidarnost vsekakor spremeniti o-bliko svojega boja, pa tudi svoje programe, če bo hotela ohraniti stik z delavstvom. Ni mogoče zakriti dejstva. da v velikih podjetjih ni bilo stavk, da o splošni stavki sploh ni mogoče govoriti in da je k temu svoj delež doprineslo tudi uradno stališče poljske cerkve, ki se je o-predelila proti stavkovnemu gibanju in demonstracijam ter si nadela vlogo posrednika med oblastmi in opozicijo. Okviri, v katerih se giba nezadovoljstvo poljskega delavstva, se torej spreminjajo, vendar je tre- nutno še težko predvideti, v katero smei- bo zavil razvoj dogodkov. Trenutno še ni jasno, če je bil včerajšnji dan za poljsko ilegalno sindikalno gibanje prelomnica ali pa le mejnik v razvoju njenega boja. Vsekakor pa se v poljskem političnem življenju že kaže tudi nova sprememba: Jaruzelski je sicer u-spel zgnesti Solidarnost v podrejen položaj, ni pa uspel preprečiti nezadovoljstva znotraj vrst svojih lastnih pristašev, glede na to. da v bistvu ni rešil niti temeljnih političnih, niti gospodarskih vprašanj sedanje poljske družbe. Švedska noče poslati svojih čet v Libanon sedili, da je v tem trenutku in v takih okoliščinah treba s politično _ i akcijo med ljudi in to ne na se ^ 2fl NflR0DN()STNfl VpRflSflNJA SZDL SLOVENIJE Stankih ali s forumskimi prijemi, temveč s pogovori in odkrito besedo. Sodili so, da položaj ni tako težak. da vzdušja ne bi bilo mogoče obrniti v mobilizacijo ljudi. Seveda pa je to mogoče doseči samo z odprtim obračanjem k ljudem. Precej besed je bilo namenjenih tudi kritičnemu položaju pri oskrbi z nekaterimi nujnimi potrebščinami. od nafte do Drehrane in s tem v zvezi o vseglasnejših zahteval), naj bi v vsej Jugoslaviji uvedli bone ali karte za živila, Id jih primanjkuje. Člani CK ZKS menijo, da uvedba kart. oziroma državna distribucija nikakor ni sprejemlji- Razprava o potovanjih v maloobmejnem prometu (.Tnnaira ». . . . . va. saj tudi kot kratkoročna reši- STOCKHOLM - švedska je zavr- • ■> . . ,iti- nila prošnjo libanonskih oblasti, da t l « bi s svoji,* enotami sodelovala, pri “gSS'dSA?il£vX sestavi mednarodnih mirovnih sil v tega SQ predlagali takoj!jen Libanonu. Glasnik švedske vlade je popis zaleg blaga, ki ga primanj- nniifljllll rlu ca 1o1vL*z-» PnArlcbo FFlP ... ____•____:• ____• li...... Ugotovitev, da na sedanjih začasnih ukrepih ne kaže prrdiogo vztrajati - V kratkem razprava na predsedstvu RK SZDL LJUBLJANA — Na seji komisije ža narodnostna vprašanja in medna cioiialne odnese SZDL Slovenije -vodil jo je predsednik Jože Hartman — so obravnavali razmere med narodnostmi in manjšinami po začasnih ukrepih zveznega izvršnega udeležijo izključno mirovnih odprav v "najnujnejših količinah v kra.iev-Združenih narodov in savno na iz- nih skupnostih na temelju solidar-recno zahtevo generalnega sekre- nasti. Tudi pri tem gre za začasni tarja OZN. I ukrep, kdaj pa bo ukinjen, tega ni lili i IMill 1111 iiiii II l lil l lil tiuiii rmlll iihi lil l h lin i h n iinliiiiillli 11 lllll IM iiiiiiiui.iihii Ml lili* ll.*> ** ili il iiiiiiiiihiiiii it t lil iim im Mimi limitu ilttiliilltilt.lllt H m Hum u M m m miti mi mii m u umi m li im m Hlinili 11111)1111111 razmere, kar zadeva stike narodno sti in manjšin ob meji različne, vendar je skupno vsem. da so okrnjeni osebni stiki, medtem ko začasni ukrepi omogočajo organizirane obiske kulturno umetniških in drugih skupin. To pa je premalo, zato so na seji komisije za narodnostna vprašanja in mednacionalne odnose RK SZDL predlagali, naj bi začasne ukrepe glede maloobmejnih dovolil- ' ,, ,. „ . nic čimpj-ej spremenili in sicer na V razpravi so ugotavljali, da so prejšnje stanje. Torej: v maloobmejnem osebnem =S SSZStSSZtiZ skem depozitu na potovanja s polni mi listi. Sklepi komisije za videmski sporazum RIM — Jugoslovansko - italijanska mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu je včeraj končata 28. redno zasedanje v Rimu. Kot je rečeno v zapisniku, ki sta ga podpisala vodji italijanske in jugoslovanske delegacije Massimo Casilli d’Aragona in Tone Poljšak, komisija predlaga, da pristojni jugoslovanski organi v začetku prihodnjega leta preučijo, kako vpliva na maloobmejni promet omejitev števila letnih prehodov meje s prepustnicami brez plačila pologa /a jugoslovanske državljane. Potem naj bi se sestala predsednika obeh delov komisije in izmenjala mnenje o tem. kako poteka izvajanje videmskega sporazuma. Z drugi mi besedami italijanska stran kaže razumevanje za jugoslovanske stabilizacijske ukrepe, upa pa. da bodo omogočene dotočene prilagoditve za osebni maloobmejni promet. Komisra je na tem zasedanju tudi potedila vozne rede za po morsko in avtobusne proge na obmejnem območju, dogovorila pa se je tudi o sestanku predsednikov citopato'oških, ve'eri narskih in zdravstvenih ustanov z obeh strani meje. (an) RAZGOVOR S FURLANSKIMA POSLANCEMA FORTUNO IN BARACETTIJEM Pospešiti razpravo o globalni zaščiti Slovencev VIDEM — Poslanca Lorisa Fortuno (PSI) in Arnalda Baracettija (KPI) smo ob koncu avdicije poslanske komisije za ustavna vprašanja v zvezi z valorizacijo furlanskega jezika in kulture, zaprosili za kratko izjavo v zvezi s postopkom za odobritev globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Vpr.: Posl. Baracetti, tudi na tem videmskem srečanju je prišel do izraza poskus, da bi vprašanje slovenske manjšine v videmski pokrajini vključili v širšo problematiko jezikovnih skupnosti v Italiji. Kako gleda komisija na to vprašanje? BARACETTI: Res je, to vprašanje so postavili predvsem misovci, delno pa tudi nekateri demokristjani iz naše dežele. Mi odločno nasprotujemo tem poskusom. Slovenci. ki živijo v videmski pokrajini, so Slovenci, pa čeprav so več kot sto let ločeni od matične domovine in če je italijanski nacionalizem razbil njihove kulturne, jezikovne in književne stike z ma-t eo že leta 1866: vsi priznavajo, da so S'ovenci, pa čeprav jih nekateri poskušajo ločevati od preostalega dela sloven- ske manjšine. Mi bomo torej v bodoče odločno vodili boj, da se vsa vprašanja Slovencev Nadiškth dolin, vseh Slovencev v videmski pokrajini, obravnavajo v okviru globalnega zaščitnega zakona. Morda bo treba upoštevati nekatere razlike, vendar je jasno, da je treba vsem Slovencem v deželi Furlaniji - Julijski krajini, torej tudi tistim v videmski pokrajini, zagotoviti zaščito z enim samim globalnim zaščitnim zakonom. Vpr.: Posl. Fortuna, zakaj je, po vašem mnenju, tako hitro stekel postopek za zaščito kulturnih in jezikovnih značilnosti Furlanov, medtem ko Slovenci še vedno čakamo? FORTUNA: Res je, da bi tudi v poslanski zbornici lahko začeli razpravljati skupno z ostalimi manjšinami, tudi o problemih Slovencev v Italiji. Vendar smo to možnost opustili, kar je povsem razumljivo, če upoštevamo, da je pri Slovencih šlo za vprašanje globalne zaščite, česar pa ni mogoče trditi o jezikovnih skupnostih. o katerih razpravlja naša komisija. Med jezikovnimi skupnostmi in narodnimi manjšinami pa obstajajo velike razlike. V parlamentu smo si dejansko razdelili delo: mi govorimo o jezikovnih skupnostih, v senatu pa se je že začela razprava o globalni,zaščiti Slovencev. Dejstvo, da smo mi tu pred senatorji, je povsem naključno. Upoštevati je treba, da borna mi zamudili več časa. ker bomo morali zaslišati tudi predstavnike drugih jezilcovnih skupnosti in ker mi je znano, da bo Uidi senatna komisija priš'a na avdicijo v našo deželo, bomo z delom verjetno končali istočasno. Mislim torej, da ni mogoče govoriti o zamudi v senatu. Vpr.: Vendar, ali se vam ne zdi, da Slovenci že zelo dolgo čakajo na zaščitni zakon, medtem ko je pri nekaterih jezikovnih skupnostih prišla zadeva na dan šele v zadnjih letih? FORTUNA: Seveda, jaz sem med prvimi vložil zadevni zakonski osnutek, vendar pa so pri tem obstajala velika politična nasprotja. Kot veste, je KV šele pred kratkim predstavila svoj osnutek zaščitnega zakona — brez pridevnika globini — Sele letos. Zamude torej niso birokratske, ampak politične: komunisti in socialisti so začeli pred časom bitko za globalno zaščito. Vedno so zadevo zaustavljali demokristjani. Vpr.: Posl. Fortuna, ali bi morebitna vladna kriza vplivala na delo obeh komisij? FORTUNA: Seveda, prišlo bi do zamude, še zlasti, če bi predčasno razpustili parlament. Zamuda pa je lahko kratka, mesec ali dva, saj smo vprašanje na politični ravni spravili na pravi tir in se ne bo več zaustavilo. Vpr.: Ste torej optimist? FORTUNA^ Sem optimist, če govorim o tem, da bo pač moralo priti do izbire, ki bo prišla do izraza z glasovanjem. Prišli bomo do jasnosti, medtem ko je bilo doslej samo zavlačevanje, torej pomanjkanje jasnosti. Sedaj, ko je stekel postopek, v katerem si bo morala vsaka politična sila prevzeti svoje odgovornosti, ne vem, kakšen bo izid glasovanja, ali celovita zaščita, kot jo zahtevam jaz, ali bo zakon parlamentarnih številk dal za izid nelcatere poraze ali delne uspehe. Vendar pa bomo prišli do razjasnitve, iz glasovanja bo jasno, kdo je za zaščito in kdo z njo zavlačuje. blike potrošnje diferencirane. In g’ cer tako. da bo realni obseg osel ne potrošnje manjši za okoli 6 q 7 odšlo kov. družbeni standard z j prometu, za potovanja v Avstrijo, j okcli 10 odstotkov, natožbe v osno* Italijo in na Madžarsko, naj bi oh- I »a sredstva za 20. splošna in skup čani potovali, kakor so pred spre- | ‘>a poraba pa za od 10 do 20 odšlo' jetjem začasnih ukrepov, čimprej j kov. S takšnimi pogoji v porabi I; je potrebno urediti razmere na me- omogočili povečanje rezerv za I; ji z ljudsko republiko Madžarsko, i do 20 odstotkov. saj prebivalci obmejnih krajev po devalvaciji dinarja in revalvaciji forinta zdaj sploh ne bi smeli pre stopiti meje. Da bi nekako omilili ta ukrep, imajo dogovor, da lahko potniki razliko med dovoljenim iznosom dinarjev (500 novih dinarjev) in potrebno obvezno menjavo (750 dinar,jev) poravnajo v konvertibilni valuti, s potrdilom, da so devize dvignili s svojega računa. Na seji so tudi ugotavljali, da se je prek meja republike Slovenije odvijal najbolj bogat obmejni promet v Evropi nasploh, zato ne kaže predolgo vztrajati na sedanjih, sicer začasnih omejitvah, marveč se dogovoriti ra svobodna potovanja in gibanje obmejnega prebivalstva, kajti to je tudi v temeljnem interesu narodnosti in manjšin, torej v Sloveniji in v zamejstva). O teli vprašanjih bodo razpravljali tudi na pri hodnji seji predsedstva RK SZDL Slovenije. ERNEST RUŽIČ PRAGA — Predsednica ZIS Milka | Planinc je včera j donotovato na 'redni in prijateljski obisk na Če Iškoslo vaško Ko je govoril o nujnosti temeljiti sprememb v shrukturi osebne p.; rabe je Zvone Dragan navedel. miljski občinski svet,, ppgt,. se-| 1 tal na izrednem zasedanju jutri j »večer. i i i. Tržaški pokrajinski odbo'- VZPI - i NPI obvešča, da bo v soboto, 13. 'i: ovembra, ob 18. uri v Ljudskem r omu v Križu srečanje tovarišic in j bvarišev, ki so sodelovali pri orga- Po jugoslovanski uredbi dokaj zmanjšan promet na mejnih prehodih Po vstopu v veljavo varčevalnih ukrepov v SFRJ se je promet na vseh mejnih prehodih z Jugoslavijo zmanjšal, kljub temu pa ostaja še vedno dokaj gost. V zadnjih tednih je bilo zabeležiti v Sloveniji kakih 20 tisoč dnevnih prehodov jugoslovanskih državljanov v tujino, medtem ko je bilo to povprečje pred u-redbo vsaj še enkrat večje (v septembru 43 tisoč prehodov na dan). V času od 19. do 26. oktobra so na primer zabeležili 150 tisoč prehodov jugoslovanskih državljanov čez mejo. Od teh jih je bilo 60 tisoč z maloobmejno prepustnico, 45 tisoč je bilo Jugoslovanov, ki delajo tujini, zabeležili pa so tudi 9.819 prehodov državljanov, ki so položili depozit 5.000 dinarjev. Upad prometa na mejnih prehodih je razviden tudi iz podatkov tr- žaške obmejne policije. Podatki se sicer nanašajo na ves mesec oktober (torej tudi za prve dni meseca, ko uredba ni še stopila v veljavo), kljub temu pa je bilo ta mesec 23 odstotkov prehodov manj kot v istem obdobju lani. Skupščina ACT: listar kritiziral Listo za Trst Sinočnjo skupščino pokrajinskega konzorcialnega podjetja za prevoze ACT so morali preložiti zaradi nesklepčnosti. Po enournem čakanju (kot to določa pravilnik) so bili prisotni na skupščini samo svetovalci KPI, predstavnik Slovenske skupnosti, misovee in predsedujoči na.jstarejši svetovalec listar Bas-sani. kar pa ni bilo dovolj za začetek sestanka. Predsedujoči Bassani je pred odložitvijo seje na soboto ostro obsodil potezo odsotnih političnih sil (med temi so bili — se veda — tudi svetovalci Liste za Trst), ki so hotele z odsotnostjo bojkotirati volitve predsednika skupščine, ker se očitno še niso med seboj sporazumele o podelitvi tega mesta. ALI BO TRŽAŠKO GOSPODARSTVO DOŽIVELO NOV KATASTROFALEN UDAREC? Splošna zaskrbljenost ob vesteh o preusmeritvi treb ladij v Genovo «Lloyd Triestino» pa zagotavlja, da bo še potenciral promet med Trstom in vzhodno Afriko • Danes razčiščevalni sestanek na sedežu tržaške plovne družbe Na sedežu Lloyd Triestino bo danes popoldne srečanje med voditelji tržaške plovne družbe in predstavniki krajevnih uprav, gospodarskih teles in sindikatov, da bi preverili utemeljenost vesti o odpravi trgovske linije med vzhodno Afriko in Trstom, ki ga Lloyd Triestino menda namerava preseliti v Genovo. Kot smo že včeraj poročali, naj bi se tri moderne ladje «ro-ro» tržaške družbe, ki so doslej imele 14 postankov letno v Trstu, kjer so raztovorile okrog 2000 kontejnerjev kave in bakra, odslej posluževale genovskega pristanišča. Ni treba posebej poudarjati, da bi uresničitev tega naklepa pomenila nadaljnji hud udarec za že tako razmajano tržaško gospodarstvo, v globoko krizo pa bi zašla tudi trgovina s kavo, ki je bila doslej ena redkih še zdravih trgovinskih dejavnosti pri nas. O-menjene ladje so namreč prenašale iz Mombase veliko količino vzhod-noafriške kave, ki so jo potem tržaški gospodarski operaterji dovažali na avstrijska in zahodnonemška tržišča. Poleg tega gre poudariti, da je za vzdrževanje proge med Trstom in vzhodno Afriko tržaška plovna družba dobivala znatno podporo od ministrstva za državne udeležbe, zaradi česar je razumljivo, da so ■imiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitimiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiMiiiiiiiitiitiiiiMMinHiiHMfiiiiiiiiiHiMimiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiimNiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniii V ZVEZI Z IZGRADNJO NOVE AVTOCESTE Jutri sestanek z odbornikom Rinaldijem glede zahtev posameznikov in skupnosti Sinoči se je sestal upravni odbor konzorcija razlaščencev «Naša zemlja» Deželni odbornik za promet in prevoze Rinaldi bo jutri popoldne sprejel predstavnike krajevnih ustanov in organizacij, ki branijo pravice in interese razlaščencev v zvezi z izgradnjo nove avtoceste, ki bo potekala od 7. pomola do Sesljana Končno bo tako prišlo do sestanka s predstavnikom deželne uprave, ki mora dati vrsto odgovorov na zahteve, ki jih v zvezi z gradnjo avtoceste postavljajo tako posamezniki, kot tudi ožja in širša skupnost. ■ , •> »v, To informacijo jf sporočil predsednik konzorcija «Na.ša zemlja* Stepančič na sinočnji seji upravnega odbora konzorcija, na kateri .je bilo pregledano doslej opravlje no delo in začrtane smernice, po katerih bo konzorcij nadaljeval svojo pot. Poudarjeno je bilo, da je z dosedanjimi akcijami konzorcij dosegel vzpodbudne rezultate, zara- di česar ne sme popustiti, ampak mora nadaljevati v svojih prizadevanjih v korist posameznikov in skupnosti. V ospredju raz ve je bilo tudi vprašanje šestih hiš s Katinare, ki jih nameravajo porušiti, in z njim v zvezi ponovno potrjeno načelo, da je treba lastnikom zagotoviti možnost, da si zgradijo hiše na istem območju. Precejšnji del razprave je bil posvečen osnutku dokumenta stališč in zahtev konzorcija glede splošnega prbbldčifa''razlastitev; o tem osnutku bodo v teh dneh razprav ljali koordinacijski odbori posameznih vasi, nakar bo pripravljen dokončni dokument. Govor je bil tudi o včlanjevanju, v zvezi s katerim je bil upravni odbor konzorcija mnenja, da je treba zahteva ti skupni sestanek z ZSKD in ZSS Dl, da se obe zvezi podrobno seznani s temi problemi, ki niso samo ZAHTEVALI SO ZDRUŽITEV RAZNIH STORITEV POD OKRILJE KZE , Operaterji služb za pomoč mladoletnim naleteli pri pokrajini na gluha ušesa Od osmih do desetih včeraj zju i aj je prekrižalo roke 58 uslužben-r >v pokrajinske uprave, ki jim je Overjena skrb za mladoletne, od I , Sjvorojenčkov pa do največ 18-f ; ijtnih fantov in deklet. Gre za psi-jii !>loge, socialne delavke, otroške ne-(rivalke, vzgojiteljice in sorodne L toči pa tudi uradniško osebje. S ' , javko so še odločneje podkrepili I1. rij, ki so ga začeli 22. oktobra in ki • Iremi k tako imenovani formaliza-5 jj obstoječe službe za pomoč mla I . [Metnim v vidiku njenega prehoda v j >d okrilje Krajevn: zdravstvene Lote. Obenem so še enkrat zahte- blemi. No, Paludettove ni bilo na spregled. Delegaciji sta Clariciju postavili ultimat: če pokrajinski odbor do torka na zavzame jasnega stališča in ne sprejme ustreznega sklepa, «potem si bomo sogovornike poiskali drugje*. DRUGI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Vrhunska izvedba Bartokovega Sinjebradca Umetniško vodstvo Glasbene ma- riili zaposlitev nadaljnjih 17 delov- j tiče je za drugi abonmajski koncert |i:!h moči. kolikor je pač v tej slu | izbralo koncertno izvedbo Barto-’ I J.;---—-» kove ekspresionistične opere v e- ii nepokritih mest. ii k '5V resnici vlada na področju solatne in zdravstvene nege mladostnih kaos; medtem ko, denimo, ,'likrajina skrbi za probleme neza-iinskih otrok in detet samohranilk, ^rilje gluhih in nemih ter še dece j; sklopa bivše Onmi, je skrb za Vote iz okvira nekdanjega Enaoli, . 1 duševno in telesno prizadete iz ■ ' -jntra za lokomotorno rehabilitaci-'En (Cem) ii za rehabilitacije potre-fc!],« slepe otroke poverjena občini, I n nekatere druge storitve je prevze-KZE. Vzrok vsega tega so absur-’. i\ kakršen je npr. naslednji; za sle-'{ii * * * i5iga otroka kot takega skrbi pokradi ja, za njegovo rehabilitacijo pa ji (čina. No, prizadeto osebje zahte-t 1 i združitev posameznih storitev v 011 ,ladno ravnovesje pod nadzorom I,jjj rednjega organizma kot povezo-T? Jca. ! j1 Odposlanstvo stavkajočih in sin-a calistov enotne zveze CGIL/Fun-1 j i ,-me pubblica - CISL/FIDEL -sk jlL/UNDEL je med protestno de-i ilustracijo pred sedežem pokrajine b;Crnje zahteve predoči'o predsednici pokrajinske uprave Clariciju. Le-1 jkj je naglasil, da mu problematika il’,' dovolj znana, z druge strani pa ‘4‘ soglašal z zahtevo delegacij, naj at ,a služba za mladoletne, ki je se-o; . j pod pristojnostjo pokrajine, pre >v ■ pod KZE, oziroma naj se posa-1 j^izne storitve združijo v organsko fcvliloto. 