K 19.1. Novic. OGLASNIK. V Ljubljani 10. maja 1871. Štev. 1». Kdor želi kako oznanilo v ,,Oglasniku" natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako vrstico z navadnimi črkami 7 kr. za enkrat, dvakrat 10 kr., trikrat 13 kr. — Večji črke bodo po prostoru ki ga potrebujejo, prerajtane* Za vsakkratni natis je še 30 kr. za kolek (štempelj) plačati. Št. 5647. (95 — 1) Srenjski zastop je nasledni red o vodnjakih za glavno mesto ljubljansko določil. Ta red se s pristavkom splošno razglasi, da dobi svojo moč 1. junija 1871. V L j u bij a ni 20. marca 1871. Red o vodnjakih* Nadzorništvo vodnjakov, §. i. Da se nad stanom vode v vodnjakih mesta neprenehoma in skrbno čuje, ustanovi se mestno nadzorništvo vodnjakov. Sostava komisije za ogledovanje vodnjakov. §. 2. Nadzorništvo vodnjakov oskrbuje dotična komisija. Ta komisija obstoji iz mestnega zdravnika, mestnega stavbnega uradnika, enega zidarskega mojstra, enega srenj skega odbornika stavbnega in enega srenj -skega odbornika policijskega odseka. Prve tri člane odloči mestni župan, mestna odbornika volijo dotični odseki, cela komisija voli iz svoje srede prvomestnika. Naloga komisije za ogledovanje vodnjakov. §. 3. Komisija za ogledovanje vodnjakov ima nasledne naloge: a) Stan vsih vodnjakov in lastnosti vode od časa do časa redno preiskovati, in določiti če kake in kakšne zdravju škodljive okolstave do njih vpliv imajo. b) Izid vsake preiskave v zapisnik zapisati. c) Nad osnovo in zidanjem novih kakor tudi prena-redbo obstoječih vodnjakov natančno čuti, pri te priložnosti pozvediti kakšne so lege zemlje in to kar se je opazilo v zapisnik zapisati, d) Primerne nasvete za odpravo zapazenih napak staviti. Preiskava vodnjakov. §• *• Komisija za ogledovanje vodnjakov ima redne seje, pri kterih določi vrsta po kteri se vsi vodnjaki občasno preiskavajo. Vendar naj se po moči na to gleda, da se za ogled ta čas porabi, ko lastnik vodnjaka taistega čisti (glej §. 16). K sejam, pri kterih zamorejo tudi udi srenjskega odbora nazoči biti, kakor tudi k ogledovanju samemu pokliče se po potrebi en zemljoznanec (Geognost) in* en kemiker. §. 5. Komisija po uradni poti o pravem času, to je 24 ur poprej posestniku vodnjaka, ki se ima preiskovati, ogled naznani. Pri veliki sili zamore na posebno povelje mestnega župana ogled brez poprejšnega naznanila biti. Konečni ogled, pri kterem se pozvč ali so se uradni ukazi spolnili, se ne naznani. §. 6. Komisija mora pri ogledu popolna biti; mestni zdravnik pa zna izostati, kader gre za stavbeno-teh-nične stvari. §7. Komisija ima pravico se poslužiti vsih pripomočkov, ki so potrebni, da se vodnjak (po §. 3. lit. a) natančno pregleda. §. 8. Mestni stavbeni uradnik ima za to skrbeti, da se dela vodnjaka ne poškodvajo, in da se po končanem ogledu vodnjak v dobri stan spravi ako preiskovanje ni potrebe kazalo da se zapre. Ravno tako se bo pri ogledovanju kar se da urno ravnalo, in če mogoče na to gledalo, da se tudi med ogledom voda iz vodnjaka jemati zamore. §. 9. Najvažneji stvari na ktere mora komisija gledati so: a) Koliko premore vodnjak v primeru k velikosti hiše in prebivalstva ali okrožja ki vodnjak rabi. 6) Kakšine so podzemeljske lege sveta, vodoravnost in primerna globo čina. c) Kaka je primerna velikost delov vodnjaka. d) Na vse okolstave ki znajo zakriviti, da se vodnjak onesnaži, posebno na blizo ležeče stvari, kot brezna in gnojnice. e) Na vredovanje vodoravnosti okoli vodnjaka ležečega sveta tako, da se na površju voda v njega vtekati ne more. /) Na zdrževanje snažnosti pri vodnjakih, lesenih delih ceva, podzidani in uglobivni kadi. g) Trdno obzidje vodnjaka. h) Dobro napravo streh nad vodnjakom, tako da se čisti zrak pripusti, pritok deževne in odtočne vode pa popolnoma obrani. Pri tem naj se tudi gleda če ni mogoče, da se šaht vodnjaka od vode ki ima odtekati in po odpeljavnem kanalu ne onesnaži. §. 