1,,Sestanka z delegacijama, do kate-P, ‘ga je prišlo s precejšnjo zamudo. 1 : i se bila morala udeležiti tudi za-is • -,'lžena odbornica Paludettova. ki se ; ;,č neposredno ukvarja s temi pro- nem dejanju tGrad vojvode Sinje-bradca». Izvedba je bila zaupana trem uglednim slovenskim glasbenim umetnikom: mezzosopranistki Zlati Ognjenovič, našemu tržaškemu basistu Ivanu Sancinu in pianistu ter dirigentu Milivoju Šurb-ku. Tako avtor dela kot izvajalci so bili že vnaprej porok, da bomo deležni zanimive glasbe in njene kvalitetne interpretacije. Ne prav številno, zato pa izbrano občinstvo, je pozorno sledilo izvedbi, ki je bila vzorna tako v vokalnem kot v klavirskem oziru. Vsi trije izvajalci so se predstavili kot vrhunski umetniki. Izvedba sama je kljub koncertnemu podajanju, to se pravi brez tistih zunanjih efektov, ki jih ustvarja gledališka postavitev z orkestralno spremljavo, nazorno odražala vzdušje bajeslovne vsebine o princu - zapeljevalcu Sinjebradcu in njegovih šestih, nazadnje sedmih žena, zaprtih za večno za sedmimi vrati njegovega skrivnostnega gradu. To pa nedvomno pomeni, da so se izvajalci znali poglobiti v Bartokovo glasbeno govorico in jo tudi plastično interpretirati. Občinstvo je mojstre nagradilo za enourni užitek z dolgotrajnim ploskanjem. • Danes ob 18.30 se v dvorani tržaškega občinskega sveta sestane skupščina KZE. problemi konzorcija, ampak problemi celotne skupnosti, ter o potrebi ustanavljanja mešanih komisij, ki naj spremljajo potek del na po sameznih področjih. Danes tradicionalno martinovanje na Proseku Na Proseku bodo oanes s tradicionalnim martinovanjem proslavili praznik vaškeaa patrom sv. Marti-m. ^DNfnčičini so se m praznik dobrb pripravili, tako da aostom iz rtvssttrin iz drugih okoliških vasi ne bo določaš ob sprehodu po vaških ulicah. Največ zanimanja bo gotovo šlo običajnemu prašičjemu semnju na Devinščini. Poleg ogleda bodo imeli prisotni priložnost za nakup prašičev, pri čemer bodo lahko izbirali med dobro zrejenimi krulci, takimi že primernimi za zakol, ali na- med še mladimi prašiči za domačo rejo. Dobre kupčije bodo lahko mto zalili v bližnjem Skdnju. kjer je domače ŠD Primorje že sinoči odprlo osmi-co, v kateri je aostom na razpolago tradicionalna martinova jed: klobase z zeljem. Novo vino bo teklo v grla obiskovalcev tudi v osmici v Soščevi hiši, za katero skrbijo člani pevskega zbora Vasilij Mirk in Mladinskega krožka Prosek - Kontovel. Poleg prašičev si bodo obiskovalci onledali tudi sejem raznovrstnega blaga in predmetov, ki ga bodo razkazovali kramarji m stojnicah po glavnih vaških ulicah, najmlajši pa bodo prišli m svoj račun v lunaparku v Mandriji. tržaške politične in gospodarske sile sklenile pritisniti na vlado, da prepreči to novo obubožanje tržaškega gospodarstva. Vsekakor bo moral današnji sestanek preveriti predvsem utemeljenost vesti, ki so jih doslej objavila sredstva množičnega obveščanja na osnovi informacij tržaške občinske uprave. Lloyd Triestino je namreč včeraj popoldne objavil poročilo za tisk, ki zanika, da bi od njenih pobud tržaško gospodarstvo utrpelo škodo. Družba sicer priznava, da se dogovarja z genovsko družbo «Igna-zio Messina* za «racionaliziranje» povezav z Rdečim morjem in vzhodno Afriko, tudi zaradi neugodne konjunkture, ki jo doživljajo tamkajšnja tržišča, da pa je treba dogovor še dokončno formalizirati. Vsekakor pa dogovor — po verziji L!oyda — predvideva nekakšno združenje prog na relacijah Tirensko morje - vzhodna Afrika in Jadransko morje - Rdeče morje. Proga med Jadranom ip Rdečim morjem bi na osnovi tega načrta bila celo potencirana — pravi Lloyd Triestino — saj bi v Trstu imeli po novem namesto sedanjih 12 odhodov letno kar 20 s postankom ladij v tržaškem pristanišču vsakih 18 dni. Na ta način — se zaključuje tiskovno poročilo tržaške plovne družbe — hi tržaško pristanišče ohranilo 2000 kontejnerjev letno bakra in kave. krajevni operaterji pa bi s povečanjem števil apostankov imeli možnost nadaljnjega povečanja poslov. Skratka, danes popoldne bo treba ugotoviti, katera verzija je pra vilna. Vsekakor pa se že množijo pobude, da bi preprečili, da bi bil promet tržaškega pristanišča okrnjen. Vse politične stranke so že zavzele povsem negativno stališče ter napovedale posege v Rimu. Tudi deželni odbornik za promet Rinaldi je že sporočil ministroma za trgovinsko mornarico Manninu in ža državne udeležbe De Michelisu, da je treba preklicati morebitne sklepe v škodo tržaškemu gospodarstvu. Pokrajinska zveza pomorščakov CGIL, CISL in UIL pa je dala vedeti, da je že pred enim tednom zahtevala nujen sestanek z vodstvom Lloyd Triestino, da bi razčistili to vprašanje, vodstvo podjetja pa je s srečanjem odlašalo, očitno zato. ker je hotelo postaviti delavce pred izvršeno dejstvo. Sindikati pravijo, da je to nov dokaz ^sposobnosti vodstva podjetja in zato zahtevajo razpust upravnega sveta in odstop voditeljev plovne družbe. Zelo oster protest je objavila tudi federacija prevoznikov - obrtnikov, po mnenju katere bi preusmeritev nekaterih prog na Tirensko morje pomenila naravnost smrtni udarec za že tako ošibljeno tržaško gosnedarstvo. Član pokrajinskega vodstva KPI in upravnega sveta pristan ske u- stanove Giorgio Canciani pa je v daljši izjavi ugotovil, da so vesti o preusmeritvi pomorske proge z vzhodno Afriko na Tirensko morje ne glede na njihovo utemeljenost skrajno alarmantne ter že same po sebi lahko povzročijo veliko škodo v sedanji dramat:čni situaciji tržaškega gospodarstva. Vsekakor — je dodal — je potrebna mobilizacija in enotna pobuda gospodarskih in sindikalnih sil s pomočjo krajevnih u-stanov do vlade, da se prepreči, da bi Trst doživel še en hud udarec. KPI se pripravlja na pokrajinski kongres Federalni komite in nadzorna ko-rmsija tržaške avtonomne federacije KPI sta na ponedeljkovi seji razpravljala o sklicanju pokrajinskega in sekcijskih kongresov stranke. Pokrajinski kongres bodo sklicali v razdobju med 23. januarjem in 6. februarjem prihodnjega leta. sekcijski kongresi pa se bodo pričeli v začetku decembra. Sklenjeno je bilo tudi, da se dodeli v strankinih glasilih «Delo» in «Lavo-ratore* prostor za predkongresno debato. OD DANES DO SOBOTE V UL. TRENTO Zanimiv zgodovinski simpozij o Trstu in njegovem zaledja Prirejajo ga filozofske fakultete univerz v Trstu, Ljubljani in na Dunaju - Kar 22 znanstvenih prispevkov «Trst in njegovo zaledje* je izredno zanimiva tema, o kateri bodo tri dni razpravljali v našem mestu na simpoziju, ki ga skupaj prirejajo filozofske fakultete tržaške, ljubljanske in dunajske univerze. Zasedanje bo trajalo od danes do sobote in se bo odvijalo v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8. Pobuda prihaja iz vrst zgodovinarjev vseh treh univerz, ki bi želeli spet navezati — kot je dejal predsednik organizacijskega odbora prof. Jože Pirjevec — tiste kulturne stike med tremi sosednimi območji, ki so bili na neki način prekinjeni ali vsaj jih niso gojili na dovolj intenziven način. Zasedanje bo potekalo ob 600-letnici pripadnosti Trsta Avstriji, toda prav gotovo noče izzveneti kot nekakšen slavospev avstro-ogrski monarhiji, pač pa le napraviti zgodovinski obračun v prepričanju, kot je dejal prof. Pirjevec, da se odnosi Trsta s svojim zaledjem niso končali leta 1918. Toda poglejmo v podrobnosti program simpozija, ki se obeta izredno zanimiv in na visoki kulturni in znanstveni ravni. Po slovesnem odprtju ob 10. uri bodo danes zjutraj na sporedu tri poročila; Heinza Dopscha iz Salzburga o geografsko-zgodovinskih stikih v alpsko-jadran-skem prostoru v srednjem veku, Giorgia Brischija iz Trsta o tržaških meščanih v srednjem veku in Deželna stavka delavcev v industriji in trgovini Stavka oklicana v obrambo delovnih mest in proti zavlačevanjem pri pripravi načrtov za preporod gospodarsko najbolj prizadetih področij Delavci v industriji in v trgovini iz vse Furlanije - Julijske krajine bodo danes stavkali. Stavko je oklicala deželna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL iz protesta proti zavlačevanjem deželne uprave pri pripravi načrtov za gospodarski preporod področij, kjer je gospodarska kriza najbolj razširjena (predvsem na Goriškem, na Tržaškem in v južnih predelih Furlanije). Sindikati hočejo s splošno deželno stavko o-hraniti delovna mesta v teh dveh sektorjih (industriji in trgovini) in prisiliti delodajalce na začetek pogajanj o delovnih pogodbah, ki so iztekle že konec preteklega leta. Deželna stavka zaposlenih v industriji in v trgovini' (Tudi ta sektor je zašel v globoko krizo po znanih varčevalnih ukrepih v Jugoslaviji) bo imela svoj viden izraz v manifestaciji po tržaških ulicah. Stavkajoči se bodo zbrali na dveh zbirnih mestih: pri Sv. Jakobu in pred .železniško postajo. Sem bodo prispeli delavci iz drugih pokrajin: iz Pordenona je napovedan prihod posebnega vlaka s 1.300 delavci, iz Furlanije bo prispela v Trst prava kolona avtobusov s kakimi 1.000 delavci, iz Gorice in Tržiča pa računajo, da bo prišlo na manifestacijo s posebnimi avtobusi in zasebnimi avtomobili približno 1.500 oseb. Stavkajoči se bodo med svojim pohodom po mestnih ulicah ustavili in manifestirali tako pred sedežem deželnega sveta na Trgu Oberdan, kot tudi pred sedežem deželnega odbora v Ul. C ardttcciC''! za tem pa se bodo zbrali na zborovahju na Goldonijevem trgu. Po krajšem nagovoru predstavnika enotnega sindikata gradbincev Luciana Milocca bo spregovoril predstavnik sindikata kovinarjev Graziano Pasual, za njim pa še predstavnik deželnega sindikalnega vodstva Gianfranco Trebbi. Zborovanje bo sklenil član vsedržavnega vodstva sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL Bruno Geromin. Odobrena posojila tržaški in miljski občini Upravni svet Blagajne za vloge in posojila pri vladnem komisariatu je odobril tržaški občini naslednja posojila: za pokopališča 195 milijonov, za električno napeljavo 469 milijonov, za nakup nepremičnin za javno uporabo 407 milijonov, za ureditev cest 2 milijardi in 245,5 milijonov lir. Miljski občini je odobril 530 milijonov posojil. • Tržaški jazzovski krožek prireja v soboto, 13. novembra, ob 18. uri v Avditoriju koncert ameriškega jazzovskega umetnika Joeja New-mana in njegovega ansambla. MIIIIIIMIMIIIMI|llllltllllll||||||||||||fl|||||||||||||f|||Htl«l||||ini||||l|||||||l1l|||||ini||||||||||H|tl|||iM||||||||ini||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Mmi||„||||„|, S PREDSIKOČIUE ŽIVAHNE SEJE RAJONSKEM SVITA U SV. IVAH Prebivalstvo hudo vznemirjeno zaradi neprestanega pokanja min v kamnolomu njihovem izvoru ter prof. Pavla Merkuja, prav tako iz Trsta, o tipologiji antroponomov v Trstu 14. stoletja. Danes popoldne z začetkom ob 16. uri pa bo program naslednji: Ernest Bruckmiiller (Dunaj); Trst in Avstrija v 18. stoletju; Bogo Grafenauer (Ljubljana); Razmerje slovenskih dežel do Trsta v 18. in 19. stoletju; Janos Kalmar (Budimpešta); Tržaški trgovski načrti cesarja Karla VI. v prvi polovici 18. stoletja; Peter Vodopivec (Ljubljana); Gospodarske in politične koncepcije v Sloveniji in Trstu v 19. stoletju; Hanns Haas (Salzburg); Trst v sistemu avstrijske komunikacijske mreže na začetku 20. stoletja; Paolo Priviterra (Trst); čezalpska železnica — prerezana žila med Trstom in srednjo Evropo. Jutri se bo simpozij nadaljeval ob 9. uri z naslednjim programom: Marina Cataruzza (Trst); Socialne in ekonomske razmere v Trstu ob prelomu stoletja; Andreas Moritsch (Dunaj); Trst in njegovo bližje zaledje; Elio Apih (Trst); Trst in njegova okolica; Erika Weinzierl (Dunaj), Elvio Guagnini (Trst) in Jožte Koruza (Ljubljana): Kulturni pomen Trsta; Damjan Prelovšek (Ljubljana); Začetki modernega Trsta v 18. stoletju; Marco Pozzetto (Trst); Tržaška arhitektura. Popoldne (začetek ob 16. uri) bodo na sporedu še naslednja poročila: Vasilj Melik (Ljubljana); Tržaški poslanci v avstrijskem parlamentu; Angelo Ara (Parma); Iredentizem in tržaško meščanstvo; Boris Gombač (Ljubljana); Delavsko gibanje v Trstu; Gertrude Enderle -Burcel (Dunaj): Mesto tržaškega pristanišča v političnem in gospodarskem življenju Avstrije v času med obema vojnama. V soboto zjutraj pa bodo na vrsti še zadnja tri poročila: Dušana Nečaka iz Ljubljane o jugoslovanskih načrtih in upravi Trsta 1945, Jožeta Pirjevca iz Trsta o zavezniški vojaški upravi in vprašanju bodočnosti Trsta 1948 - 1949 in Karla Stuhlpfarrerja z Dunaja o Avstriji in Trstu po letu 1945. V tržaških občinskih vrtcih se je včeraj začela nova (desetdnevna?) stavka vzgojiteljic, sicer tistih, ki se sindikalno naslanjajo na Cisal in Snals. Sindikata sta se odločila za ta ponovni protest z namenom še bolj podkrepiti zahtevo po skrčenju delovnega urnika, zlasti pa po preklicu znane uredbe št. 612, s katero je bilo odrejeno, da se pouk v otroških vrtcih na območju tržaške občine začenja ob 7.30 in ne ob 8. uri. Kakor znano, je uredbi botrovala stiska številnih družin, v katerih je poleg očeta zaposlena tudi mati, zaradi česar imajo starši težave Pr> usklajanju svojega delovnega urnika z urnikom vrtcev. Vprašanje, ki bi moralo biti zgolj socialne (in sindikalne) narave, je zadobilo, žal, politični značaj, kar je posebno opazno na primer na sejah rajonskih svetov. Vzemimo pred-sinočnje zasedanje rajonskega sveta za Sv. Ivan: šolska komisija skupščine se je v resoluciji zavzela za ohranitev predčasnega odprtja vrtcev ob 7.30; resolucijo je na glaso- OBČINA BI LAHKO PREJ DOSEGLA REZULTATE, KI JIH SEDAJ ZASLEDUJE Od občinskega odbornika za splošne zadeve Alfierija Serija smo prejeli naslednje pismo: V zvezi s člankom «Predlog o kra ških rezervatih ni prodrl, vsiljujejo nam pa jih na osnovi variante 25*. priobčenim dne 23. oktobra v »Primorskem dnevniku*, je potrebno pojasniti nekatera dejstva, ki bi, kolikor ignorirana, popačila in izkrivila ukrepe občine v korist gozdnega, pašniškega in ptičjega ter sploh živalskega bogastva na občinskem ozemlju, oziroma ter i tori jskega premoženja vseh. V prvi vrsti naj bi bile, kot piše člankar, jusarske pravice omejene ali celo odpravljene; to ne odgovarja resnici, kajti člen 1 uredbe, o kateri je govor, izrecno navaja: »... razen za jusarske pravice in za morebitne pravice tretjih .. Članek bi lahko zato spravil v zmoto tiste, ki nimajo zadostnega vpogleda v upravljanj" teritorija, ki ga urejujejo natančna in stroga zakonska navodila. Pismo uredništvu Sintetično vzeto imamo dvoje temeljnih načel, ki urejujeta varstvo okolja in posledično uporabo tega teritorija: istovetenje in upravljanje. Uredba se nanaša na prvo fazo in gotovo se ne dotika druge. Ne more in ne sme se je zamenjavati z morebitnimi nameni iz vrst organov ali oseb, ki dialektično nakazujejo možnost globalne politike upravljanja javnih in zasebnih teritorijev. Huda napaka pa bi bila, če se ne bi zanimali za ono, kar se dogaja na kraškem občinskem teritoriju zaradi pomanjkanja kapilarnega nadzorstva in strukture, ki naj omogoča smotrno izkoriščanje naravnih bogastev, pa tudi zaradi pomanjkanja samoobvladovanja in korektne rabe javne dobrine s strani koristnikov. Na kraju rečeno, uredba je namenjena enemu samemu smotru: takoj zaščititi stvari in premoženjske dobrine vseh, da bi slednje bile lahko primerno upravljane, kot to veleva običaj in obstoječa zakonodaja. H gornjemu pismu občinskega odbornika je treba dodati nekaj misli. če so nameni tržaške občine resnično taki, da bi na racionalen način izkoristila ves potencial, ki ga nudi naša zemlja, lahko take ukrepe pozitivno ocenimo. Poudarjamo pa, da je treba najprej preprečiti škodo, ki jo na teritoriju povzročajo razni posegi, ki gredo od razlastitev pa do nekulturnega obnašanja večine nedeljskih izletnikov, nekaterih lovcev, motokrosistov itd. Mislimo, da mora občinska uprava skrbeti za tako politiko, česar pa nismo doslej opazili. Pri tem opažamo, da bi javna uprava resnično dosegla tiste rezultate glede zaščite narave, ki jih sedaj zasleduje s takimi vinkulativni-mi ukrepi, ko bi prej sensibilizirala javnost (po šolah, s prirejanjem javnih srečanj, z lepaki...) o vseh teh problemih; s takimi ukrepi pa se- daj povzroča težave lastnikom in uporabnikom, ne pa tistim, ki so to škodo povzročali Taki posegi na teritorij povzročajo težave lastnikom in uporabnikom, ker se z njimi zaščiti naravo samo na pasiven način in se tem predelom ne nudijo možnosti razvoja. Poleg tega padajo naravnost z vrha brez vsakega sodelovanja z neposredno prizadetimi; zato tudi naše organizacije že od vsega začetka poudarjajo, da ne morejo sprejemati takih ukrepov, pri izdelavi katerih ne sodelujejo tudi same. Smo proti takemu načinu, saj je navsezadnje prav slovenski človek tisti, ki je s trdnim delom ustvaril tak teritorij in ga sedaj tudi ohranja in ščiti. Poleg tega pravimo, da ni mogoče sedaj določiti treh, ali štirih *oaz», kjer je vsakomur prepovedan vsak poseg in prepustiti ves ostali teritorij na razpolago tistim, ki do njega nimajo nobenega obzira; problem je treba rešiti globalno, pri čemer pa ponovno poudarjamo, da odklanjamo vsako pasivno zaščito in se zavzemamo, da bi bile temu teritoriju dane možnosti, da bi se lahko razvijal, (as) vanju podprlo 16 svetovalcev, a štirje so se vzdržali, toda v poprejšnji razpravi, ki je bila v resnici dokaj umirjena, so prišla na dan nekatera čudna stališča, seveda iz vrst bolj konservativnih skupin. Primer: «Ali veste, za koliko se finančno obremeni občinska blagajna — denimo za ogrevanje — če se delovni urnik podaljša?* In še: «Kaj se ne bi dal v večini vrtcev obdržati prejšnji urnik, nov pa uvesti samo v nekaterih in vanje osredotočiti otroke vseh tistih staršev, ki imajo težave?*. Nato pa glas z leve: «Menim, da je kakršna koli vsota, namenjena dobrobiti o-troka, dobro naložena.* Na seji rajonskega sveta bi bili morali obravnavati resolucijo svetovalca KPI Radija Pečarja o problemu hitrih cestnih zvez, kolikor zadeva Lonjer in Katinaro. Do tega ni prišlo, ker se bo te dni urbanistična komisija sveta sešla na občini z zadolženima odbornikoma, a z pezultati srečanja se bo svetoivan-ska skupščina lahko seznanila (in mi z njo) na prihodnji seji v ponedeljek, 22. novembra. Pač pa je Svet na moč živahno razpravljal o žgočem vprašanju min, ki še vedno pokajo v kamnolomu Faccanoni. Kaže, da je pristojna o-blast )Z deželo na čelu družbi Sicat dovolila uporabo min in sploh delo v kamnolomu še za vse prihodnje leto in za polovico leta 1984. Očividci, ali bolje stanovalci hiš, ki stojijo tik pod kamnolomom, vedo po vedati, da je pok min slišati tudi izven urnika, ki je bil določen za razstreljevanje kamnitih blokov: 11.00-12.00 in 16.00—17.00. Ne samo, domnevajo, da se minerji oziroma tehniško osebje, ki jim poveljuje, ne držijo predpisov glede količine razstreliva, kar seveda pomeni lahko hudo nevarnost za bližnje stanovalce. Ko je nadzornik, ki ga je imenoval svetoivanski rajonski svet, hotel v kamnolom, ga vanj niso pustili; od tod predsinočnji sklep rajonskega sveta, da najodločneje zahteva takojšnji sestanek pristojne nadzorne komisije, ki naj nemudoma preveri, kaj je doslej pravzaprav v kamnolomu bilo narejenega, koliko in kakšna dela so še potrebna za njegovo preureditev v vidiku njegove poznejše namembe in kakšne kontrole so bile do sedaj opravljene nad temi deli. Vsa zadeva traja že 10 let, prebivalstvo je vsega do kraja naveličano in čas je, da zadolženi dejavniki poskrbijo za čimprejšnjo razrešitev problema, (dg) • V ponedeljek, 15. novembra, o-poldne bodo na Trgu Unita predstavili nove avtobuse, ki jih je podjetje ACT nabavilo z deželnimi prispevki. Predstavitev je bila napovedana za pretekli ponedeljek, a je iz tehničnih razlogov odpadla. Ponovno odkrili mrežo tihotapcev s kavbojkami Kot poroča tiskovna agencija ANSA, so varnostni organi iz Poreča, ob sodelovanju milice z Reke, in Zagreba in Novega Sada, odkrili mrežo tihotapcev, ki so po nezakoniti poti zalagali jugoslovansko tržišče s kavbojkami, kavo in televizijskimi aparati. Glavna odgovorna 'ilegalna 1 organizacija, čigar člane so vse že aretirali, naj bi bila -37detoF Tržačan Oreste Granato in 24-letna Zagrebčanka Milena Bosan-čič, ki je stanovala sicer v našem mestu. Tudi v tem primeru so preiskovalci ugotovili, da so tihotapili blago s hitrimi motornimi čolni iz Trsta na istrsko obalo med Porečem in Umagom. Pošiljke je tu prevzela mreža «razpošiljateljev* (vanjo je vpleten tudi 60-letni Tržačan Mario Luin), ki so kavbojke, kavo in televizijske aparate osebno izročili kupcem. Slednji so blago plačali res neocarinjeno, vendar kljub temu zelo drago. Vrednost pretihotapljenega blaga se po prvih ugotovitvah suka okrog 300 milijonov lir. • Na sedežu Krajevne zdravstvene enote v Ul. Fameto 3 bodo v soboto; 13. novembra, ob 10. uri predstavili novi sistem telefonskih zvez KZE. Klavdija in Marino Bandi izrekala iskreno sožalje Radku in očetu Antonu ob smrti žene oziroma hčere MIRANDE Ob prerani smrti drage MIRANDE BERTOK izrekata možu Radku, očetu Antonu Štrajnu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje družini Štrajn in Gaspari iz Doline in Milana. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat in stric ANTON SMOTLAK Pogreb bo v soboto, 13. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkoljah. Žalostno vest sporočajo: brat, sestra in nečak z družinami Mačkolje, 11. novembra 1982 Po kratki in mučni bolezni nas je zapustila naša draga MIRANDA ŠTRAJN por. BERTOK Pogreb bo jutri, 12. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Dolino. Žalostno vest sporočajo mož Radko, oče, sestri z družinama in drugo sorodstvo Dolina, 11. novembra 1982 GORIŠKI DNEVNIK Gledališča VERDI V soboto ob 20. uri (red H/E) deveta predstava Rossinijeve opere »Semiramide*. Dirigent Daniel 0-ren, režiser Pier Luigi Pizzi. ROSSETTI Danes ob 20.30 (red prost) «L'af-fare Danton* Stanislavve Prybyzew-ske. Rezervacije za ponovitve še danes. V abonmaju odrezek št. 1. Gledališka sezona 1982/83. Se ta teden so na razpolago abonmaji za deset predstav s popustom za delavce, študente in upokojence. Informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 68 311, 69 406, 56 700. SSG Trst Danes, 11. t.m., ob 19.30 Federi-co Garcia Lorca «Krvava svatba* v Idriji. CANKARJEV DOM (Ljubljana) Srednja dvorana Danes, 11. t.m., ob 19.30 Folklorna skupina Emona Jutri, 12. t.m., ob 19.30: Gostovanje Balet NP - Beograd, «Othello je ubil*. Okrogla dvorana Danes, 11. t.m., ob 20. uri: Kan-tavtorica Mateja Koležnik s prijatelji. Mala dvorana Danes, 11. t.m., ob 11. uri: Predstavitev knjige Naška Križnarja. Slovenski etnološki film. Ob 17. uri: Dokumentarni filmi RTV Ljubljana in DDU Univerzum. Ob 19. uri: Slovenski dokumentarni filmi na etnološke teme. (1946 -1959). Ob 21. uri: Slovenski dok. filmi (1959 - 1979). Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19 ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13 ure Razstave V galeriji «Rossoni» na Korzu 1-talia 9 razstavlja slikar Alferio Co-lautti. Razstava bo odprta do 20. novembra. Danes, ob 18. uri bodo v Moderni umetnostni galeriji na Korzu 9 odprli razstavo tržaške slikarke Bian-ce Valmarin. Razstava bo odprta do 20. t.m., in sicer ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, v prazničnih dneh pa od 10. do 20. V Galeriji TK - Dl. sv. Frančiška 20 je odprta razstava »Življenje v papirju* - grafični listi Marjana Kravosa. V Tržaški kreditni banki - Ul. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec, Boljka, Makuc, Apollonio, Zelenko, Kržišnik, Logar in Šefran. V galeriji Cartesius v Ulici Marconi je odprla razstavo svoje grafike milanska umetnica Fedcrica Galli, ki bo razstavljena še danes, 11. novembra. V kulturnem krožku «IL CARSOs v Ul. Mazzini 12 so na ogled dela postojnskega likovnika Erika Lovka. V soboto, 13. t.m., ob 18. uri bo v galeriji »Cartesius* otvoritev razstave grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do 2. decembra. V tržaški občinski galeriji razstavlja Adriano Fabiani, ki je dal na ogled svoja dela na temo Murve Fabianijevih v Kobdilju. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Kino Cappella Underground 18.(X) — 22.00 «Falso mnvimento*. Hanna Schy-gulla, Nastassja Kinski. Ariston Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Gli occhi la bocca». Režija Marca Bellocchia. Lou Castel, Michel Piccoli ir Angela Molina. Eden 17.00 «Una commedia sexy in ung notte di mezza estate». W. Allen. Film za vsakogar. Nazionale 16.30 «I,e mogli super-ssxy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 17.00 »Classe 1984 — noi siamo il futuro?... e nessuno ci ferme-rš». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00—22.15 »Grand Hotel Excelsior». A. Celentano, E. Montesano. C. Verdone, E. Giorgi. Fenice 16.30 «Sesso e volentieri*. L. Antonelli, J. Dorelli. Mignon 16.30 «Un’ombra nel buio*. Film za vsakogar. Filodrammatico 15.00 «College girls super tintom*. Prepovedane mladi-*■ ni pod 18. letom. Aurora 16.30 »Intime- • sensazioni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «L’ululato». Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «La cas? di Mary». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 — 22.00 «Polteergeist — demoniache presenze*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «La mia svedese in ca lore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Pornorama blue* Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Mash» Roberta Alt- KD Vesna vabi v soboto, 13. t.m., ob 20.30 v dom A. Sirka v Križu na odprtje razstave slikarja Alberta Sirka ob 35-letnici njegove smrti. Glasbena matica obvešča, da bo v petek, 12. novembra ob 15.30 prva vaja otroškega pevskega zbora Kraški slavček iz Nabrežine na šoli Glasbene matice v Nabrežini. KD S. Škamperle in K - Union vabita v soboto, 13. novembra, ob 20.30 na ples na stadion «1. maj*. KD Slavec priredi 13. n 14. novembra v Kulturnem domu v Ric-manjih «iy. razstavo in pokušnjo domačih vin*. Poskrbljeno za jedačo in pijačo. Zvečer zabava z ansamblom Pomlad V nedeljo, ob 18.30 koncert godbe na p:hala iz Ricmanj. KD Ivan Grbec - Škedenj vabi danes, 11. novembra, ob 20. uri v društvene prostore na martinovanje. KD J. Rapotcc - Prebeneg priredi razstavo Stana terjala. Otvoritveni večer jutri, 12. novemb-a, ob 20.30 v društvenih prostorih. Nastopil bo tamburaški ansambel i Boljunca. Slikarja bo predstavil prof. Boris Zul.jan. SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 obnavlja tradicijo »martinovanja* in vabi vse prijatelje, da se ga gotovo udeležijo v soboto. 13. novembra, ob 17. uri. Postregli vas bomo s pranimi-Klobasami, joto, fanclji z,dušo, domačim pecivom in dobro kapljico. Čakg vas tudi bo-■gata.,loterija,..... , SKD Barkovlje - Ul, Cerreto 12 cb-vešča, da se bo delovna akcija za podiranje lesene lope nadaljevala v nedcijo, 14. novembra. SPD Tabor z Opčin prireja v nedeljo, 14. novembra, ob 16 30 v Prosvetnem domu glasbeni večer z nastopom moškega pevskega zbora Valentin Vodnik, ki bo izvajal »Vinski koncert*. f Čestitke Prispevki Namesto cvetja na grob Mirande Bertok darujeta Klavdija in Marino Bandi 10.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik. V isti namen daruje Mario Magajna 10. O lir za moški pevski zbor v. Vodnik. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 11. novembra MARTIN Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 16.39 — Dolžina dneva 9.41 — Luna vzide ob 2.09 in zatone ob 15.11. Jutri, PETEK, 12. novembra EMIL Danes praznuje 30. rojstni dan ENiO BOGATEČ. Vse najboljše v življenju mn voščijo Sonja, Lorenzo in nona Ančka. EVGEN BANDI praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše mu voščijo žena ter sinova Davorin in Edy. Danes praznuje rojstni dan NADJA PERNARČIČ. Obilo sreče in veselja ji želijo mož Branko, hčerka Ingrid, sinček Igor, mama Milka in oče Viktor« Danes praznuje rojstni dan MILKA PERČIČ. Obilo zdravja in veselja ji voščijo Ivanka, Marta in Igor. Voščilom se pridružujeta Pepi in Danica Simoneta. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,6 stopinje, najnižja 13,1 stopinje. ob 18. uri 15 stopinj, zračni tlak 1021,4 mb narašča, padlo je 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Francesco Maria ,CCv. UMRLI SO: 64 letna Frida Tal--i vd. Nicolini, 91 letni Bonaven-ra Dal Mas, 85-letni Vincenzo zzo, 73-letna Bianca Capello, 50-:na Miranda Stra:n por. Bertoc-i 51 letni Fulvio 'ocecai, 39-let-Renzo Turchetti, 81-letni Anto-a Smotlak, 69-let.ii Romano Chmet. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, 1. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, mnik, Boljunec. Žavlje. id 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Zgo k, Boljunec, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI junec: tel 228-124: Bazovica. 226 165: Opčine: tel. 211-001: -k: tel 225 141; Božje polje, k: tel 225 596: Nabrežina tel 1; Sesljan: tel 209 197; ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure Izleti Združenje Union Podlonjer, Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. novembra v Poreč. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, še danes, od 17. do 19. ure. Jutri pa telefonsko na št. 732858. POPRAVEK Iz poročila o proslavi 35-letnice postavitve spomenika v Boljuncu so iz seznama organizacij, ki so položile vence, pomotom. izpadli: KD France Prešeren, sekcija PSI za dolinsko občino in sekcija Slovenske skupnosti. Za pomoto se pisec članka prizadetim oprošča. MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 10.11.1982 Ameriški dolar, Kanadsk; dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Nemška marka Avstrijski šiling Švedska krona Escudo Pezeta Drahma Avstralski dolar Debeli dinar Drobni dinar 1.460.— 1.180.— 658.— 154.— 192.— 515.— 197.— 25.— 2.410.— 566.— 79.50 183.— 15.— 11.— 17, -1.250,- 19.50 18, - tel. 732-627, predpraznična od M. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68-441, "VO Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE IVAN SERGEJEVIČ TURGENJEV MESEC DNI NA KMETIH Danes, 11. novembra, ob 20.30 Abonma red D. Jutri, 12. novembra, ob 20.30 Abonma red A in E. V ..oboto, 13. novembra, ob 20.30; Abonma red B in F. V nedeljo, 14, novembra, ob 16. uri; Abonma red C in G. V nedeljo, 14. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu VICTOR LANOUX ODPIRAČ TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ POZOR! Jutri, v petek, 12. novembra, ob 20.30 bo v Partizanskem domu v Bazovici generalka za koncert v Novem mestu na festivalu »Revolucija in glasba*. Odhod z avtobusi v soboto, 13. novembra, ob 15.30 z mejnega prehoda na Pesku — na jugoslovanski strani. FC Primorje priredi do 13. novembra MARTINOVO OSMICO v Skdnju na Proseku Postregli vas bodo s pristno domačo kapljico, s klobasami in zeljem. Vabljeni! ROK ZA PLAČILO DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV ODLOŽEN NA 10. DECEMBER Poslanska zbornica in senat sta sprejela sklep, da je rok za poravnavo dodatnih kmečkih prispevkov .za zdravstveno o-skrbo in pokojninski sklad po- sticipiran za mesec dni, torej na 10. december. Ta ukrep je bil potreben, ker ie začel SCAU z zamudo odpošiljati zadevne položnice. Kmetovalci imaio tako tudi nekai več časa. da si preskrbijo katastrske liste kjer lahko razberemo višino agrarnega dohodka, ki je osnova za izračun dodatnega prispevka. Ul. sv. Frančiška 20 vas vljudno vabi danes, 11. novembra, ob 18. uri na odprtje slikarske razstave METKE KRAŠOVEC Mali oglasi telefon (040). 7946 72 PRODAM fiat panda 30 - doba šest mesecev, prevoženih 3000 km- Telefon 0481/78100. PRODAM prašiče pitane in za pitanje raznih tež. Grudina Cipriano, Rupa - Štradalta, tel. 0481 391063. PRODAM drva m kole. Telefon 040/226577. DRUŠTVENA gostilna Gabrovec i-šče najemnika. Informacije vsako sredo in soboto od 19. do 20. ure v prostorih gostilne. PRODAM A 112 junior letnik 1980. Telefonirati ob delovnem času na št. 040/211465 izven delovnega časa pa na št. 040/211688. PES — nemški ovčar, svetlo rjave barve, se je izgubil v Mavhinjah oziroma okolici. Tel. 040/299453. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI Cej: z administrativnimi ukrepi preprečujejo rabo slovenščine Predlagal je posebno sejo pokrajinskega sveta o tem vprašanju - Cumpeta je odgovoril, da je pokrajina že večkrat zahtevala sprejem zaščitnega zakona Administrativno zavračanje pravice rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih je postal pravi in pravcati sistem, kako ob popolnem izigravanju ustave izvajati raznarodovalno politiko, je dejal socialistični svetovalec Cej na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici. To svojo trditev je podkrepil z zadnjo odločitvijo pokrajinskega nadzornega odbora, s katero je ta cdbor črtal iz poslovnika skupščine krajevne zdravstvene enote v Gorici člen, ki bi dajal slovenskim svetovalcem v KZE pravico uporabljati materin jezik. Ta je zadnji najnovejši dokaz zapostavljanja jezika. Še pred tem je deželno upravno sodišče po petih letih čakanja prepovedalo rabo slovenščine v pokrajinskem svetu v Trstu, medtem ko so takšno rabo prepovedali tudi na rajonskih skupščinah v Gorici. Cej je dejal, da se s takšnim obnašanjem podpirajo tiste sile, ki nasprotujejo našim narodnim pravicam. Opozoril je na protislovje med demokratično in pravno politično ureditvijo Italije in njeno vsakodnevno prakso, kadar gre za naše narodne pravice. Izrazil je zaskrbljenost zaradi popolne negibnosti na tem področju in zaradi perfidne-ga izgovarianja, da bi to vprašanje morala rešiti država, medtem ko je res, da bi sprotno reševanje na kraju samem, ob izvajanju politike majhnih korakov, krajevne ustanove lahko priznavale to pravico. Svetovalec je v nadaljevanju svojega izvajanja poudaril, da morajo politične sile preprečiti administrativno reševanje tega vprašanja in je predlagal, naj se na prihodnji seji pokrajinskega sveta govori o pravici rabe slovenščine v javnosti. Predsednik 'pokrajine Silvio Cumpeta je v odgovoru dejal, da je seznanjen s stališčem pokrajinskega nadzornega odbora, da se z njim ne strinia in da je zaskrbljen zaradi zavlačevanja pri sprejemanju zaščitnega zakona. Svetova'ec Cumpeta je dodal, da bi morala v kratkem priti k nam senatna komisija, ki je zadolžena za to stvar, zaokrožil pa je svoje izvajanje z ugotovitvi"'. da so v pokrajinskem svetu že večkrat sprejeli resolucijo v korist glehalnega zaščitnega zakona. V nadaljevanju svojega odgovora na druga svetovalska vprašanja (o n »ih bomo povečali prihodnjič) je Cumpeta povedal, da bo zaradi jugoslovanskih varčevalnih ukrepov predsednik skupščine občine Nova Gorica ' Zbfko Debel jak prihodnjo sredo, 17. novembra prišel na pogovor s predstavniki pokrajine. Na začetku seje pa je Cumpeta poročal o sestanku štirih pokrajinskih predsednikov s predsednikom deže>e Comellijem, o osnutku zakona deželnega odbornika za krajevne ustanove Antonija Trinanija, o prisojanju večje avtonomije krajevnim ustanovam. S tem v zvezi je Cumpeta poročal tudi o obisku pokrajinske delegacije na zasedanju o pokrajinski avtonomiji v Rimu, kjer se je pokazala prava ustavna kriza te vmesne ustanove med deželo in občino. O tem vprašanju je na zborovanju Zveze italijanskih pokrajin letos poleti minister Ro-gnoni zavzel bolj previdno stališče kot prejšnji teden, ko se je pokazala želja pospešiti postopek za reformo krajevnih ustanov. Če bodo ta zakon res sprejeli, je dejal Cumpeta, bodo prenesli na pokrajine široke pristojnosti in bo ta zakon postal za državo zgodovinskega pomena. Idrijca poplavila polja pri Krminu Obilica padavin je v goriški pokrajini povzročila predvsem poplave na območju Brd. Reka Idrijca je prestopila bregove pri Trušnjem, kjer so morali zaradi varnosti, začasno zapreti tudi most. Voda je poplavila precej obdelanega polja na območju med Bra-čanom in Villanovo. kjer so prav v prejšnjem tednu veliko površin zasejali s pšenico. Precej nevšečnosti so imeli z naraslo vodo tudi v Versi, kjer so se goriški gasilci, ob pomoči krajanov, precej ur trudili, da bi preprečili vodi pot do precej nizko ležečega središča vasi. Obilico padavin so včeraj in v torek zabeležili tudi na jugoslovanski strani, vendar zaenkrat ni vesti o poplavah, ali drugačni škodi. Soča in Vipava sta sicer zelo narasli, posebno v spodnjem toku, vendar je nevarnost poplave zaenkrat mimo. • Spolzko cestišče zaradi dežja je po vsej verjetnosti botrovalo pro-se je pripetila metni nesreči, ki včeraj popoldne na križišču pri Devetakih v Dolu. Oblast nad vozilom je izgubila Marisa Costa iz Gorice, Puccinijeva 7, ki je z renaultom treščila ob železno cestno ograjo. f Čestitke NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE TEČAJ GLASBENE VZGOJE, IN SPOZNAVANJA INŠTRUMENTOV, Pričel se bo jutri, 12. t.m., v pokrajinski sejni dvorani, zaključil pa marca prihodnje leto • Tečaj je brezplačen, prijavijo pa se lahko vsi, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini Poročali smo že o tečaju dopolnilnega izobraževanja za odrasle občane, ki ga pripravlja goriška pokrajinska uprava in ki je namenjen spoznavanju narave in naravnega okolja. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 15. t.m. Pokrajinska u-prava pa pripravlja v prihodnjih mesecih tudi tečaj glasbene vzgoje, oziroma tečaj spoznavanja različnih inštrumentov in njihove zgodovine. Tečaj bo potekal v pokrajinski sejni dvorani in se bo pričel že jutri, v petek, 12. t.m. Predavanja bodo po ciklusih, ki jih bodo vodili prof. Danes praznuje 32. rojsfni dan MARTIN KOREČIČ iz Gorice. Obilo sreče mu želijo žena Darja, sin Mario in hčerka Mikela. Slovensko katoliško društvo HRAST vabi na koncert kitarista GIULIA CHIANDETTIJA ki bo danes ob 20. uri, v župnijski dvorani v Doberdobu. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH Kulturnim in športnim društvom razdelili osem milijonov lir Prispevke bo prejelo enajst društev in organizacij, ki delujejo v občini - Na seji so odobrili tudi načrt preureditve županstva ter zadevni strošek ter izplačilo nekaterih računov ■ Pred koncem meseca ponovna seja za ureditev proračuna Kulturna in športna društva ter nekatere organizacije, ki delujejo na območju sovodenjske občine, bodo v letošnjem letu prejele za o-krog osem milijcnov lir prispevka iz občinske blagajne. V ta namen je bilo namreč v proračunu določenih šest milijonov za kulturna društva, dva milijona pa za društva, ki se ukvarjajo s pretežno športno dejavnostjo. O porazdelitvi prispevkov je sklepal občinski svet na .zadnji seji, v terek zvečer, ki je po daljši razpravi v katero so posegli predvsem predstavniki manjšine, z večjop gla--sov odobril predlog porazdelitve, ki ga je pripravil občinski odbor. Trije svetovalci Slovenske skupnosti so se pri glasovanju vzdržali. Društva in organizacije bodo za leto 1982 prejele sledeče prispevke: KD Sovodnie 1.360.000 lir, ŠKD Vipava 1.100 000 lir, KD Danica 1 milijon 150.000 Ur, KD Skala 950.000 lir, zbor Rupa - Peč 550.000 lir. društvo krvodajalcev 350,000 lir, jamarski klub Kraški krti 200.000 lir, taborniki 100.000 lir in skavti 100.000 lir. Športno društvo Sovodnje bo prejelo 1.600.000 lir, športno združenje «Soča - Polisportiva* pa 400 tisoč lir. Seveda je bila razprava o predlogu porazdelitve, tako kakor je bilo pričakovati in kakor se sicer redno dogaja vsako leto, precej živahna, kar je tudi razumljivo. Predstavnik SSk Černič, je TOK predlagal,, tako kakor že lani, naj bi predlog za porazdelitev prispevka izdelala posebna komisij^,, sestavljena iz predstavnikov društev, ne pa cdbor. Glede kriterija porazdelitve je žu-ran Primožič povedal, da so pri loločevanju prispevkov upoštevaU predvsem poročila o dejavnosti posameznih društev ter njihovo vlogo, cj jo opravljajo na področju posameznih vaških skupnosti, oziroma na območju celotne občine, kakor je o recimo primer ŠD Sovodnje. Na torkovi seji so nadalje vzeli v pretres še nekatera druga vprašanja. Tako so odobrili najem posojila 220 milijonov lir za dokončanje občinske telovadnice ter načrt zibarskih del in zadevni strošek (8.079.000) za preureditev prostorov na županstvu. Strošek bodo krili s sredstvi, ki so na razpolago v skladu Bucaiossi. Prav tako so na torkovi seji sprejeli sklep o ustanovitvi služabnosti prehoda na občinski parceli 154/10 kat. občine So-vednje ter odobrili izplačilo računa vodovodnemu konzorciju CAFO za opravljena dela v Gabrjah ter ob-račun m poročilo o opravljenih debli na pokopališčih v Gabrjah in Rupi. Občinski svet je nadalje ratificiral dva sklepa ožjega odbora. Pred koncem meseca se bo občinski svet znova sestal, za ureditev proračuna ter za odobritev lo-tizacijskega in zazidalnega načrta obrtniške cone. VLOŽILI SO ŽE NEKAJ STO PROŠENJ NAPRODAJ 3.000 STANOVANJ USTANOVE ZA LJUDSKE HIŠE Kupec mora v njem stanovati vsaj deset let V goriški pokrajini je naprodaj okoli tri tisoč stanovanj ustanove za ljudske hiše IACP. Pravico do nakupa stanovanja, ki je maralo biti zgrajeno vsaj pred desetimi leti, ima tisti stanovalec, ki v njem živi vsaj deset let. Nakup mu omogoča novi deželni zakon. S tem se na stotine družinam ponuja možnost, da pridejo do svojega stanovanja in da na koristen način naložijo svoje prihranke in tudi svoje zaslužke. 20 HP bukh šest mesecev na jadrnici prodam. Teža 220 kg Telefon 040/229126 - Boris. 26-LETNO dekle z znanjem angleščine in nemščine nujno išče zaposlitev. Telefonirati od 13. do 15. ure na št. 040/231858. PRODAM nov upe 601 P. Telefon 040/229246. Pellicceria CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST - Viale XX settembre 1« Tel. 796-301 Stanovalci v hišah IACP imajo možnost nakupa nepremičnine, če izpolnjujejo nekatere pogoje. Tako ne smejo letni osebni dohodki družine presegati 24 milijonov. V uradih IACP v Ul. Pitteri so sprejeli že nekaj stotin prošenj. Njihovo število se vsak dan poveča za kakšnih dvajset. Stanovalci se namreč za nakup odločajo po predhodni temeljiti preučitvi nakup-kupnih pogojev'in svojih finančnih sposobnosti. Tudi prejšnja leta je ustanova prodajala svoja stanovanja. Takrat so ceno določali na pcdlagi stanarine in gospodarskega položaja kupca. V sedanjih primerih pa je cena takšna, da se nakup splača stanovalcu, proda ia pa tudi sami ustanovi. Z izkupičkom bo namreč lahko zgradila nova stanovanja. Cena stanovanjske površine je različna. V mestih z nad 10.000 prebivalci (Gorica, Tržič in Ronke) znaša za odvisne delavce, z ozirom na starost hiš?, od 291 do 345 tisoč lir, za samostojne delavce pa je za okoli 10 odstotkov višja. V ostalih občinah pokrajine je za kakšnih 15 odstotkov nižja. Pri tem je mogoče takoj plačati celotni znesek ali pa ga razdeliti na 240 obrokov plačljivih v 20 letih. Družabnosti ob prazniku Martina Na Martinovo popoldne vabijo da nes upokojenci, člani društva slovenskih upokojencev z Goriškega. Zbrali se bodo na Borjaču na Oslav-ju ter v prijetni družbi in razpoloženju prebili nekaj lepih uric. Zvečer bodo Martina proslavili v domu Andreja Budala v Standrežu. Kdor še ni poskrbel za rezervacijo, naj se čimprej javi pri Marti v Klancu. Na tradicionalni praznik se pripravljajo tudi pri planinskem društvu. Martina bodo proslavili v nedeljo popoldne v Park hotelu. Na razpolago je še nekaj prostih mest za zamudnike seveda. Prireditve bodo danes in v prihodnjih dneh tudi v drugih krajih. Iščejo lastnike radijskih sprejemnikov Na kvesturi v Gorici so na ogled štiri avtomobilski radijski sprejemniki, ki so jih te dni zaplenili in ki so po vsej verjetnosti bili ukradeni ob koncu tedna. Sprejemniki so sledečih znamk: MPE, autovox canguro 732, autovox sirio 934 in Blaupunkt. Do zdaj še nihče ni prijavil kraje omenjenih aparatov. Za podrobnejša pojasnila naj se morebitni lastniki oglasijo na kvesturi. Poškodovanih pregrad na Soči verjetno ne bodo popravili Jeza pri Stražicah, ki ga je pred kratkim deloma porušila narasla Soča, po vsej verjetnosti ne bedo popravili iz preprostega razloga, ker za to ni razpoložljivih denarnih sredstev. O tem vprašanju je bil govor tudi na zadnji seji goriškega občinskega sveta, na izrecno vprašanje socialdemokratskega svetovalca Bianconija. Po njegovih navedbah, naj bi izpraznitev umetnega jezerca vplivala tudi na višino podtalnice v vodnjakih občinskega podjetja in bi bilo torej koristno, če že ne potrebno jez popraviti. Izgleda pa. da so navedbe občinskega svetovalca precej netočne. Izpraznitev jezerca (voda je namreč odtekla skozi razpoko v pregradi) ni povzročila občutnega znižanja vodostaja v črpališču, je v odgovoru noudaril odbornik za javna dela Del Ben. Niti ni pričakovati občutnejših sprememb, ali celo presabnitev vod njakov v bližnji bodočnosti. Po besedah odbornika za javna dela, je občinska uprava takoj ukrenila vse potrebno in o nastali škodi na pregradi obvestila pristojne državne urade, ki pa menda ne nameravajo ukreniti ničesar za popravilo jeza, ker preprosto nimajo denarja. Zaradi obilice padavin je bil včeraj zjutraj za krajši čas ustavljen tudi promet na železnici med Zagrajeni in Foljanom. Danes stavka v industriji in trgovinski dejavnosti Delavci industrijskih obratov na Goriškem ter tisti, ki so zaposleni v trgovinski dejavnosti, se bodo danes pridružili stavki, ki jo je v deželnem okviru oklicala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. V večini obratov bo stavka v dopoldanskem času, od 8.30 do 13. ure, delavci druge in nočne izmene pa bodo stavkali zadnje tri ure. U-službenci v trgovinski dejavnosti bodo stavkali prve štiri ure v vsaki izmeni. Osrednja delavska manifestacija bo v Trstu. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu Unitš, od koder bodo odšli v sprevodu po mestnih ulicah in pred sedež deželne vlade, ki naj sprejme odločne in učinkovi- te ukrepe za zaščito delovnih mest. Delavci stavkajo tudi za obnovo delovnih pogodb. Danes odprtje sejma Motor expo racing Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo danes ob 10. uri odprli avtomobilski sejem Motor expo racing 1982. Poleg najnovejših modelov o-sebnih vozil bodo na ogled tudi dirkalni avtomobili ter športni čolni, vozila s posebno opremo itd. Razstava, ki jo tokrat prirejajo drugič, bo odprta do ponedeljka, 15. t.m. Po drugi strani pa je treba upoštevati dejstvo, da je pregrada služila podgorski tekstilni tovarni, ki bi morala objekt tudi vzdrževati, kar pa se očitno ni dogajalo, niti v prejšnjih desetletjih, še manj pa v zadnjem času, saj je znano, da je delo v tovarni ustavljeno že nekaj let. Občina pa ni pristojna, da bi objekt popravila. Z njim bo po vsej verjetnosti dokončno opravila Soča. Razprava o premični lestvici V ladjedelnici delavci za predlog enotne sindikalne zveze V skoraj vseh velikih industrijskih podjetjih so že včeraj zaključili razpravo in glasovali o predlogih e-notne sindikalne zveze glede spremembe mehanizma premične lestvice in izračunavanja cene dela. Tako je bilo v tržiški ladjedelnici v teh dneh skupaj 22 skupščin po raznih obratih. Večina udeležencev (62,5 odst.) je predlog enotne sindikalne zveze odobrila, 34 odstotkov pa je bilo proti. Natečaj za šest delovnih mest v uradih ACI v naši deželi Italijanski avtomobilski klub ^ACI) je razpisal javni natečaj za šest mest uradnika v administraciji. Predvidena delovna mesta so v obmejnih krajih naše dežele. Prosilci morajo imeti stalno bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Prošnje, na kolkovanem papirju, vključno s potrdilom o stalnem bivališču, je treba do 30 novembra dostaviti osrednjemu uradu ^VCI v Rimu, Ul. Maršala 8 »Servizio Per-sonale e Affari Generali*. Izpiti bodo v Trstu. Sprejeti kandidati bodo morali opraviti dve pismeni skušnji, kolokvij in (fakultativno) preizkušnjo znanja tujega jezika (franco ščine, nemščine, angleščine, srbo hrvaščine). Izbira jezika je prepuščena kandidatu. Za razpisana prosta mesta se zahteva diploma o opravljeni višji srednji šoli. Renato della Torre. Iris Caruan. Elio Corolli in Alfredo Marcosi Tečaj se bo predvidoma zaključil 2] marca 1983 s predavanjem o violir Gre vsekakor za zelo zanimivo predvsem novo pobudo pokrajinsl; uprave, namenjeno izobraževan, odraslih oseb. Tečaj je odprt vsem občanom. 1! imajo bivališče v goriški pokrajii in je brezplačen. Slušateljem, ki b. do redno prisotni, oziroma bodo pr šotni vsaj na dveh tretjinah lekc: (vseh je šestnajst) bodo ob konci izročili potrdilo o obisku tečaja. DREVI V DOBERDOBU Koncert kitarista Giulia Chiandettija Na pobudo SKD Hrast in doma/, glasbene šole bo danes zvečer c 20. uri v župnijskem domu komorJ koncert: s klasično kitaro bo nast pil Giulio Chiandetti. Študiral pod vodstvom prof. B. TomzZija ' je letos diplomiral z odliko in p j hvalo na konservatoriju «Tartini» ’ Trstu. Kljub temu, da je umetn še mlad, je s svojo tehnično dov: šenostjo in prepričljivo interpretu! cijo očaral že marsikaterega posli: šalca .Uspešno je nastopil po ranih italijanskih mestih, snemal je RAI in za RTV Ljubljana. Leta 19i je odnesel prvo nagrado na držan nem natečaju v Parmi, nagrajen bil tudi na natečaju v Savoni. , Danes se nam bo predstavil z de Giulianija, Paganinija. Poulenci Malipiera, Brmiuierja. Castelnuova Tedesca in Viozzija. Obeta se na' torej zelo zanimiv in kvaliteten vi čer, zato vabimo vse ljubitelje gla be in kulture, da se koncerta udu ležijo v lepem številu. H L. 1 Razna obvestila V četrtek, 18. novembra, z nast pom Goriškega komornega orkestr. se bo pnceia letošnja slovenska ,.s bunmajska sezona uiasoene matu; v Gorici. V programu je na spoi du Sest koncertov. Abonmaje vpis1, jejo v pisarni Glasbene matice. Uh ca della Croce 3, ob delavnikih c. 17. do 19. ure. SiovensKo planinsko društvo obv; šča, da je v teku vpisovanje i smučarski tečaj, ki bo v začeti: decembra na Nevejskem sedlu. Vf sovanje se zaključi 20. novembra.;1 Dijaki klasičnega liceja - gimn > zije Primož Trubar priredijo v s boto, 13. novembra zvečer, v Kui turnem domu v Gorici dijaški ple i Vstop samo z vabili, ki jih je mr dobiti pri licejcih ter v pisarni Ml: dinskega krožka. Mladinski krožek - Gorica prire-: od 24. do 29. decembra zimovani na Kobli. Rezervacije in prijave c 30. novembra v uradu Mladinskef krožka v Ul. della Croce 3 v G rici in pri odbornikih. Kanlavtor Andrej Šifrer bo nast pil v Kulturnem domu v Gorici, l| t.m.. ob 20.30. Na sedežu KD Jezero v Doberd bu bo drevi ob 20. uri pripravljal ? sestanek za organizacijo smučarsk'; ga tečaja, ki se bo, tako kakor 1 ni odvijal v sklopu Slovenskega pl' ninskega društva. Tečaj se bo pi čel predvidoma 28. t.m. na Neve 1 skem sedlu. Vabljeni lanski udel ženci in vsi tisti, ki bi se radi p bliže spoznali s smučanjem. Na ljubljanskem radiu — val 2 bo danes, s pričetkom ob 9.30. en urna oddaja o odprti meji ter vlogi Videmskega sporazuma v ži, Ijenju pripadnikov slovenske mar' šine v Italiji in italijanske v Jug slaviji. Oddajo je pripravil novin. Marijan Drobež. ki se je o teh tem trenutku tako aktualnih vpr šanjih pogovarjal s predstavni,-RSNZ obmejnih občin v Sloveni od Maribora, do Jesenic in Kopr Kino Goric« CORSO 18.00 - 22.00 »Grand hi Excelsior». A. Celentano, E. G; pi- VERDI 18.00-22.00 «Porkys». Ba ni film. Prepovedan mladini | 14. letom. V1TTORIA 17.30—22.00 »Corpi gnati*. Prepovedan mladini ] 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18 00 — 22.00 »Aranc meccanica*. PRINCIPE 17.00-21.45 «Firefox volpe di fuoco*. Nova (Utrira in okolica SOČA 18.00—20.00 «Moram vpraš; mamo*, švedski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Velika igra Ameriški film. DESKLE 19.30 »Zbogom Gigi*. It; lijanska komedija. DEŽURNA LEKARNA V GORI Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84 DEŽURNA LEKARNA V TRžIi v Ul Terenziana 26. tel. 44 38 Sporočamo žalostno vest, da umrla Marija Bodeta vd. Vižintin Pogreb bo jutri, 12. t.m., v i. poldanskih urah v Ronkah. Sinova Karlo in Mirko t hči Semiza z družina] Ronke, 11. novembra 1982 OB GOSTOVANJU MOSKOVSKE OPERE V BEOGRADU Sicer vrhunska izvajanja so bila nekoliko utesnjena Tudi Verdijev Requiem je bil popolno izveden, a ni odražal avtorja V nadaljevanju poročila •/ Beo-, grajskih glasbenih svečanosti naj ' se dotaknemo gostovanja opere j Bolšoj teatra iz Moskve. Skoro !. štiristočlanski ansamnel je prvič 1 , gostoval v Jugoslaviji, najprej v ' j Ljubljani, nato v Zagrebu in ! •! končno v dvorani Centra Sava v ; * Beogradu, kjer smo poslušali po ' ‘ dve predstavitvi oper Boris Go-: |1 dunov ter Evgenij Onjegin in še ;izvedbo Verdijevega Requiema. 1 1 Režijsko in scensko je bila o-1 * pera Boris Godunov Musorgskega 1 postavljena leta 194« v realistič-i # no pojmovani zamisli in izpeljavi >i In se od tedaj ni spremenila. Pri- I ;l pemba. da jim pravo podob*' upri- II zoritve tega dela omogoča edin-[ i štreni prostorni domači oder, ka-i 1 kršnega po velikosti ni na svetu, ; ' je bila stvarna, sa.i je tudi na : j beograjski, ki jc v Jugoslaviji f največja scena, bilo očitno, da i/ i komaj sprejme številen ansam • t bel. ki mu v utesnjenosti ne do-: ii pušča potrebnega gibanja. Poleg i r tega so skušali okrepiti zvok z j ,1 zvočniki, kar pa je bilo zgrešeno : ,1 in je bilo prvo dejanje glasovno dokaj popačeno, tako da nismo ; : mogli imeti jasne predstave o so-j j listili, zboru in orkestru Ko so f •: s tem prekinili, smo spoznali ne-; i kaj izvrstnih pevcev, vclumiuo-i j zen, čist in precizen skoro sto jj[ članski zbor ter kvalitetno sestavki ljen. discipliniran, prožno delujoč ■ orkester. ■ {: Vse .je bilo izjemno naštudirano l i in precizno izvajano, občudova-, n,ja vredna je bila natančni .st, vse studiozno predvideno, vendar j:: je za naša pojmovan >a bilo neko 'tj liko prepovršinsko dojeto m za- . |j .jeto ter ni kljub vsej grandioz-^ cesti zapustilo pričakovane, do i jt življa jake napetosti, zlasti ne v ,i j premalo dosledno v psihološkem |, j pogledu koncipiranem liku Bori-;sa. ki m bil povsem dognan, po- lk sebno v primerjavi z nekaterimi ij;. drugimi vrhunskimi interpretaciji jami. tako v igralskem pa tudi V; v pevskem pogledu. Le te so od-raža le več prepričljive kontrast-'{- nosti. V obeh predstavah mora t j: mo v pevskem in igralskem oo-M j, gledu dati prednost vlogama Varij lama, ki ga je tolmačil Boris Mo-| 'j, rožo v. 'jČe upoštevamo vse oredstave. i '.i, ugotovimo zanimivo dejstvo, da S1., so vse vloge, tudi v alternaci-1 i jah. ne le v prostorskem gibanju, t1; j temveč tudi v igranju skorai s "pedantno preciznostjo opredeljene . f in za naša pojmovanja dopušča-*, jo razmeroma ozke okvire osebij1 ni izvirnosti in njeni eiriocionalm i j'razsežnosti. Kato kreaei.je večkrat I 'deluj«jo hladno in tnalo’ preprič iVljivo,- Kot posledica tega se po-k javljajo elementi statičnosti. Poli datek o ohranjevanju prvotne da nes že 34 let stare postavitve to ■f. \ še potrjuje. Potrjuje pa tudi mne-n je samega glavnega protagoni-(j sta. basista Aleksandra Vederni-kova, ko posredno očita operi, da zaostaja za sodobnimi umetniškimi hotenji, ko daje prednost koncertni dejavnosti, v kateri sodo ben človek najde več zadoščenja. 