10. Navadno se bo vodnjak na ta način ogledoval, da se kdo v šaht spusti, torej je treba paziti, da se kaka nesreča po dušivnim zraku itd. ne pripeti. Po potrebi naj se voda vodnjaka kemično ali pa po drobnogledu preiskava. Zapisnik preiskavnili izidov. §. 11. Vse preiskave se v natančni zapisnik zapišejo. Zapisnik mora imeti nasledne rubrike: 1. Tek štev., 2. Ulice ali trg, 3. Hišna štev., 4. Ime posestnika, 5. Kraj vodnjaka, 6. Vzrok preiskave, 7. Ime nadzornika vodnjaka, 8. Določilo komisije (v to rubriko se upiše): a) Globočina, 7\ t> x *i i vodnjaka, o) roprecnik / j i , ' ' r \ vodnjakovega ceva, c) Vzdigovalna visočina pumpnega droga, d) Višina vode v vodnjaku, e) Lege zemlje, f) Krajne okolstave vodnjaka, f) Koliko premore vodnjak, ) Kakošna je voda, njena gorkota itd. 10. Presoja, 11. Ukaz magistrata, 12. Izpolnjenje. Te zapisnike, kakor sploh vsa pisanja nadzorstva vodnjakov, hrani redno zložene, mestni stavbeni urad. Osnova novih in prenaredba že obstoječih vodnjakov. §. 12. Stavbena komisija mora k ogledu, ki je vsled stavbenega reda pri osnovi novih vodnjakov ali pri prenaredbi že obstoječih vselej komisijo za ogledovanje vodnjakov povabiti, ktera ima na to gledati, da osnova novega vodnjaka vsim tirjatvam zadostuje, ktere skrb za občni blagor zarad preskrbovanja z vodo za pijačo in hišne potrebe staviti mora. §. 13. Ako se vodnjak poškodvan, ali njegova voda za vžitek nepripravna spozna, bo komisija to koj magistratu naznanila in primerne nasvete stavila. Na to podeli mestni magistrat, ko je stan stvari po izvedencih v nazočnosti stranke poizvedel, nevte-gama potrebna povelja. Nad spolnovanjem teh povelj v pobolšanje vodnjaka čuje komisija, in se bo po nenapovedanem ogledu od izpeljave prepričala. Popravki in prenaredbe, ki danem povelju ne zadostujejo, in grajane napake ne odstranijo, zabra-nijo se po uradni poti, in proti zanikernežu se bo z pravično ojstrostjo postopalo. Posebna sila naznani se županu. Pri prav nevarnih napakah vodnjaka, se bo taisti zaprl, in če bi treba bilo, tudi zasul. Splošne določila. §. 14. Da se namen, ki si ga je komisija za ogledovanje vodnjakov stavila, doseže, se naslednje zapovedi, ki vsakega vežejo, določijo: a) Naprava novih vodnjakov kakor tudi veči poprava že obstoječih, kakor odzidanje taistih, ali ponovljenje obzidja, odvisna je od magistratnega dovolenja, brez kterega se ne sme začeti. b) Posestniki vodnjakov so dolžni ojstro na to gledati, da se vodnjaki zmirom čisti obdržijo, m taisti koj dobro iztrebijo ako se zapazi da so onesnaženi ali da je voda slabša postala. Vsako trebenje vodnjaka se mora poprej magistratu naznaniti, c) Posestniki so dolžni preiskovanje vodnjaka po komisiji za ogledovanje vodnjakov vsaki čas do- voljiti, in po moči pospešiti. Oni morajo povelja vrada kar se tiče osnove, poprave in snažnosti vodnjaka natančno s polno vati. Pritožba. §. 15. Pritožbe zoper ukaze magistrata morajo se v 14 dnevih srenjskemu zastopu predložiti. Pritožba proti povelju, ki precejšnji zapor vodnjaka ukazuje, nima odločivne moči. Stroški preiskave. §. 16. Navadno bode stroške preiskave vodnjakov srenja plačala. Če pa ti stroški iz neizpolnovanja danih magi-stratnih zapovedi nastanejo, zadenejo taisti posestnika vodnjaka. Kaznovanje. §. 17. Prestopki tukaj omenjenih zapovedi, bodo po tem kaki so, ali od za to poklicane sodnije, ali pa po §§. 109, 110 in 111 začasnega srenjskega reda za Ljubljano, kaznovani. Od srenjskega zastopa ljubljanskega glavnega mesta 20. maja 1870. Dr. Jožef Snppan, župan. Najboljši in najlepši (77—5) zobje kakor tudi cela u j e d a 1 a (Gebisse) stavi brez oklepek v vulkanitu ali zlatu po najnovejši ameri-kanski znajdbi, brez odstranjenja škrbin in brez vsake bolečine. Votle zobe stanovitno plombira in vse druge operacije zob z narkozo in brez nje opravlja zdravnik za zobe A. Paichel. Ordinira vsak dan od 9.