1;' ker ta glasba omogoča več soli dobnega izraza in doživljanja, ii, Poudarja enovitost pevske in , i igralske kreacijske enotnosti pri J, j oblikovanju opernih likov in s , tem posredno izraža težnjo pa J obo.iestranski dovršenosti in doji)! gnanosti. ki je tembolj plodna. |j;jj kolikor prihaja iz individualno polji;! gojenih pojemanj in sprostitev |;.2 oblikovalnih sposobnosti. Te pa v "3 svojem dopolnjevanju, spoznava ,1 nju ‘n hotenju ne moi-ejo ostajati v zaprtih okvirili, ki radi zana-i i de.jo polagoma v večjo al manj-1 ’( šo stereotipnost. Menim, da je : . prav v tem .jedro problema, ki ■i ga .je nakazal basist Aleksander Vedemikov. Če primerjamo n.jegovo kreacijo Borisa s kreaci.jo njegovega tovariša Artura Eisena v drugi predstavi, potem gre boljša ocena zadnjemu, ki je bil v celoti bolj poglobljen, v razvijanju in upodabljanju lika dognanejši. pevsko in igralsko pa bolj definiran. Izvrstna sta bila oba interpreta-torja Pimena in sicer Gluboki.j in Babikin. Vloga Marine, ki sta jo kreirali Arhipova in Obrazco-va, da.je prednost tako v glasovnem kot v igralskem pogledu Obrazcovi, ki je kljub glasovno šibkejšemu kreatorju Samozvanca s svojo umetniško prodornostjo utisnila sceni prepričljivo razgibanost. Sicer pa je bila druga predstava bolj razgibana, očitno je bilo, da so se zbor in solisti že privadili prostorskim stiskam in izkoristili vse možnosti. Kar zadeva množične scene, je bila najbolj prirodno razgibana in dra-matsko najbolj prepričljiva slika upora in prihoda privržencev Samozvanca. čeprav ji je oder dopuščal minimalno gibanje. Tudi solisti, ki so nastopili v tej sceni, so bili glasovno in igralsko učinkoviti. Posebej moramo omeniti vlogo Jurodivija, ki sta jo kreirala Korolijev in Mas-lenikov. Šujski je bil Jevgenij Rajkov, krčmarica Nikitina. Ščel-kalova sta postavila Aleksander Vorošilo in Vladimir Malčenko, Samozvanca Dimitrija Vladislav Pjavko. ki je bil glasovno boljši v drugi predstavi. Bol.j prodoma je bila vloga Ksenije v kreaciji Nele Lebeclje-ve kot v prvi predstavi Lidije Kovaleve, čeprav tud; tej ne moremo odrekati kakovosti. Fjodor-ja sta zadovoljivo peli Glalira Korolova in Tat.jana Erastova, Ksenijino mater pa Nina Grigori-jeva. Predstavi sta pokazali vrsto dobrih solistov tudi v stranskih vlogah. Sicer pa bi verjetno dobil) pravi vtis te opere, če bi jo poslušali na njenem domačem odru. Toda kljub vsemu smo vendarle imeli vsaj delen vpogled v umetniške težnje in rezultate, kakovost ter doseženo umetniško raven tega znamenitega opernega gledališča. V tem nas je potrdilo tudi mu zikalno cloka.i nazorno interpretirano delo Čajkovskega Evgenij On.jegin, Posebno vel ja to za drugo izvedbo pri nekaterih solističnih alternacijah, ki so bile glasovno in igralsko , kakpr npr. Makvala Karašvili kot Tatjane, ko je prepričljive je izoblikovala ta lik kot Galioa Kalinji na Prav v tem namreč pogrešamo večjo psihološko poglobljenost in doslednost v oblikovanju prebujajoče se erotične sle, vendar ie Karašvili ižra/ila več notranje dinamike, da je prestopila režijsko igralski okvir. Pevsko izvrstna in igralsko prepričljiva je bila Nina Grigoreva kot dojilja. Kreator.ja Lenskega sta bila pevsko učinkovita 'n sicer tako Atlantov kot za spoznanje boljši Kuztijecov. Lik Onjegina pa ni odražal svetovljanske obeleženosti junaka in je v obeh primerih ostal brez posebne tipičnosti in kontrastnosti v sklopu celote. Isto velja z~ premalo dognan lik Olge, čeprav sta Sinjavska in zlasti Borisova skušali vnesti več karakterne domiselnosti. Dobri sta bili kreaciji Triqueta Konstantina Pustovoja in Andreja Sokolova. Gremina, pri katerem bi si želeli več igralske dognanosti, sta pela Vernigora in Seleznjev. La rino sta predstavljali Andrejeva Dve lepi in pomembni slavji v Boljuncu V nedeljo so v Boljuncu na svečan način proslavili 35-letnico postavitve spomenika padlim, pokrajinski odbor VZP1-ANPI pa je nekaterim bivšim borcem podelil priznanje «g aribaldinsko zvezdo* (spodnja slika) in Migiau. V celoti vzeto je zlasti druga predstava potekala po zamišljeni dobri postavi nevsiljivo. V muzikalno interpretacijskem pogledu pa gre vse priznanje solistom in orkestru, seveda v prvi vrsti dirigentu, ki je znal prisluhniti tenkočutnosti glasbe Čajkovskega. Ni pa bila na enaki ravni izvedba Verdijevega Requiema, čeprav je bilo vse točno naštudirano: zbor v svoji glasovni sonor-nosti, čisti intonaciji, homogen v skupinah, zlit in uravnovešen v celoti, discipliniran in elastičen, skratka brez vokalno tehničnih problemov. Prav tako so bili pripravljeni solisti. Izvajanje kvarteta solistov bi utegnilo biti glasovno bolj izenačeno in zlito, če ne bi v zadnjem trenutku odpovedala sopranistka zaradi obole- . losti. Zamenjala jo je Liljana Molnar - Talajič, ki je prišla v Beograd pol ure pred koncertom in vskočila brez vsake poskušnje. Kar pa zadeva osnovni interpretativni koncept, smo ob drugače izredno eksaktni izvedbi pogrešali širino tipično verdijanske melodične linije. Kajti kljub bleščečemu orkestru, voluminoznosti in glasovni lepoti zbora je izvedba vzbujala vtis površinske zasnove, ki se je odražala bolj v zvočni u-činkovitosti kakor v poglobljenosti v bistvo hotenja in umetniške izpovednosti skladatelja. I. SILIČ HllllllinMIlflllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIfllllinitllllllfllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiHnfllfllllllllllllllllllllllflllltlllllUIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIllllinillllllllllllHIIHlIlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIUIIIIIIB PRI CANKARJEVI SO IZŠLA ŠTIRI DELA ELITNE KNJIŽNE ZBIRKE «N0BEL0VCI» Dobili smo avstrijskega avtorja Canettija pa tudi starega Carduccija, nekoliko novejšega ameriškega pisatelja 0’Neilla in pa novejšega ruskega avtorja Solženicina Ni treba posebej poudarjati, da predstavlja knjižna zbirka Nobelovci elitno knjižno zbirko, ne samo Cankarjeve založbe, temveč slovenskega založništva sploh. Res je sicer, da so nekateri Nobelovi nagrajenci za literaturo že pozabljeni, da pa nekateri velikani literature te elitne nagrade niso nikoli dobili. V celoti vzeto pa knjižna zbirka, ki slovenskemu bralcu predstavlja izbrana dela Nobelovih nagrajencev, z uvodi in spremnimi besedami, ki razen tega vsako leto predstavi nagrajenca iz preteklega leta. pomeni vendarle ■velik založniški podvig. Pri tem ima gotovo veliko nespornih zaslug urednik zbirke Janko Moder, ki je v mnogih primerih tudi sam neumoren prevajalec in povrh vsega še pisec spremnih besed. Če pri tem poudarimo še skrb za lepo zunanjo podobo knjig, ki jih je zdaj že točno 75. potem vsa čast tistim, ki imajo to zbirko m skrbi. Pred nami so štiri nove knjige, prve knjige 10. letnika zbirke, To, prvi del nam predstavlja Aleksandra Solženicina, ki ga ni treba posebej predstavljali, pri nas neznanega avstrijskega pisatelja E-liasa Canettija, ameriškega dramatika U’Neilla in italijanskega pesnilca Carduccija. Gre za docela različne avtorje, za pisatelje in pesnika različnih časov, stilov, prepričanj, skratka za avtorje, ki jim ni dosti skupnega. Ker pa u-redništvo zbirke stremi prav k predstavitvi književnilcov različnih narodov in v zbirko uvršča še lanskoletnega nagrajenca, imamo tako pestro in raznoliko podobo t; rj:» I t| i >1 Ii! ii;1 i' '= nt •; L1 I i j> li f " $ :i ž! i uiiiMiiiitiHiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiMiimiiiiiiiiMiiiiMiimiiuiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiimiHiMMiiiiiniiiifiiiiiKfiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiia Pogovori o davkih Zakon o davčnem odpustu (Coadono fiscale) Piše dr. Stevo Kosmač v. 3. PRIMER Tretji primer je enostavnejši in ‘jj.se nanaša na prekršek, r f* nnd zn er rešil ker ki ga je nj točno jjS podjetnik zagrešil, ker tj,izpolnil blagovne spremne listine, ' npr. ker ni napisal ničle pred da ym tumom izdaje listine. V tem pri- j npr. ker ni napisal ničle pred da j j, meru je določena kazen od 500.000 jfldo 1.501.000 lir za vsako /greše |(!ino listino. Če podjetnik poravna !' j kužen v teku 15 dni, znaša ta eno t ; šestino maksimalne kazni, t.j. n,1; 1.500.000 : 6 = 250.000 Ur. I»j■; 'i Če je prekršek zagrešil leta lij 1081 ali prej. se podjetnik lahko Vi izogne kazni s tem. da vloži na-M, vadilo dopolnilno prijavo IVA za J ji leto. na katero se prekršek na-sj'ifnaša. V dopolniln, prijavi navede J«za 10 odst. višji davek od tiste liga. ki ga .je prvotno prijavil. Vendar pa s tem ni popolnoma Ml! krit. Davčna uprava mu lahko še j|! vedno odredi pregled knjigovod-siva in eventualno ugotovi višji davek. V tem primeru bi moral IS podjetnik plačati tudi kazen za ! Ifjs zgrešeno spremno listino. Mi;; 4. PRIMER D1«i! Podjetniku je finančna straža j i pregledala knjigovodstvo za leto j|| 1977 in 1978 in ugotovila^ da je prikril del nkasov. Urad IVA mu pošlje obvestilo, s katerim mu sporoča, da mora za leti 1977 in 1978 poravnati naslednje davke in kazni: 1977: višji davek IVA, ki ga je ugotovil urad 777.000 obresti 369.000 denarna kazen za nepravilne registra cije in prijave 1978: višji davek IVA obresti denarna kazen Podjetnik ima ti dve leti vloži 2.072.000 3.218.000 945.000 398.000 2.501 000 3.844.000 možnost, da za ii dobi od 10. do 30. novembra letos dopolnilno prijavo IVA. v kateri prosi za avtomatski zaključek «pora. Dopol nilni davek, ki ga bo moral v tem primeru plačati, določi tako: /.a leto 1977: višji davek, ki ga je ugotovil urad: 777.000 x 60% = — 25° o davka. ki ga je sam prijavil: 720.000 x 25% = 466.000 180.000 286.000 Razlika Sedaj mora preveriti, da ta zne sek ni nižji od 20% davka, ki ga .je naknadno ugotovil urad IVA: 777.000 x 20% = 155.000 (minimalni davek) Prvi znesek je višji (286.000), zato bo to tudi dopolnilni davek, ki ga bo moral podjetnik poravnati za zaključek spora z uradom IVA. za leto 1978: višji davek, ki ga je ugotovil urad: 945.000 x 60% = 567.000 — 25° b davka, ki ga ,ie sam prijavil: 147.000 x 25% = 37.000 Razlika 530.000 Kot prej. mora tudi sedaj pre veriti da ta znesek ni nižji od 20% davka, ki ga je naknadno ugotovil urad IVA: 945.000 x 20% = 189.000 Tudi tu je prvi znesek višji (530.000) in zato predstavlja do polnilni davek, ki ga mora podjetnik plačati za deliniranje spora. Podjetnik bo tako skupno pla čal: za ieto 1977 = 286.000 za leto 1978 = 530.000 816.000 in se bo tako izognil plačilu vseh davkov in kazni, ki smo .jih prej navedli, v znesku 7.062.000 lir. (Nadaljevanje sledi) avtorjev in njihovih del. Za leto 1981 je Nobelovo nagrado za literaturo dobil naturalizirani avstrijski pisatelj Elias Ca-netti, čigar roman Slepitev v prevodu Janka Modra nam predstavlja ena od pričujočih štirih knjig. Prevajalec je slovenskemu bralcu napisal tudi krajši uvod, v katerem predvsem predstavlja avtorja. njegovo življenje in delo, manj pa govori o romanu Slepitev. Ta Ziddvslci pisatelj; po rodu iz Bolgarije. kjer se je rodil leta 1905, angleški državljan, ki je živel v Nemčiji, Avstriji, Švici, ki piše v naučenem jeziku nemščini, medtem ko je njegov materin jezik stara španščina, je zanimiv svetovljan. Utemeljitev Nobelove na grade pa pravi, da je to dobil v;a pisateljsko delo. prežeto z razgledanostjo, bogastvom misli in u-metniško močjos. Za njegov roman, ki ga dobivamo zdaj v slovenščini, pa pravi poročevalec švedske akademije, da srominja na stvaritve ruskih klasikov, da pa je roman sicer študija o človeški vrsti, ki se v samovšečni specializaciji o-sami in potem v svetu brez usmiljenja in nebogljena pade. Janko Moder pa v uvodu poudarja, da gre za osrednjo stvaritev Canettija poleg treh dram. v njej pa je izražena zasidranost pisatelja v današnjem času, povzemanje vsebine tega časa in kritičnost do tega časa. Poleg skrbi za izbran jezik. Nobelovo nagrado za literaturo za leto 1906 je dobil italijanski pesnik Giosue Carducci, ki ga italijanska literarna zgodovina uvršča med dva največja pesnika druge polovice preteklega stoletja. Njegovo pesniško delo je bilo tesno povezam z bojem za združitev Italije in s tem z delom Mazzinija in Garibaldija. Odtod še posebna častitev pesnika v fašistični in tudi sodobni Italiji, švedski a-kademiki so upoštevali predvsem njegove umetniške vrline, ki jih poudarja tudi prevajalec Ciril Zlobec v svojem uvodu. V idealu, ki je resnica, je skrit tudi paradoks Carduccijeve osebnosti. Boril se je proti romantiki svojega časa, hoteč uveljaviti resnico kot najvišjo vrednoto, pri tem pa je bil vezan na romantiko kot način mišljenja. Hotel je utrditi vse ideale in cilje, ki so bili živi za časa borb Mazzinija in Garibaldija, čeprav so ti ideali po združitvi Italije bledeli. In tako je tudi do današnjega časa ostal o-samljenec. Vsa čast prevajalcu Cirilu Zlobcu, ki je nekatere pesmi po izdaji Carduccija v slovenščini leta 1970 m mvo prevedel. (Ne glede da ta izbor vsebuje tudi nekatere Gradnikove prevode). Priznanje zasluži tudi uvodna beseda, ki današnjemu slovenskemu človeku objektivno predstavlja Carduccija kot angažiranega lirika. Toda izdaja v celoti ima vendarle predvsem namen, da zapolni program te zbirke: popolna predstavitev vseh mbelovcev. Vprašanje je, koliko bodo te pesmi pomenile našemu današnjemu človeku, pa čeprav ljubitelju poezije. Nekateri se tudi sprašujejo o upravičenosti na i višje ga priznanja Carduc-ciju. Ob senzibilnosti moderne lirike se marsikdo nasmiha robustnemu pesnikovemu patosu, toda ta bolonjski samotarski profesor, lirik z epsko odločnostjo verza in misli, stoji v vrsti odličnikov nezamenljivo — zaključuje Ciril Zlobec svojo spremno besedo. Aleksander Isajevič Solženicin, nas s svojo knjigo, v kateri je ob javljen prevod pisateljevega avtobiografskega pričevanja Teliček in hrast (Orisi, literarnega življenja), dobesedno priteguje k branju. Seveda je to nekaj povsem drugega kot Carducci, saj gre za današnje . včerajšnje dogajanje v Sovjetski zvezi in njenih lite-ranih krogih. Solženicin nas seznanja s svojo življenjsko usodo po vojni, govori nam o svojih literarnih stvaritvah od leta 1949 pft do'tistih dni, ko so ga na frankfurtskem letališču samega napodili iz sovjetskega letala in ga brez sovjetskega državljanstva prepustili svetu. Res*je, da ■So na Zahodu njegovim delom poleg literarnih vrednot, ali pa morda predvsem poleg literarnih vrednot dodajali politični pomen. Toda prebirati pričevanje Teliček in hrast pomeni razumeti sovjetski družbeno politični sistem iz besed pisatelja, ki je ta sistem najbolj občuteno sam doživljal. Ne glede m izkoriščanje protisovjetske propagande Solženicina, ne glede na njegovo pisateljsko pikrost. je to pričevanje vredno branja. Slovenskemu bralcu ga posreduje prevod Janka Modra, ki je tudi avtor sprem ne. besede. Zadnja knjipr prvega dela zbir- ke Nobelovci nam predstavlja ameriškega dramatika Eitgena Glad-stom 0’Neilla. nagrajenca iz leta 1936. Njegova dela nosijo pečat temačnosti in življenje kot celota mu je že zgodaj dobilo pomen tragedije, piše v obrazložitvi Nobelove nagrade. To je dobil za rmočna, iskrena in globoko čustvena dramska dela: prežeta z izvirnim pojmovanjem tragedije». 0’Neillovo izredno bogato dramsko snovanje poZIMUd tudi pri nas. Šest dramskih del. naspttš-no manj znanih in manj uprizarjanih mm prinaša izdaja v zbirki Nobelovci. Gre za dela Pred zajtrkom, za igro Olje in drame Cesar Jones, Kosmata opica, Veliki bog Broivn in Čudna medigra, ki sta jih prevedla Dušan Tom-še ter Janko Moder. Ta je napisal tudi uvodno besedo. Pri tem je zanimivo, da smo doslej imeli v prevodu natisnjene le tri 0’Neil-love enodejanke, da pa je z na šega odra spregovorilo že osem njegovih dram. Sedanji izbor v Nobelovcih nam torej ne posreduje del. ki jih poznamo z odra (le Pred zajtrkom je bila že uprizorjena). kaže pa nam zato tega velikega ameriškega dramatika v novi širini. Sl. Ril. iilliiiHiimuimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiifHiiriiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiniiiiiMMiiitt Patronat KZ - INAC svetuje Eno in isto delovno obdobje ne more biti priznano v dveh državah Vpr.: «čeprav nosim že osem križev in verjetno ne bom več dosti časa užival pokojnine, pa bi vendar rad razčistil dvom, ki mi že dalj časa ne da spati. Sem jugoslovanski državljan in prejemam jugoslovansko pokojnino na podlagi vse svoje delovne dobe. Vse do leta 1945 sem bil kar 18 let zaposlen pri italijanski že leznici in imam tudi potrdilo. Moj sosed, ki je prav tako delal na železnici, dobiva dve pokojnini, in sicer jugoslovansko in tudi italijansko. Tudi jaz sem napravil prošnjo za pokojnino v Italiji, a so mi prošnjo odbili in še danes nisem razumel zakaj. Mislim, da sem pri iem diskriminiran. Kaj lahko storim?» F. B. Storiti ne morete ničesar, ker vam enostavno italijanska pokojnina ne pritiče. Sami namreč pi sete, da so vam v Jugoslaviji pri izračunu pokojnine upoštevali vso pokojninsko dobo in torej tudi obdobje zaposlitve na železnici. To je SPIZ lahko stonl na osnovi mi rovne pogodbe, tako da so bile priznane ' pravice jugoslovanskih državljanov, ki so bili zaposleni na tako imenovanih »odstopljenih ozemljih*. Na področju socialnega varstva in skrbstva pa velja pravite, da je eno in isto delovno obdobje lahko priznano le v eni državi, oziroma v isti državi le pri enem pokojninskem skladu. Konkretno so vam tistih 18 let že priznali v Jugoslaviji in zato je 1NPS, na podlagi informacij, ki jih je dobil od SPIZ, zavrnil vaš zahtevek. To je edino pravilno tako na osnovi zakonodaje kot tudi z etičnega vidika. Stanja vašega soseda ne poznam in zato ne vem, če res dobiva dve pokojnini in če je v njegovem primeru to zakonito. Gotovo pa je, da ste vi posploševa- li konkretni primer in ste si zaželeli še ene pokojnine, ki pa vam nikakor ne pritiče. Rok za plačilo dodatnega kmečkega prispevka posiicipirali do 10. decembra Kot je bilo pričakovati in kot je že ustaljena praksa, ni zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU pravočasno odposlal poštnih položnic kmečkim zavarovan cem, ki bi morali na osnovi zakona 155/81 plačati do 10. no vembra dodatna prispevka za zdravstveno oskrbo in za pokojninski sklad. Na izrecen pritisk vse državne Kmečke zveze sta po slanska zbornica in senat z odlo kom štev. 2066 odredila, da se o-menjeni termin podaljša za me sec dni, torej do 10. decembra. Tako imajo interesenti še dovolj časa. da si priskrbijo kalastr ske liste, na podlagi katerih u-gotovimo agrarni dohodek zemljišč, ki je osnova za izračun obeh omenjenih dodatnih prispevkov. Obvestilo jugoslovanskim upokojencem Patronat INAC poziva vse tiste, ki prejemajo sorazmerni del jugoslovanske pokojnine na osnovi konvencije med Italijo in Jugo slavijo, naj se zglasijo v nje govili uradih. Za redno nakazo vanje pokojnine je treba namreč pred koncem leta dostaviti na SPIZ potrdilo o življenju in neza poslenosti: za svoje varovance bo INAC sam priskrbel te doku mente. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Kronika 13.25 Vremenske razmere 14.00 Honore de Balzac: »Izgubljene iluzije* 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Variete in spektakel - Prizma 15.00 Gregorijanski koledar 15.30 Hagen - TV film 16.20 Risanke 16.45 Dick Barton, posebni agent 17.00 Dnevnik - Flash 17.05 Risanke 17.20 Nasvidenje Miccy, TV film 17.45 Risanke 18.10 Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.50 «Happy magic* - iz serije »Fonzies - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 TV dnevnik 20.30 Iluzija: glasba, balet in drugo 21.40 Dogovor: TV film iz serije «11 ritorno del Santo* Dogovor je naslov TV filma, ki govori o dveh ženskah ali bolje o dveh poročenih ženah, ki se dogovorita za popoln zločin. Ženski skleneta, da bosta umorili svoja moža, vendar tako, da bo ena u-morila moža svoje prijateljice in obratno. Kot je bilo pričakovati, zločin ni popoln, ker celoten načrt odpove. E-na ženska in sicer žena nekega javnega delavca- umori moža svoje prijateljice, kot sta se bili dogovorili, vtem ko druga ženska, sicer že veljavna pisateljica, odpove. Zato pride do medsebojnih groženj in prva ženska hoče sama opraviti nalogo svoje prijateljice, pisateljice, toda . .. 22.30 TV dnevnik 22.40 Odgovori na vprašanja: Korenine italijanske krize: Inflacija 23.20 Islam 00.05 Dnevnik - Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 Šola, muzej in teritorij -vzgojna oddaja 14.00 Tandem 14.20 Risanka 14.40 TV film 15.40 Risanka 16.00 šola in vzgoja 16.30 Garaža - vmes TV film «Zvezdni prah* iz serije Čarovnik Merlin 17.30 Dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 Dnevnik - Šport 18.50 TV film 19.45 Dnevnik - - 20.30 Dogodki in: oseijhosti ' tecfn>a< ’ 21.20 Filmi, ki jih jjpfljo videli na velikem zaslonu 21.25 »Planet To:6» - Vse o To-toju 5. nadaljevanje Ponovno smo pri Totdju, torej v seriji 25 cddaj. ki jih .je druga mreža italijanske TV namenila temu znanemu neapeljskemu komiku, da bi ga rodovno približala publiki. Poleg intervjujev in izjav Totojevih sodobnikov in sodelavcev, bodo v današnjo peto oddajo uvrstili tudi nekaj odlomkov iz filmov »Gasilci v Viggiii*. «Toto seksi* in «Tot6 v peklu* 22.15 Dnevnik 22.25 športni dnevnik 23.35 TV dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 17.40 Španska opera: Angeles Gu-lin - Pedro Lavirgen 18.30 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni program 20.05 šola in vzgoja 20.40 Komična oddaja 22.15 «Dnevnik strežnice*, film, režija Jean Renoir JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35, 10.35, 14.35 TV v šoli 16.00 IX. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, posnetek 15.55 Poročila 17.45 Mozaik kratkega filma: Pia vanje dojenčkov, sovjetski kratki film Sovjetski športni film Plavanje dojenčkov, ki je bil prikazan na minulem kranjskem festivalu športnih in turističnih filmov, bo presenetil marsikoga. Prikazuje namreč načine, kako se da nekaj tednov starega dojenčka naučiti plavalnih veščin. Seveda pa je pri tem potrebna velika mera vztrajnosti 18.25 Obalno-kraški obzornik 18.40 Svatba, reportaža TV Skopje Star muslimanski običaj o-brezovanja moških otrok se je ponekod obdržal do današnjih dni. V jugoslovanski najjužnejši republiki oživljajo pripadniki turške albanske narodnosti ta obred, ki ga spremlja vrsta svečanosti. Starodavni običaj odraža miselnost in izročilo nekega naroda in odkriva njegove posebnosti. Sodelavci skopske televizije so na filmski trak ujeli vso pestrost dogajanja ob takem obredu v vasi Že-rovnica, na poli med Gosti-varjem in Tetovim 19.00 Spekter: Umiranje gozdov 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 21.10 Portreti: Ferdo Vesel 21.50 V znamenju - kronika EX. kongresa ZSJ Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Deželna stavka KRM IN — Dopolnilna blagajna v podjetju Tee Friull MILJE — Občinski svet TRST — «Trst in njegovo zaledje* - Intervju prof. Jože Pirjevec 17.00 Z nami pred kamero - Od daj a v živo 17.05 TV šola 17.30 TVD novice 18.00 Nesrečniki - TV nadaljevanka. lil. del 19.00 Obzorja 19.30 TVD stičišče 20.15 Serijski -film 21.15 TVD danes 21.30 Kdo pozna umetnost? Zagreb 17.45 Trnova trdnjava 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Split 18.45 Vojvodinski filmi 19.30 TV dnevnik 20.00 Monitor - politični magazin 20.50 Nasmehnite se. prosim; kviz 21.35 TV dnevnik 21.50 Kronika IX. kongresa ZSJ TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Slovenci v Združenih državah Arne rike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Na gorškem valu; 12.40 Moški kvintet »Zarja*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadalj.: B. Hofman: «Noč do jutra*. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!*; 15.00 Beseda m konj; 16.00 Almanah: Dodaj življenje letom, ne samo leta življenju!: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Glasbeni popoldnevi v repentabrski cerkvi: 18.00 Četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.25. 13.00, 14.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila in EP; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razme re; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinospored: 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušal cev; 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik: 16.15 Aktualna tema. 16.30 Objave, glasba; 16.40 Danes z nami. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 9.30 Jutranji variete; 9.32 Luoianovi dopisniki: 10.00 Glasba in besedilo; t0.10 Leteči zmaj: 10.32 Dobro došli v Jugoslavijo; 10.35 Glasbeni prostor; 11.00 Kim. svet mla dih; 11.32 Pesem tedna; 12.05 Glasba po željah: 15.00 Leteči zmaj; 15.32 Crash; 16.00 Knjižna oddaja; 16.45 Istra v plesih in pesmih; 17.00 Okrog sveta v 30 minutah; 18.10 Radio-discoteca. RADIO 1 7.00, 6.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00 Poročila: 6.00 9.00 Jutranje oddaje. 9.02 Radio in jaz; 11.00 Glasba, glas ba in besedite...; 11.34 Ljubezen, radijski oder: 12.03 Ul. Asiago Tenda. glasbeno-govorni program; 13.35 Master; 16.00 11 paginone; 18 05 Glasba; 19.30 Radio 1 - .jazz; 20.25 Radijski variete, katerega vodita Loretta Goggi in Greste I.ionello: 22.27 Audiobox; 23.10 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 12.30. 13.30, 15.30. 10.30. 17.30, 18.30. 19.30 Poročila: 6.00 - 8.30 Glasbeno prebujanje; 8.45 Gionata Wild il Grande, radijski oder: 9.32 Pričevanja da-našhiega živlienia; 10.30 Radio 2 «3131»; i2.48 Glasba: 13.41 Sound Track: 15.00 Radijski oder: Dr. Antonio; 15.42 Natečaj za radij ske drame: 17.32 Glasbene ure: 18.32 Krog sonca; 20.10 Pretekla leta; 22.50 Radio 2 «3131». LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00 in 1.4.00 Poročila: 19.00 Radijski dnevnik: 6.10 in 0.45 Prometne in formacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti: 8.05 Radijska šola za višjo stop njo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glas bena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11 05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije, 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Da nes do 13. ure: Iz naših krajev Iz naših sporedov: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Pri poročajo vam...; 14.05 Enajsta šola: 14.20 Koncert za mlade ooslu šalce; 14.40 Jezikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.5C Radte danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Z ansamblom Nika Zajca; 18.15 tekalne radijske postaje;’ 18.35 Skladatelj in pianist Janko Ravnik; 19.25 Obvestila m zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otro ci: 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Plesna glas ba iz jugoslovanskih studiev; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mp zaik lahke glasbe. ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA V EVROPSKEM POKALU PRVAKOV Ford in Gibona v finalni skupini Košarkarji iz Cantuja zanesljivo premagali Švicarje, Zagrebčani pa Madžare Kot je bilo pričakovati, sta Ford iz Cantuja in zagrehška Gibona včeraj zanesljivo odpravila svoja nasprotnika v drugem kolu evropskega tekmovanja za pokal prvakov in sta se uvrstila v finalno skupino. Danes pa bo milanski Billy igral proti francoskemu prvaku Le Mans. Petersouovi varovanci so favoriti, saj so že zmagali v prvi tekmi v gosteh. Ford — Olympic 108:79 (54:36) CANTU’ — Potem ko so v prvem srečanju zmagali s 112:15, so košarkarji iz Cantuja tudi včeraj proti švicarskemu prvaku iz Fri-bourgha opravili le dober trening in se uvrstili v finalno skupino. Cibpna - Honved 122:98 (66:39) ZAGREB — Novoselovi varovanci niso samo nadoknadili dveh točk zaostanka iz prve tekme v Budimpešti (87:89), temveč so včeraj v povratnem srečanju doma povsem nadigrali moštvo Honveda. Najboljši v zagrebških vrstah so bili Aca Petrovič (24 točk), Pennčič (21), čosič (18) in Knego (18), pri gostih pa Heinrich (31) ter Recska (23). Pokal ookalnih prvakov Scavolini naprej Scavolini — Lugano 104:76 (54:40) PESARO — Tudi povratno srečanje osmine finala tega pokala je bil za Skansijeve varovance le gola formalnost. Moštvo iz Pesara je v prvi tekmi zmagalo s 114:95. V včerajšnjem srečanju so največ točk pri Scavolinjju dosegli Ponzoni (22), Kičanovič (20) in Jerkov (16), pri gostih pa Američan Scheffler (24). KORAČEV POKAL Le Bolonjčani izločeni Arls 86:60 Bancoroma (44:28) RIM — Bianchinijevi varovanci, ki so v prvi tekmi že zmagali z 89-86, so včeraj povsem nadigrali moštvo Arisa iz Soluna. V zmago vitem moštvu je dal največ točk Američan Hughes (22), pri gostih pa Galis (29). Rimski košarkarji so se tako uvr stili v četrtfinale. Monako — Latte Sole 76:62 (42:35) MONAKO - Latte Sole iz Bologne ni uspel ohraniti vodstvo iz prve tekme (73:65) in je tako izločen iz Koračevega pokala. STRELJANJE Svetovno prvenstvo CARACAS — Na svetovnem prvenstvu v streljanju so si v de ve 2atjar _____ pu||y 119-97 (52• 51) ' tem dnevu takole razdelili kolajne ZADAR — Zadrčani so se uvrstili v četrtfinale, s tem da so premagali švicarsko moštvo Pullyja. Djerdji-ni varovanci so zmagali tudi v prvi tekmi (112:98). Pri Zadru je bil najboljši Obad (20 točk). Jugoslavija — IMT 118:107 (59:54) BEOGRAD — V okviru priprav za bližnjo turnejo v ZDA je jugoslovanska košarkarska reprezentanca premagala beograjsko moštvo IMT. žižič je bil najboljši strelec «pla-vih* z 28 točkami, Dražen Petrovič in Perasovič sta jih dala po 18. MOŠKI STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE: 1. Carlisle (ZDA), 2. Clarck (ZDA) 3. Horman (ZDA): KARABINKA 300 m: 1. Danilščenko (SZ). 2. Cooper (VB), 3. Van Den Zande (ZDA). ŽENSKE KARABINKA 50 m: 1. Ylongn (Fin.), 2. Hill (Avstral.), 3. Ko-moritzova (SZ); KARABINKA 50 m (ekipno): L Avstralija, 2. SZ, 3. Francija: PIŠTOLA. 1. Balogh (Madž.), 2. Roze (SZ), 3. Gao (Kit.). NAMIZNI TENIS V ŽENSKEM PRVENSTVU A LIGE Kras zanesljivo v vodstvu Naše predstavnice so v 3. kolu visoko premagale moštvo Canottierija iz Lecca - Miličeva in tovarišice so tudi v sobotni tekmi favoritinje OBVESTILA ...»J Ostalo je vse pri starem! Tako na vrhu, kot na dnu lestvice je po tretjem kolu ženske namiznoteniške A lige ostala nespremenjena uvrstitev šestih prvoligašev. Prvo mesto je trdno v rokah Krasa, ki je doslej gladko odločil v svojo korist vse tri tekme in osvojil kar 15 posameznih srečanj, izgubil pa le eno. Tudi zadnji nastop v Leccu je predstavljal za Miličevo in tova rišice le golo formalnost, saj je bil domači Canottieri nedorasel tekmec in mu ni uspelo osvojiti niti častne točke. Krasova ekipa je tako homogena, da tudi morebiten slab dan te ali one igralke ne more bistveno vplivati na razplet dogodkov. Na drugem mestu najdemo zaradi slabšega količnika (15:3) državnega prvaka Fiat Bari, ki doma NOGOMET OSMINA FINALA JUGOSLOVANSKEGA POKALA Neverjetno: Orijent izločil Olimpijo Ljubljančani izgubili po streljanju enajstmetrovk - Več presenčenj Ljubljanska Olimpija ni izkoristila izredno ugodne priložnosti, da bi se uvrstila v četrtfinale jugoslovanskega nogometnega pokala. V osmini finala so namreč Ljubljančani včeraj igrali doma proti članu republiške lige Orijentu in nepričakovano izgubili po streljanju enajstmetrovk. Srečanje se je po regularnem času končalo pri neodločenem izidu brez zadetkov. Pri streljanju enajstmetrovk pa so bili gostje priseb-nejši. Igralo se je na razmočenem igrišču in pred le 200 gledalci. Olimpija je igrala v naslednji postavi: Dalanovič; Vukmirovič (Župančič), Vujnovič, Terčič, Elz-ner, Hudarin, Domadenik (Stankovič), V. Ameršek, Rožič, Boš njak, Katanaec. Sicer pa je bilo včeraj še več presenečenj. Crvena zvezda je namreč izgubila kar doma proti Rijeki, Partizan je potegnil krajši konec v Tuzli, Vardar pa je ostal praznih rok doma proti Vojvodini. IZIDI OSMINE FINALA Olimpija - Orijent 6:7 po ll-metrov. Dinamo (Z) - Valež 3:2 Hajduk - Budučnost 5:0 Slobocja - Partizan 3:2 • • \t < <*(■ >• • Iv« .1 !*>■■ ZARADI IZGREDOV PO TEKMI S PR0 FIUMICELLCM Huda kazen za Vesno Kriško moštvo bo moralo dve domači srečanji igrati na tujem - Kaznovana tudi predsednik in odbornik društva C. zvezda -Rijeka 1:3 Sarajevo - Rabotnički 5:2 Vardar - Vojvodina 0:1 Beograd Galenika 3:2 Zaradi izgredov po prvenstveni tekmi Vesna - Pro Fiumicelio dne 31. oktobra je disciplinska komisija deželnega odbora nogometne zveze kaznovala ekipo Vesne s prepovedjo igranja dveh tekem na lastnem 1-g.išču. Predsednik društva Bogateč in odbornik Devetta pa sta bila kaznovana do 31. decembra letos. Naj omenimo, da se je tekma končala s pdrazom Vesne z 0:2. Navijači so skušali po tekmi napasti sodnika in mu tudi poškodovali avto. Vesna no zaradi tega ukrepa odigra tekmo z ekipo S. Giovanni dne 21. novembra v Špeiru ob Soči. Tekma Vesna - Portuale pa bo 5. decembra v Zagraju. ko osebno prepričal, da ie bil mladi sodnik povsem nezrel za sojeme tekem 1. amaterske line in da ie s svojimi odločitvami oškodoval zlasti domačine. To ra ne sme biti na noben način opravičilo za tisto, kar se o M 0:5 LESTVICA Kras in Fiat Bari 6, Stetan Neapelj 4, Canottieri Lecco 2, Walter-cass in Vigor Terni 0. PRIHODNJE KOLO (13. in 14. 11.) Stetan - Fiat; Kras - Valtercass (v soboto ob 18. uri v Repnu); Vigor - Canottieri. (B. S.) Mehika, Avstralija in SZ že v polfinalu ACAPULCO (Mehika) — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju «Joso Havelange* sta se v A skupini uvrstili v polfinale Avstralija in Mehika. Prva je premagala Kostariko (2:1), Mehika pa Brazilijo (3:2). V B skupini si je mesto v polfinalu že zagotovila Sovjetska zveza. Skupaj s Sovjetsko zvezo nastopajo v tej skupini še Argentina, ZDA in Izrael. Smučarski odsek SPDT vabi Jutri, 12. novembra, v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20/2) na sejem rabljene smučarske opreme, ki bo ob 17. nri, in na PREDSTAVITEV SMUČARSKE SEZONE SPDT, ki bo ob 20.30. Na sporedu bo med drugim film o spustu z McKinle.va in razdeljevanje vpisnih pol za smučarski tečaj SPDT. Vabljeni! • • • Odsek za otroško telovadbo ŠK Kras obvešča, da se pričenja tečaj telovadbe za predšolske otroke In za osnovnošolce zgoniške občine z naslednjim urnikom: danes, 11. novembra, osnovnošolci druge stopnje od 16.15 do 17.15. Kdor se še ni vpisal, lahko to o- pravi na prvem srečanju. * * • Odbojkarska sekcija ŠD Juventina obvešča, da so treningi odbojke ob torkih in petkih od 17.30 do 19.30. Vpišejo se lahko letniki '68, ’69, ’70 in ’71 pred začetkom treninga. MiiiiMimtniftiimiiitiiiiiiiiiiiHifiMiiiiiiifmiiiiiiitiiinnmiftniniiiiiiifitiiitiiHiiiiiittiiHiiitiiMiiiiHiniiiin ODBOJKA If mladinskem prvenstvu Šesterka 01ympie Košiča po prvem delu brez poraza Olympia Košič — Cormons 3:0 (5, 9, 11) OLYMPIA KOŠIČ: A. in S. Ter-pin, R. in I. Cotič, L. Batistič, Komjanc, I. Špacapan, Podversič, B., A. in H. Košič. 01ympijci so brez večjih težav odpravili solidno moštvo iz Krmina. Nasprotnik se je upiral le občasno; tiaši so pokazali zanesljivo igro. Slovenski igralci so vseskozi, z učinkovito obrambo ob mreži odbijali nasprotnikove napade. Turriaco — Olympia Košič 1:3 (-6, 12, -12, -7) V zadnji tekmi prvega dela prvenstva je moštvo 01ympie Košič premagalo zelo nevarnega tekmeca v neposrednem boju za uvrstitev v deželno prvenstvo. V precej mrzli telovadnici so naši fantje strli odpor višjih nasprotnikov. Igra je bila vseskozi borbena in na zadovoljivi tehnični ravni. Po odličnem startu splavih* (posebno ob mreži) so se le ti v drugem setu nekoliko »odpočili*. To je takoj izkoristil nasprotnik, ki si, je pri- KOŠARKA V PRVENSTVU C-l LIGE ro, Casale, Monelli, Valigi, Mariani. SKUPINA 5 Dosedanja izida Ciper - Romanija 1:2 Italija Romunija Lestvica 2:0 Italija 110 0 2:0 2 Romunija 2 10 1 2:3 2 Ciper 10 0 1 1:2 0 ČSSR 0 0 0 0 0:0 0 Luksemburg — Danska 1:2 (0:1) V 3. kvalifikacijski skupini za evropsko nogometno prvenstvo je Danska sinoči z 2:1 premagala Luksemburg in prevzela vodstvo na za- Jadranu ne bo lahko v San Dona ju To bo že četrto srečanje med Canello in Jadranom - Tekma bo v nedeljo Jadran bo v 7. kolu prvenstva C-l lige igral v San Dona del Piave proti ekipi Canella (Vinske kleti), in to v nedeljo ob 17.30. To bo že četrto srečanje med našimi fanti in Benečani. Prvič sta se peterki srečah na turnirju VIS v Spilimbergu pred dvema letoma. Jadran je komaj prestopil iz D v C-2 ligo, medtem ko je bila Canella že član C-l lige in seveda prvi favorit turnirja. Jadranovci pa so vse napovedi postavili na glavo in kljub poškodbi Žerjala v prvih sekundah igre zmagali v podaljšku. V drugem srečanju, letos .januarja meseca, je že šlo za prvenstveni točki. Jadranovci so nastopili brez poškodovanega Viteza, a so kljub tež kemu handikapu z lahkoto zmagali. Marsikdo se še spomni igre Bana (resnici na ljubo »super Bana*: kar 48 točk), Daneva (takrat odličen) in obnašanja »canellovcev*, ki so skušali vnesti košarki nekaj značil- J (prejšnjo so predložili zaradi nali-nošti rugbyja in boksa, ki sla sicer , va) brez Vsakršne težave prema-zelo priljubljena športa v San Do-! gali moštvo Ferroviaria, na čeprav naju. Tretje in zadnje srečanje so odigrali v nabito polni športni dvorani v San Donaju. Jadran, ki je imel že zagotovljen nastop v «p!ayoffu», je igral brez vsake motivacije, poleg tega pa sta bila odsotna bolni I _______. Cl_ ^ J .— . » : I/ 1 >,l, n r* D_ so igrali brez bolnih Vremca in Kralja. (Niko) tllllllII■■111111111111111111111111111111111111111111111111 Adrievka M. Gregori in borovka J. Culav med najboljšimi Po nrecledu pokrajinskih lestvic l jila tudi pokrajinski naslov tako v |3’19”7; Cesar (Bor) 3’53”7; Škabar | KADETINJE dečkov m deklic ki smo ga obja- četveroboju kot v daljini poleg (Devin) 4W5; Saksida (Adna) 80 m: L Čulav (Bor) 10"6; Albi vili nrpri kratkim so sedaj na vr tega je bila še tretja na deželnem 4’06",3; Viller Adria) 4 20 5. ter Gerdol (Bor) 11 9; Kalc 12 0; b.,wnriif> kadetov in I prvenstvu mnogobojev, z zmago v 100 m OVIRE: 1. Bergamo (CSI) I Sancin 12’4 ter Curman (vse Bor) sti starejše kategorije kadetov in kadetinj.'Kot pri mlajši kategoriji je tudi tu bila ženska vrsta uspe šneiša ter številnejša kot moška. Časi, ko so moški sovrstniki teh kategorij prevladovali v marsikateri disciplini na pokrajinskih lestvicah, so mimo. Sedaj pa je kakovostnejša ženska vrsta, čeprav na žalost nekaj redkejša, kot pred kakim letom. Med kadeti (letnika 1967 68) je tekmovalno najuspešnejši bil vse kakor adrievee Maks Viller. ki je na pokrajinskem prvenstvu zmagal v četveroskoku ter bil drugi v metu diska, medtem ko je edini, kateremu je uspelo uvrstitev na prvo mesto pokrajinske lestvice borovec Alan Oberdan v metu kopja. Med prvo trojico najboljših je le še Viller, ki se je na tretjem mestu v četveroskoku. Bolje ie pri kadetinjah, saj so kar v petih disciplinah naše tek movalke na vodilnem položaju. Najuspešnejši sta letos vsekakor bili adrievka Mirjam Gregori ter borovka Jadranka Čuiav. ki vodita vsaka v dveh disciplinah, medtem ko je v krogli prva borovka Kalc. O prvih dveh gre vsekakor našteti številne letošnje uspehe: Borovka Čulav je poleg vodilnega položaja v četveroboju ter na 80 m v pokrajinskem merilu letos osvo- zmago pokrajinskem delu MI v metu kroglice pa si je tudi zagotovila nastop na finalnem tekmovanju v Rimu. Adrievka Gregorijeva pa je na vodilnem položaju v metu diska ter kopja, kjer je lastnica tudi pokrajinskega rekorda, v tej disciplini je tudi zmagala na pokrajinskem prvenstvu ter bila tretja na deželnem in druga na državnem prvenstvu UISP. ki se je odvijalo v Riccioneju. Tu je tudi zasedla tretje mesto v metu diska, poleg tega pa .je bila edina naša predstavnica v teh kategorijah, ki se je uvrstila v deželno reprezentanco (v metu kopja). Omeniti velja še borovko Kalc, ki si je poleg prvega mesta na lestvicah zagotovila v metu krogle tudi pokrajinski naslov. KADETI 80 m: 1. D'Accolti (Prevenire) 9”1; Tence (Bor) 10’’1; Škabar (Devin) 10”2; Viller (Adria) 10 ”3; O-berdan (Bor) 10"5; Saksida (Adria) U”0. 300 m: 1. Cogliatti (CSI) 39’'5; Viller (Adria) 43 ”6; Saksida (Adria) 44’'4. 600 m: 1. Cilicar (Marathon) 1’30” in 5; Saksida (Adria) 1’42”4. 1200 m: 1. Cilicar (Marathon) 14”2; Race (Bor) 17”4; Saksida (Adria) 18”7. 300 m ZAPREKE: 1. Cogliatti (CSI) 42"9; Saksida (Adria) 48”2; Viller (Adria)) 54”4. KROGLA: 1. Lorenzi (Prevenire) 12,58 m; Oberdan (Bor) 9,43 m: Škabar (Devin) 8,82 m; Viller (A-dria) 8,45 m; Tence (Bor) 8,27 m; Saksida (Adria) 7,30 m. DISK: 1 Lorenzi (Prevenire) 34,36 m; Viller (Adria) 22,28 m; Saksida (Adria) 17,68 m; Race (Bor) 13,98 m. KOPJE: 1. Oberdan (Bor) 41,38 m; Race (Bor) 30,08 m; Škabar (Devin) 28.16 m: Saksida (Adria) 26,08 m; Viller( Adria) 25,30 m. VIŠINA: 1. Gandolfo (CSI) 1,75 m; Viller (Adria) ter Oberdan (Bor) 1,50 m; Škabar (Devin) 1,35 m. DALJINA: 1. Bergamo (CSI) 6,04 m; Viller (Adria) 5,19 m; Oberdan (Bor) 5,15 m; Saksida (Adria) 4,55 m; Škabar (Devin) 4,20 m. ČETVEROSKOK: 1. DAccolti (Prevenire) 14,62 m; 3. Viller (A-dria) 13,87 m; Škabar (Devin) 13,11 m; Oberdan (Bor) 13,01 m. ČETVEROBOJ: 1. Cilicar (Mara thon) 2.029 točk; Viller (Adria) 1.574; Oberdan (Bor) 1.472; Škabar (Devin) 1.412; Saksida (Adria) 1.359. 13"9, 80 m OVIRE: 1. Capitanio (SGT) 13"2; 3. Kalc (Bor) 13”9; Sancin 15"6; Gerdol 15”7 ter Albi (vse Bor) 16”5. KROGLA: 1. Kalc (Bor) 9,59 m; 3. Sancin (Bor) 8,50 m; čulav 8.04 m; Gregori (Adria) 7,62 m; Gerdol 7,03 m; Sedmak 6,22 m: Kuhar 5,99 m ter Curman (vse Bor) 5,87 m. DISK: 1. Gregori (Adria) 23,16 m; Gerdol (Bor) 19,96 m; Sancin (Bor) 18.84 m; Kakovič (Adria) 18,74 m; Kuhar (Bor) 15,98 m; Gla-vina (Bor) 15,66 m. KOPJE: L Gregori (Adria) 30,52 m; 2. čulav (Bor) 29.02 m; Gerdol (Bor) 22,70 m; Kakovič Adria) 20,06 m; Porcorato (Adria) 17,76 m; Gla-vina 13,28; Curman 9,5 m ter Sedmak (vse Bor) 9,48 m. VIŠINA: 1. Toncich (Edera) 1.45 m; Gerdol (Bor) 1,35 m; Glavina (Bor) 1,33 m; Gregori (Adria) 1,20 m; Porcorato (Adria) 1,00 m. DALJINA: 1. Aprea (CSI) 4.62 m: 3. Čulav (Bor) 4,53 m; Kalc 4,35 m; Sancin 4,31 m; Gerdol 4,19 m; Glavina (vse Bor) 4,09 m; Kakovič (Adria) 4,01 m; Gregori (A-dria) 3,94 m: Foraus (Bor) 3,93 m. ČETVEROBOJ: 1. čulav (Bor) 2.250 točk; 3. Gerdol (Bor) 1.573; Starc (Bor) 350 točk. R. F. PRIJATELJSKA TEKMA Bor (1. divizija) - CUS 78:76 BOR: Perko 10, Berdon 2, Ko- mačhV ^ ^ra^Tagrizml^tn' sf °z i “ak 's,' Sbstan 4*!’ Balt^12, Kap?č mačini so .arah zagr.zano m si z 4_ s-ega 4 Gregori 2 Mesesnel% igral precej točk prednosti. Naši so se nato zbrali in zaigrali, kot znajo, vendar je nasprotnik imel precej točk prednosti in izenačili v setih. V zadnjih dveh setih je na igrišču zopet zagospodovala naša šesterka in čeprav izid tega ne kaže. je bila premoč «plavih» očitna. Najbolje pri 01ympii je deloval blok, ki je onemogočil vsako nasprotnikovo akcijo. (M.Š.) V PRVENSTVI DEKLIC Borji slovenski derbi Bor - Breg 3:0 (15:0, 15:2, 15:3) BOR: čač, Stoper, Ukmar, V. in M. Klemše, Foraus, Gombač, Ke-bar in Ferluga. BREG: E., E. in L. Žerjal, Sancin, Strajn, Pertot, Velikonja, Per-tot, Taučeri. Ma^anzina. Proti mlajšim Brežankam so bo-rovke odigra’e morda svojo letošnjo najboljšo tekmo, kar velja še zlasti za prvi set, ki so ga izpeljale povsem brez napak. Če upoštevamo, da igra Breg v tem prvenstvu s selekcijo »under 15» in da je Bor po petih kolih na vrhu lestvice brez poraza in brez izgubljenega seta, potem je jasno, zakaj je bilo srečanje tako neizenačeno in neprivlačno. Odsek za rekreacijo ŠK Kras organizira v nedeljo, 14. t.m., planinsko - orientacijski pohod. Odhod oh 9. uri z odbojkarskega Igrišča v Zgoniku. Vpisovanje ekip od 8.00 do 8.30. Udeležite se! • * * Športna šola Trst sporoča, da je v teku skupna vadba za dveletne in triletne otroke skupaj s starši. Vadbene ure so ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj* v Trstu, Vrdelska cesta 7, (telefon 51-377). * • • ŠZ Jadran sporoča, da bo naslednja prvenstvena tekma v nedeljo, 14. novembra, v San Dona di Piave, in sicer s tamkajšnjim moštvom Canella. Tekma bo ob 17.30 v športni palači v Ul. Unitš d’Ha-lia. Jadran vabi navijače, da se tekme udeležijo v kar največjem številu. Na razpolago ho tudi avtobus oh 14.45 z Opčin in ob 15. uri s Proseka. Cena vožnje je 10 tisoč lir. Vpišete se lahko pri potovalnem uradu Atirora v Trstu, v trgovini čevljev Malalan na Opčinah in v cvetličarni Nadja na Proseku. • • • ŠD Sokol obvešča, da je v teku vpisovanje za tečai otroške telovadbe vsak dan od 15. do 16. ure v društvenih prostorih. Tečaj bo vodil prof, Stanislav Kojanec. mačini so igrali zagrizano zmago zagotovili prestižno peto mesto na končni lestvici. Kaj bi povedali o Canelli? Ekipa je fizično močna, visoka, nima izrazitih «matchwinnerjev», ima pa 7-8 igralcev, ki so si enaki v igri in učinkovitosti. To so njihova imena: David, Vicentini, Montino, Cop-po, Selero, Bergamo, Zorzi in Corro. Ti igrajo že več let skupaj in v isti kategoriji. Letošni cilj, ki so si ga zastavili, je nastop v «playoffu». Doslej so izgubili dve tekmi, in sicer v gosteh proti vodečima Castel-francu in Vicenzi. Trenutno delijo četrto mesto na lestvici in to prav z Jadranom. Nedeljska tekma bo torej velikega pomena, ker si bosta stala nasproti dva tekmeca, ki imata enake ambicije in enak položaj na lestvici. Kdor bo izgubil v tej tekmo, bo izgubil tudi stik z vodečimi: lahko rečemo, da nista v igri le dve prvenstveni točki, temveč štiri. V težjem položaju so seveda domačini, saj lahko jadranovci računajo še na povratno srečanje. Tudi koš razlika je lahko zelo pomembna na takšnem dvoboju. Tekma bi morala biti zelo izenačena, vendar smo prepričani, da so naši fantje favoriti in da bodo tudi zmagali. Razlogov za optimizem je več: ritem, ki ga lahko vsili naša peterka nasprotniku, je nevzdržen za kogarkoli, Marko Ban se vrača v »top formo*, Vitez je «ekstra», Kraus in Daneu sta zadnjič, slabo igrala, torej po tradiciji se bosta tokrat izkazala, vsi ostali pa igrajo solidno. Edini trenutni problem v ekipi je Žerjal (hrbet). Ce se bo šc on opomogel; bo veliko slavje na poti iz Veneta v Trst. Vsaj tako upamo. Niko Druga Borova- članska ekipa, ki bo nastopala v prvenstvu 1. divizi je, je v prijateljski tekmi, presenet ljivo premagala ekipo CUS, ki nastopa v promocijskem prvenstvu. Čeprav sedijo vseučiljiščniki med slabše ekipe omenjenega prvenstva, gre vsekakor upoštevati dejstvo, da so borovci opravili le nekaj treningov (nasprotniki pa že igrajo v prvenstvu) in da še niso povsem uigrani. (Marko) MLADINKE Breg — Inter 1904 0:3 (10:15, 4:15, 13:15) BREG: Smotlak, Boneta, Šturman, Pečenik, Bandi, Slavec, Kancijani, Marsich. Sinoči sta se v Dolini pomerili še-sterki Brega in Interja 1904, ki sta glavna favorita za končno zmago v prvenstvu mladink O sinočnji tekmi moramo poveda ti, da so bile Brežanke vse preveč statične, sprejem ni bil najboljši, kar je precej vplivalo na igro ob mreži. S tako igro pa se dolinska dekleta niso mogla upirat.1 n as prot- AVTOMOBILIZEM De Cesaris in Baldi pri Alfa Romeo? MII-AN — V sporočilu, ki ga ;e včeraj izdala italijanska avtomobilska hiša Alfa Romeo med drugim piše. da bosta na vozilih te znamke v prihodnji sezoni formule ena zelo verjetno tekmovala Andrea Dc Cesaris in Mauro Baldi. Leonard se umika BALTIMORA — Svetovni prvak v velter kategoriji, Stigar Ray Leo-nard, je včeraj izjavil, da dokončno opušča boks. Kot je znano, st je Leonard pred nekaj meseci poškodoval oko. Operacija, kateri se je podvrgel 9. maja, je sicer povsem uspela, vendar kot kaže Leonard noče več tvegati, čeprav so mu za srečanje z Marvinom Haglerjem ponujali bajne vsote. Leonard, čeprav ima šele 26 let, ima za sabo blestečo kariero: že leta 1976 je v Montrealu osvojil o-iimpijski naslov, k-t amater pa je dosegel 145 zmag ’ utrpel le pet porazov. Bil je trikrat svetovni prvak v velter kategoriji (Benitez in Duran za WBC, Hearns za združitev naslova WBC - WBA) ter enkrat v supervelter kategoriji (WBA - Kalule). Kot profesionalec je zmagal 32-krat in doživel le en poraz (proti Duranu leta 1980). Leonardu si prav gotovo ne bo treba beliti glave, kako naprej, saj je doslej zaslužit več kot 30 milijonov dolarjev, uveljavil pa se je že kot televizijski napovedovalec, poleg tega je že sodeloval v raznih reklamnih oddajah. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Koprčani visoko premagali Proscčane Primorje — Koper 0:7 (0:3) PRIMORJE: Micor, Štoka, V. Pertot. Angileri, Samese, Zacaria, Sardoč (v 30. min. Di Benedetto), Vidali, Celea. V. Husu (v 65. min. V. Pertot), Bortolotti. KOPER: Ivančič ' 46. min. Gr-, mek), Kodarin, Riosa (v 46. min. Bertok), Kocjančič. Zul'č, Kospen-da. N. Finšt (Babič). Pribac. Cer-malič. L. Finšt, Badgin (v 46. min. Matkovič). STRELCI: v 1. min. Badgin. v 11... 35. in 56. min. L. Finšt. v 23. min. Pribac, v 58. min. Matkovič, v 68. min. Cermalič, v 76. m:n. Kocjančič. V okviru plodnih prijateljskih stikov sta se včeraj na Proseku v prijateljski nogometni tekmi pomeril« domače Primorje in NK Koper. Kot v dosedanjih tekmah so tudi tokrat zmagali Koprčani, ki uspešno nastopajo v slovenski ligi. Kot sam izid kaže, je bila premoč gostov očitna. Bolj kot izid nogometnega srečanja, pa je pomembno to. da obe društvi nadaUujeta pestre prijateljske stike. (H.V.) ■ llllllllllimilllllllllllllimillllllHIIMIIIIIIIMIIIIItnilUimiHtlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIUMMIIIIIIlMIIIIIIIMIIIIIIIIIMinilllllllMIIIIIMIinillllHIMIIIIIIIIlIt »TROFEJA MESTA TRST* Jadranovci brez težav Ferroviarlo - Jadran 62:94 (26:44) JADRAN: Gulič 17, Pupis 10, Rauber 22, Vassatlo 20. Emili L Kojanec 8, Pertot 5, Hrovatin 10. Z odlično igro Vassalla so jadra-novci včeraj v ponovljeni tekmi Iz planinskega sveta Jesenski Izlet na Kojnlk Kljub pravemu zimskemu dnevu nedeljo, 7. t.m. se nas je ob bazoviškem spomeniku zbralo lepo število planincev. Namenjeni smo bili na Kojnik. Z avtomobili smo se vozili do male vasice Praproče, južno od Pod-gorija. V programu smo imeli tudi, da si malo ogledamo ta del Krasa, ki je marsikomu še neznan. S hojo smo pričeli ob malem pokopališču in vaškem vodnjaku, ki je bil z zbirališčem vode zgrajen leta 1924. Dotlej pa so Prapročani no-si'i in vozili vodo iz Podpeči. Kolovoz nas je vodil čez skalnati rob, na pobočje rižanske doline. Na tem pobočju leži vasica Podpeč, gotovo je dobila to ime prav zaradi tega, ker se nahaja pod strmo skalno pečino, iz pod katere izvira studenec, na njenem vrhu pa sloji stražni stolp še iz časa turških udorov. Nad vasico so nas planinske markacije vodile čez te strme skale. Za prehod čez pečino lahko izbereš dve varianti: po zavarovani steni navpično navzgor ali po lažji strmi stezi. Tu smo se razdelili v dve skupini, izkušeni so jo mahnili po klinih, ostali pa po stezi. Na vrhu skalnatega roba se nam je odprl širni razgled proti Kopru, na griče in vasice notranje Istre, na severu pa na Slavnik s Tumovo kočo. Zelo dobro zaznamovana pot nas je vodila dalj časa po travnatem I drugim fi’m o spustu z McKinlega pobočju in nad skalnatem robu pro- in razdeljevanje vpisnih pol za smu-ti vzhodu nato pa zavila proti se- čarski tečaj SPDT. veru na Kojnik. ki ga je nekoliko zasenčil mit Slavnika, ostaja pa važna točka na vzhodnem Krasu. S svojimi 802 metri je vrh zanimiv in vreden obiska, saj se nam od tu nudi širni razgled po planoti med pobočji Slavnika in strmo pečino, ki se začne pri črnem kolu do vasice Zazid v dolžini približno 5 kilometrov, ter po notranji Istri. Naprej smo šli skozi gozd do za vetišča podgorske lovske družine, potem pa po travnatem pobočju na vrh. Na vrhu sta nas čakala žig in vpisna knjiga. Zaradi mrzle in ostre burje se niso mogli dalj časa muditi na vrhu, saj smo vzdržali le za skupinsko sliko in nato smo se morali umakniti v zavetje. Po kratkem postanku smo jo urezali po gmajni do avtomobilov. Ta zanimivi jesenski izlet smo sklenili v domači osmici v Borštu, v kateri ni zmanjkalo zdravega smeha, petja in pitja žlahtne kap Ijice. Eda Gombač Bližnje delovanje SPDT Jutri, 12. t.m., bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška, 20/2) ob 17. uri sejem rabljene smučarske opreme, ob 20.30 pa uradna predstavitev smučarske sezone SPDT. Na sporedu bo med Pred kratkim je bilo v okviru predavateljske sezone SPDT zanimivo predavanje botaničnega izvedenca Hama na temo «šri Lanka*. Predavan e je obiskalo lepo število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili podajanju in diapozitivom o tem botanično zelo bogatem toku. (D.J.) NOGOMET Gorlzia — Monsellce v nedeljo FIRENCE — Nogometno srečanje italijanske C-2 lige med Gorizio in Monselicejem. ki je bilo prvotno na sporedu v soboto, bodo odigrali dan kasneje. ZADNJA VESI BOKS Gibllisco ubranil naslov SASSARI — Giuseppe »Joe* Gi-bilisco je sinoči ubranil evropski naslov v lahki kategoriji proti izzivalcu, Špancu Joseju Antoniu Garcii, katerega je s k.o. premagal te v samih štirih krogih. Uredništvo, uprava, oglasni oddolak I RST Ul Montocchi I, PP 55J Tal. (040) 70 4$ 72 (4 linij«) TLX 460270 Podružnica Gorica. Drovorod 24 maggio 1 Tol. (0461) 63312 (65723) Naročnino Mesečno 8.000 Ur — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. za organizacije in podietja mesečno 120,00 letno 1200.00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tisk«, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana * Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. V 1__ Čl»n italijanske W tA ,' * ivaaa časopisnih 5] j N flfr3* Mloinikov PltG>tt*^ 11. nOVOmbrG 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzcUi* I in tisk« I V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Nevarnosti perujske «svetle poti» Perujsko glavno mesto Lima in njegovih pet milijonov prebivalcev je 19. avgusta letos za dve uri obtičalo v temi. ko je vrsta eksplozij uničila daljnovode visoke napetosti in v zmedi, ki je sledila, je več skupin gverilcev napadla razne ob .jekte v mestu. To je bil vrhunec v dolgi vrsti terorističnih dejanj, po maju leta 1980 jih je bilo nad 3.500. ki jih je izvedla organizacija »Svetla pot* (Sendero luminoso). Peru je država, ki kot mnogo drugih, preživlja hujšo gospodarsko, družbeno, a tudi moralno krizo (škandali), kateri se je sedaj dodala še teža gverilske dejavnosti. Gospodarska kriza se je zaostrila po letu 1979. ko se je podražil petrolej in ko je vrsta liberali stičnih ukrepov izpostavila domače gospodarstvo nihanju mednarodnih tokov. Zlasti prehod iz leta 1980 v 1981 je bil porazen: dolg v tujini se je dvignil iz 7 na 11 milijard dolarjev: inflacija je prekoračila raven 70 odst.; plače delavcev, pa so zaostale za dejanskim dvigom življenjskih stroš kov za 18 odst. V zadnjih 8 letih je ta zaostanek že 40 odst. Po raznih ocenah je brez dela ali pod zaposlenih kar 55 odst. aktivne delovne sile. itd. Vse to bi ne zadostovalo gverilcem »Svetle po ti* za dosego uspehov, za to je bila potrebna tudi kriza levičarskih političnih sil. Na volitvah leta 1978 je koalicija združenih levičarskih strank dosegla skoraj 30 odst. glasov, maja 1980 pa je padla na manj kot polovico prejšnje ravni. Kaj je torej in od kod se pojavlja ta »Svetla pot»? Njene korenine segajo menda v leto 1904, ko .je v Perujski komunistični stranki prišlo do razkola. Odcepila se je filokitajska «KPP - Rdeči prapor* in leta 1970 se je iz te stranke odcepila JEZIKI V JUŽNI AMERIKI še skrajnejša struja, ki je stopila v ilegalo in si nadela ime »Študentska fronta za Mariategui.jevo svetlo pot*. Ta struja je lahko računala na moč ne korenine v pokrajini A.vacucho, zlasti na šolali in na univerzi V istoimenskem središču, a tudi na podeželju. V svojih redkih programih, to giba nje obtožuje vlado, da je orodje veleposestnikov in velemeščanstva, pod kontrolo ameriškega imperializma. Na zunanjepolitičnem področju je podprlo kitajsko strujo znano pod imenom «tolpa štirih*: za oboroženo dejavnost se je odločilo maja 1980. Pokrajina Ayacucho. kjer se gibanje »Svetla pot* razvija je velika kot dve Sloveniji in v njej živi pol milijona prebivalcev, večinoma kmetje, indijanskega rodu. ki poznajo le svoj jezik «que chua* in živijo v svojih tradicionalnih skupnostih, na tej visoki planoti, 3.5C0 metrov nad morjev. To je ena izmed najrevnejših pokrajin v Pe ruju, ki itak ne blesti po svoji razvitosti. Tod. na primer, umre še danes, vsak peti novorojenček. Večina gverilcev izhaja iz tega prebivalstva, ki ima že precej bogato zgodovino v boju za zemljo na kateri živi. V samem mestu Ayacucho (30.000 prebivalcev) je meščanstvo dovolj lokalpatriolično, da ne gleda s premočnim sovraštvom na gibanje, saj mu je bolj domače od uvoženih organov oblasti. Kaže, da Svetla pot ne dobiva nobene tuje pomoči in da že dobro obvlada področje, kjer menda dopu šča. da se izvaža kokain, v zameno za nekak »prometni davek*. Gibanje se je tudi nekoliko razširilo na dve sosednji pokrajini, dlje pa za zdaj ni šlo, kljub kričečim akcijam v Limi. Levičarske stranke v parlamentu gledajo na Svetlo pot z velikim nezaupanjem. Delovanje Svetle poti je dalo namreč opravičilo vladi, za ve liko novih in ostrih pooblastil, kot prekinitev stavk, zasedba univerz in obet, da bo spet uvedena smrtna kazen. Napetost narašča in z njo vse večja teža voj ske. Za sedaj vojska zahteva prevzem oblasti le v pokrajinah, kjer delujejo oborožene skupinice. Vlada se verjetno ne boji gverilskih posegov in niti vojaških »pomiritvenih* metod, kot pa neče sa drugega. Pred 20. leti je namreč tedanji pred sednik Francisco Belaunde Terry poklical vojsko na pomoč proti kastrističnima gverilskima giba njema MIR in ELN; vojska je svo.io vlogo tako temeljito izvedla, da je tri leta pozneje, oktobra 1038, pregnala tudi predsednika Belanude Terryja in sama prevzela oblast v državi. Sedanji predsednik se zato boji dajati vojski prevelike pristojnosti, ki bi še bolj poudarjale njeno željo, da bi postala »razsodnik med sprti mi strankami v državi*. Saj konflikt, vrenje v pokrajini Ajacucho ni omejen kmečki punt. am pak nova. nevarna oblika dosti širšega konflikta, ki razjeda Peru in številne druge države na ob močju: spor med razvitim obalnim meščanstvom in revnim, pretežno kmečkim prebivalstvom, no tranjost države. Podobni dosedanji konflikti so imeli le dva možna izida: ali se je revno prebi vtllstvo'tfhtrftnjbstf' »Ihttgriralo*. to "je prilagodilo in podredilo vladi razvitega primorja ali pa je bilo »pomirjeno* s silo, včasih celo uničeno. ŽE OBIČAJNI OBRAČUN POSLEDIC SLABEGA VREMENA BENEŠKI DNEVNIK OGROMNO ŠKODE IN NEVŠEČNOSTI ZARADI S “ NEURIJ IN POPLAV V SEVERNI ITALIJI Prekinjena železniška proga med Milanom in Bologno - Reka pogoltnila 74-Ietnega upokojenca BOLOGNA — Vremenske razmere v severni Italiji so se včeraj znatno izboljšale. Ponekod je celo zasijalo bledo sonce, ki je strokovnjakom o-mogočilo, da so začeli ugotavljati ogromno gmotno škodo, ki so jo nevihte in viharji povzročili /lasti v Emilii - Romagni, Toskani, Umbriji in Laciju. Po vsem sodeč je škoda največja v Emiliji, kjer so narasle vode reke Panaro poplavile od 500 do 700 hektarov njiv. Poplavljenih je tudi dvesto stanovanj in neko in duslriisko središče s 40 tovarnami. Neurje je tudi povzročilo popolno prekinitev železniške proge med Milanom in Bologno. Zrušil se je namreč eden izmed dvajsetih podpornih stebrov mostu na reki Taro, da so promet morali preusmeriti proti Veroni oziroma trikotniku Parma Fornovo - Fidenza. Seveda pa vlaki vozijo tudi s poldrugo uro zamude, kar povzroča veliko težav potnikom, ki so na bolonjski postaji, najpomembnejšemu železniškemu križišču v Italiji. Poznavalci trdijo, da bodo škodo na mostu ugotovili šele takrat, ko se bodo vode umak nile. vendar je že sedaj gotovo, da bo minilo najmanj nekaj mesecev, preden bodo lahko vzpostavili redni promet. Eno najbolj prizadetih območij v državi .je pokrajina Parma. Po prvih obračunih .je nenaklonjeno vreme povzročilo več milijard lir škode. V Pietramogo'ani še vedno pogrešajo 58-letnega Giuseppa Ca-morali ja. ki ga .je najbrž pogoltni la reka Taro. Zagotovo je slabo vreme za sedaj zahtevalo le eno smrtno žrtev. Gre za 74-letnega upokojenca Attilia Cavellini.ja. ki ie hotel rešiti svoj parkirani avtomobil Zakaj je v Italiji ob vsakem več jem nalivu toliko škode je pojasnil polkovnik meteorološkega urada vojaškega letalstva Michele Conte. Katastrofalna rušenja in usadi niso samo posledica obilnih padavin, temveč predvsem neupravičenega sekanca dreves ob rečnih strugah in odlaganja razbitin smeti v vod ne tokove, kar povzroča njihovo nenadno preusmeritev Ob tem ;e praktlčnb nemogoče predvidevati nevarnosti poplave, saj je lahko že samo 20 milimetrov dežja vzrok za pravcate katastrofe. Zaradi nevihfe se je zrušit železniški most med Milanom in Bologno (Telefoto AP) NA VČERAJŠNJI OBRAVNAVI PROCESA ALD0 MORO V RIMU Guerzoni govoril o hudih nasprotjih med italijansko in ameriško politiko Kissinger naj bi Mora obdolžil fiiokomunizma * Silvestri vztraja pri svojih trditvah RIM — Razhajanja v pogledih na italijansko polit čno usmeritev med tedanjim ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem in Aldom Mo-rom so bila v ospredju včerajšnjih pričevanj na procesu o umoru pred sednika italijanske krščanske demokracije. V jutranjih urah so sodniki najprej zaključili zasliševanje izvedenca za vojaško strategijo Silvestrija, ki je bil član tehnične ekipe v Vi-minalu med Morovim ujetništvom. Silvestri je ponovno potrdil, da je časnikarju Sc;aloji posredoval le nekaj nepomembnih informacij in je le nakazal zelo generično možnost V PISMU SKUPŠČINI SFRJ Ustavno sodišče je proti izdajanju občinskih bonov Samo vlada ima pravico, da uvide določene omejitve na triiiče BEOGRAD — Usoda bonov, ki jih izdajajo posamezne občinske skupščine za nakup nekaterih osnovnih živilskih izdelkov, je še naprej negotova. Razprava, ki ie poteaala na seji zakonodajno pravne Komisije zbora republik in pokrajin skupšč ne Jugoslavije, ni dala odgovora na vsa vprašanja, ki zadevajo bone Pod predsedstvom Marjana Mar kovica, so delegati lazpravljali o pismu ustavnega sodišča Jugoslavije skupščine SFRJ. glede vse več jega pojava izdajanja bonov po ne katerih območjih države. Ustavno sodišče poudarja, da takšnih bonov ni mogoče izdajati brez zveznega zakona, ki nai bi urejal to po dročje. Samo federacija lahko s svojim zakonom omeji nakup na tržišču, medtem ko druge družbeno politične skupnosti te pravice za zdaj nimajo. Obstoji pa zakor sprejet leta 1975. k’ pooblašča /.IS, da uvede določene omejitve na tržišču. Vlada je to pravico izkoristila v celoti v skladu z zakonom in ustavo SFRJ. ko ,ie uvedla bone za bencin, ki veljaio za celotno območje S FR Jugoslavije. Praksa uvajanja »občinski!) bonov* pa ni v skladu z zakoni. Občine oziroma sveti potrošnikov, imajo neka tere pravice glede urejanja odnosov na tržišču, vendar pa ne takšne, ki so trenutno v veljavi. Prav tako pa .je nesmiselna trditev, da bodo b< ni rešili vprašanje preskrbiicno sfi tržišča oziroma, da bodo nekate rj občinski proračuni s kopičenjem blaua re.š:li težave na tržišču. Slovenska delegacija verjetno ne bo podprla pobude za spre tet ie zvez nega zakona, ki bi uzakonil uvedbo bonov, ra^en če to ne bo naredil matičn' odbor za tržišče in cene. Pa tudi v tem primeru bi bili takšni ukrepi neprimerni, pravijo delegati. Ob koncu seje je komisi ia ugotovila, da so določene pomanjkljivosti v zvezni zakonodaji, kar ne izključuje možnost morebitnih po pravkov. Ob tem pa je treba upo števati enakopravnost, občanov na enotnem tržišču in poskušati poiska ti rešitve na vseh področjih (dd) Volilna seja skupnosti Italijanov na Koprskem KOPER — Na volilni seji skupnosti Italijanov iz koprske občine so pred dnevi obravnavali več po membnih vprašanj, ki so se v zadnjem času nakopičila ob njihovem delu. Dosedanji predsednik te skupnosti Giovanni Miglioranza je v poročilu o petletnem delu med drugim naštel vrsto uspelih manifestacij, ki so pomagale pripadnikom italijanske narodnosti pri utrjevanju in dograjevanju sožitja z večinskim narodom in pri uresničevanju po sebnih pravic narodnosti. Na volilni seji so obravnavali tudi nov statut in pravilnik skupnosti Italijanov iz Kopra. Menili so, da bo novi statut omogočil korak na prej v delovanju delegatskega sistema italijanske skupnosti, saj je predvidel večjo povezanost skupno sti Italijanov z delegatskimi sredinami v krajevnih skupnostih, kjer so že marsikje oblikovali sekcije pripadnikov narodnosti. Na volilni seji niso pozabili na težave, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju denarja za nekatere začrtane naloge. V lanskem letu so imeli za vse svoje delo na voljo le 880, tisoč dinarjev, /a prenovo in ureditev svojega sedeža skupnosti bi morali v Kopru zbrati 4 milijone dinarjev, doslej pa so uspeli izvrtati šel« desetino potrebnega de narja. Za novega predsednika so za dobo enega leta izvolili Ennia Opassija. B. š. V ZVEZI Z GLASOVANJEM V OZN O KAMPUČIJI Nepričakovan napad Pravde na kitajsko zunanjo politiko (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA - Za tiste, ki so v zadnjem času govorili o «odločnih premikih* v sovjetsko-kitajskih odnosih in v triangularni podobi sve ta napovedovali skorajšnjo normalizacijo odnosov med Moskvo in Pekingom je današnja kratka »replika * v Pravdi prav gotovo pri šla kot strela z jasnega. Pravda je povsem v starem slogu napadla kitajska stališča o Kampučiji, isto časno pa zavrnila tudi stališča vseh tistih držav, ki so pred irratkim v generalni skupščini OZN glaso vale za resolucijo o Kampučiji, v kateri se — kot je znano — zah teva umik vietnamskih . čet s kam pučijskih tal. Mnogi tukajšnji opazovalci sp ostali brez besed tudi zaradi tega. ker si niso povsem na jasnem, kaj je bolj presenetljivo: hladno krvnost, s katero so komentatorji Pravde zavrnili zahteve velike večine držav članic OZN. ki so se na letošnjem jesenskem zasedanju generalne skupščine še enkrat izre kle proti prisotnosti tujih sil v današnji Kampučiji, ali ostre pripora be na račun kitajske vlade, ki je prav tako glasovala za resolucijo Pravda pravi, da so danes »tudi takšne države in vlade*, ki jim ni povseči, da .je »kampučijski narod obračunal s Polpotovo bando*. Pri tem skušajo sovjetski komentator- ji, kot že večkrat do zdaj, ves problem Kampučije poenostavljeno prikazati v luči Polpotovih zločinov in «rešilne vloge*, ki naj bi jo za Kampučijce prineslo vkorakanje vietnamskih čet na kampučijsko o-zeml.jc. V Pravdi je oovsem narav- je tako v Moskvi spet moč javno nost rečeno, da so nekatere od «teh * slišati sovjetske očitke na račun ki- tisk. Rečeno .je. da prikazujejo na Kitajskem^ v popačeni luči položaj v Kampučiji, prav tako pa tudi značaj kampučijskih odnosov s Sovjetsko zvezo in Vietnamom. Po skoraj tromesečnem odmoru držav in vlad* še vedno priprav ljene vzeti pod svojo streho Pol pota in njegove pomagače, čeorav je baje vsem jasno, da je odgovoren za smrt milijonov ljudi. Glasovanje v generalni skupščini, s katerem se je 90 držav izreklo za podaljšanje mandata predstavnikom Demokratske Kampučije v OZN, današnja Pravda označuje kot »zaporedne manevre* tistih, ki bi radi v svetovni organizaciji obdržali »krvavi Polpotov rez im* in ki skušajo »mehanizme OZN izkoristiti za vmešavanje v notranje zadeve suverene dežele — Narodne republike Kampučije*. Tudi zdaj v Pravdi ni niti besedice o tem da sc je velika večina članic sve tovne organizacije izrekla proti vsakemu vmešavanju v kampučijske zadeve in da .je za resolucijo, ki zahteva umik vietnamske vojske iz Kampučije, glasovalo 105 držav. Največ pozornosti ob tem seveda vzbuja povezava s Kitajsko. Med vsemi tistimi, ki po moskovskem mnenju »naj ne bi razumeli položaja v današnji Kampučiji* nam reč Pravda omenja zgolj kitajski MIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllll'MII IIIMIIIMIIIIIIIIUIIIII111111111111 ll6llllllUllltUMi*ltl|*M6*lll II IIIIHIIIMtllll tlllll |||||lM|||||MM||||||nilll||||f|||||g||||||MlMlli PREDLOGI PREDSEDNIKA ZSO FELIKSA VVIESERjA Za razvoj gospodarstva ob meji CELOVEC — Koroški deželni proračun predvi deva za leto 1983 za pospeševanje in razvoj obmej nih področij le 15 milijonov šilingov, kar je občut no premalo, je v posebni izjavi poudaril predsednik Zveze slovenskih organizacij, dipl. inž. Feliks VVie ser. To je namreč le nekaj nad dva odstotka od 070 milijonov šilingov,, kolikor je s prihodnjem letu predvideno za pospeševanje koroškega gospodarstva. Glede na to. da se je gospodarska situacija na južnem Koroškem v zadnjem času močno poslab šala in da so napovedi za prihodnje leto slabe, je predsednik ZSO od pristojnih v deželni vladi zahte val konkretne ukrepe, s pomočjo katerih bi lahko ublažili negativni gospodarski razvoj. Med drugim je predlagal: — da mora Koroška v proračunu za leto 1983 nameniti bistveno več sredstev za razvoj obmejnih področij. — koroška deželna vlada naj izdela konkretne predloge za sklenitev posebnega obmejnega gospodarskega sporazuma s Slovenijo. — sejemski sporazumi med Koroško in Slovenijo morajo služiti z vidika Koroške predvsem domačim proizvodnim firmam, — republika Slovenija naj preveri možnosti, da se maloobmejni promet v celoti izvzame iz omejitve. ki so bile nedavno sprejete v Jugoslaviji. Omenjeni predlogi so v korist gospodarstva na obeh straneh meje ter so v interesu slovensko in nemško govorečih ljudi južne Koroške. Z dobro voljo in ob resni skrbi za plodovito obmejno gospodarsko sodelovanje je navedene predloge možno relativno hitro uresničiti, je v svoji izjavi poudaril predsednik Zveze slovenskih organizacij. (Sindok) tajske politike, prav take ca tudi stare obtožbe, ki so v Pekingu vedno povzročale hudo kri. češ da gre kitajska politika z roko v roki s »svetovnim imperializmom*. Komentatorji Pravde tudi tokrat ne varčujejo s pikrostjo in brez ovin kar.jen.ia pravijo, da je »težko razumeti kitajsko vodstvo, stopajoče skupaj z imperialistčno reakcijo, da se nikakor ne more sprijazniti /, interesi kampučijskega naroda*. Pri tem se je še posebej veliko govorilo o sovjetski potrpežljivosti, s katero naj bi se sovjetska vlada lotila zadnjega kroga konsultacij s predstavniki kitajskega zunanjega ministrstva. Te konsuitacije, kot se je napovedovalo, bi se morale po »Prvi rundi* v Pekingu nadaljevati decembra v Moskvi. Ni čudno, če .je zato za vse »replika* v Pravdi še toliko bolj presenetljiva. DANILO SLIVNIK Protivrednosti za umestitev jedrskih central RLM — Poslanska komisija za industrijo je včeraj odobrila z zakonodajno pristojnostjo ukrep, po katerem bo lahko država izdajala električnemu podjetju ENEL dovoljenja za ‘umestitev jedrskih central v primeru, da bi se prizadete občine temu uprle. ENEL bo pa moral dodeliti tem občinam »prispevek*, name-njen družbenogospodarski ureditvi in zaščiti narave na prizadetem področju. Zakon bo stopil v veljavo, ko ga bo odobril še senat. RIM — Vladni odlok o začasni (do 30. novembra) in delni razbremenitvi socialnih da-ate v, ki jih plačujejo delodajalci, bo romal spet v poslansko zbornico. Senatna komisija za delo je namreč zavrnila njeno dopolnilo, po katerem bi imeli pravico do priznanja študijskih let za pokojnino tudi tisti državni uslužbenci, ki so diplomirali na univerzi po nastopu siužb«. 0 obstoju »kanala*, po katerem bi lahko prispeli do «ljudskega zapora* zaupni dokumenti. Največ obravnave je bilo posve čene zasliševanju enega najtesnejših Morovih sodelavcev Corrada Guerzonija, ki je zlasti orisal stike, ki jih je leta 1974 imel Moro z nekaterimi ameriškimi državniki. Spomnil s. je washingtonskega srečanja med predsednikom KD in Kissingerjem, med katerim je ameriški zunanji minister zavzel tako o stro stališče do italijanske politike, da je Mora naslednjega dne zajela slabost. «Mora so v krogih ameriškega zunanjega ministrstva.* je dejal Guerzoni, «označili kot proti-strankarskega filokomunlsta. ki je v Italiji podpiral podkupovanje, sam se sicer vanj ni zapletel, vendar ga je podpiral, da bi oslabil KD in s tem prisilil stranko k zbližanju s komunisti.* Po besedah priče je bil Moro po povratku iz ZDA tako zagrenjen, da se je za tri ali štiri leta hotel umakniti iz polittenega živ | 1 jen ja. Kissinger ja jc obtožil, da je povsem nesposoben razumeti italijansko politično stvarnost in je to svoje nerazpoloženje prelil v članek, ki naj bi izšel v dnevniku «11 Gior-no* in v katerem je naslovil hudo kritiko na račun ameriške politike do Italije. Guerzoni naj bi mu odsvetoval objavo tega članka, ki je skončal v predsednikovem zasebnem arhivu, po njegovem umoru leta 1979 pa je bil predan z vsemi o stalimi dokumenti Morovi vdovi. Po besedah Guerzonija je trenutno ve-l;ka neznanka vprašan ie. kako je prišlo do tega. da .je bil članek le ta 1979. pred političnimi volitvami, objavljen v dnevniku «l’Unit5*. Mo-rov sodelavec ie tudi odločno zanikal možnost, da bi kdo odnesel do kumente iz predsednikovega studia za časa njegovega ujetništva, skoraj gotovo pa je. da je imel precej' »delikatnih* l’stin s seboj v tre nutku, ko so ga ugrabili. Med temi nai bi biM z'as*i dokumenti v zvezi z afero Lockeed. , diceja na mesto poveljnika finančnih straž. Foligni pa jc omenil možnost. da .je bil general žrtev izsiljevanja s strani tedanjih političnih sil. (ienghini za rešetkami RIM V Monaku ie policija aretirala italijanskega gradbenika Ma ria Genghinija. katerega je iskala italijanska policija preko Interpola •že leto dni zaradi namerhega bankrota. nezakonitega iznosa denarja iz države in poneverb Genghini jg bil lastnik petnajstih gradbenih pod jeti.j, poneveril pa naj bi kar 500 milijard lir. Preiskava o njegovi dejavnosti je razkrila, da .je bil v zvezi tudi s pokojnim bankirjem Robertom Cal vijem. MATAJUR — Pred nekaj dnevi je krajevni odbor PSDI Nadiških dolin priredil v Matajurju srečanj« in razpravo o razvojnem načrtu Matajurja (PIP - Piano insediamento produttivo). Uvodno besedo je imel Aldo Mazzola, predsednik krajevnega odbora PSDI. Matajur predstavlja središče Nadiških dolin, je rekel. Vsak razvojni načrt zadeva torej, celotno skupnost in celotni skupnosti mora prinesti korist. Toda ne sme biti vsiljen z vrba, pač pa mora biti avtentični izraz potreb in mnenj domačinov. V svojem posegu je Mazzola predlagal za razvoj tega področja zaščito tipičnih lokalnih pridelkov in zlasti razvoj kmečkega turizma na zadružni •-snovi. Nato je izvajal svoje poročilo Giuseppe Paussa, predsednik Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, ki je prikazal stališča socialdemokratske stranke glede razvojnega načrta Matajurja. PSDI se zaveda važnosti načrta in se zavzema za njegovo uresničitev, upoštevajoč seveda potrebe domačinov, saj je njihova zaskrbljenost popolnoma upravičena. Socialdemokratska stranka predlaga tudi, da se načrt PIP vključi v .širši program razvoja za vse Nadiške doline. Sledila je razprava v katero so posegli deželni odbornik Renato Ber-toli. tajnik pokrajinske federacije PSDI Gianfranco Sette, pokrajinski svetovalec Camillo Paussa in drugi. Mladinski film «Sreča na vrvici» ČEDAD — V okviru tečajev slovenščine za otroke in mladino, ki so tudi v letošnjem šolskem letu stekli po raznih krajih Beneške Slovenije, se je te dni pričelo predvajanje slovenskega mladinskega filma «Sreča na vrvici*. V soboto popoldne je simpatična zgodba o otrocih in psu navdušila kakih petdeset malčkov v telovadnici na Lesah. v Rečanski dolini. Poleg predvajanja v Čedadu so zdaj predvidena še predvajanja po drugih kra-x jih Benečije, tako zlasti v Tipani in Bardu. S filmom, ki ga .je posredoval« Zveza slovenskih kulturnih društev, in z drugimi podobnimi pobudami želi organizator tečajev. Zavod za slovensko izobraževanje iz Čedada, popestriti svoj program pouka slovenščine in dati slušateljem čim več možnosti za neposredno spoznavanje živega jezika. WASHlNGTON - S Cape Canave-rala bodo danes že petič izstrelili vesoljski trajekt «Space shuttle*. ki bo opravil prvi redni polet v vesolje po štirih preizkusnih vožnjah. Peta misija trajekta je namreč »trgovskega značaja*. Proces o petrolejski aferi TURIN — V Turinu so v nadaljevanju procesa proti krivcem za znano petrolejsko afero včeraj me J drugimi pričali tudi admiral Henke, načelnik italijanskega glavnega šta ba od ’972 do 1975. Tanassijev tateik od i9G6 do 1974 Palmiotti, in Fmigni. ustanovitelj Nove ljudske stranke. Vsi tri,je so zanikali svoj vpliv na imenovanje generala Giu- RAZSTAVA NAPRAV HI-FI GLASBE T R S T — od 11. do 15. novembra 1982 Palača Vivante Largo Papa Giovanni XXIII št. 7 Urnik: od 9.30 do 12.30 ter od 15. do 17. ure PRIREJA TVRDKA RADIO RESETTI TRST — Ulica Rossetti 80/la — Tel. 040/75-07-25 T fflJ&tdH, krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 J visoka moda in konfekcija po naročilu