-6. ure v stanovanji zdravnika za zobe Elng-landerja poleg Hra- deckijevega mosta. Ostane do 15. maja v Ljubljani. Še *0 lotov jako dobrega skušenega semena svilnih jajčic domačega to je milaneške baze po 2 gld. lot se dobi pri meni. Lansko leto sem bil od tega plemena 200 funtov pridelal. (91—2) Kapelle, v Metliki. Št. 2265. Razglas (93-—2) tistih obligacij kranjske zemljiščine odveze, ktere so bile 29. aprila 1871 izsrečkane: S kuponi po 50 gld. št. 2,127,165, 416,446. 2407, 2410, 2520, 2531, 2546, 2728, 2761, 2888 2948 s'kuponi'po 500 gld. št. 6, 137, 285, 312, 366, 457, 478, 618, 640, 762. S kuponi po 1000 gld. št. 43, 45, 60, 185, 246, 456, 484, 497, 502, 584, 614, 639, 655, 719, ^62, 980, 1032, 1083, 1134, 1274, 1298, 1365, 1370, 1387, 1438, 1455, 1597, 1602, 1623, 1645, 1699, 1712, 1772, 1807, 1809, 1858, 1867, 1916, 2075, 2214, 2242, 2246, 2247, 2278, 2284, 2355, 2364, 2396, 2667, 2678. S kuponi po 500 gld. št. 148, 397, 419. Lit. A. št. 328 za 6000 gld. 35 55 55 55 55 55 55 55 374 „10.000 804 53 1304 „ 1357 „ „ 1297 „ 95 55 53 33 35 150 50 100 280 „ z razdelnim zneskom od 50 gld. Omenjene obligacije se bodo s po srečkanji vzdignjenimi kapitalnimi zneski v zato odločenem znesku avst. veljave, po pretečenih šestih mescih od dneva srečkanja, pri kranjski deželni blagaj-nici v Ljubljani po predpisu postavnih pravil v gotovem denarji plačevale, ktera bo tudi za sreč-kanju ne podvrženi znesek obligacije za 230 gld., obligacije lit. A. št.1297 z 280 gold. nove obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani srečkane obligacije kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze proti 4%nem odbitku, natančno po dnevih zaračunjenim, na korist zakladu kranjske zemljiške odveze. Razun omenjenega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih že poprej vzdignjenih obligacij še niso oglasili za izplačevanje: *S kuponi št. 17, 143, 337 po 50 gld.; št. 137, 148, 810, 965, 1107, 1407, 1445, 1504, 1581, 1644, 1690, 1779, 1859, 1860, 1876, 1877, 2043, 2521, 2814 po 100 gld.; št. 145, 153, 257, 355 po 500 gld.; št. 119, 323, 636, 854, 995, 996, 1005, 1043, 1224, 1324, 1355, 1479, 1527, 2066, 2434, 2573 po 1000 gld.; št. 394 po 5000 gld.; št. 437 za 5000 gld. s srečkanim razdelnim zneskom od 2550 gld. Ker tedaj izpada od dne srečkanja omenjenih obligacij pravica na obresti njih plačevanja, se tedaj prejema zneskov njih dotičnega kapitala s to opazko na znanje daje, da bi se imel, če se primeri, čas, ki je za plačilo odločen, zamuditi in da bi se omenjeni kuponi po privilegirani c. k. avstrijanski narodni banki izplačevali, se bodo obresti od prejetega kapitala odtrgale. Kranjski deželni odbor v Ljubljani 29. dne aprila 1871. Cesar Franc Jožefove toplice na železno-cestni postaji „Laški trg" na Štajerskem). Ta zdravilnica je z vso zložnostjo previdena in ima vseskupne, kakor tudi različne kopeli, banje, škropilnice in slapne kopeli. Ta zdravilnica (med štajerskimi toplicami najmočneji in najgorkeji) je vvildbadškim in gaštajnskim toplicam prilična, s kte-rimi ima enake lastnosti in enako zdravilno moč. Pri čutnih in ženskih boleznih (glavoboljih, krčih, druzih bolečinah in kolikah, mesečnih čiščenjih, krvnih- in slizotokih), hromotah, krvavnicah in her-betnih bolečinah, pri protinastih in udnih boleznih ni boljšega zdravila kakor so te toplice. Za stanovanje gostov stoji v kopalnici okoli sto sob pripravljenih. Razun kopalnice dobe gostje stanovanje in živež tudi v gostilnicah in druzih privatnih hišah blizo toplic, ki so ravno v ta namen postavljene bile. Kaj več se zve pri vodstvu Franc Jožefovih toplic v Laškem trgu, ktero tudi kopelno tarifo, popis toplic na vse kraje zastonj in poštnine prost pošilja. (88 — 4) Dobra šivna mašinaje dobrota hišni gospodinji, ona jej delo polajša in oddihljej pripusti. (96—i) Temeljiti poduk brezplačno. Poroštvo za dobro izdelovanje 6 let. Viiic. Woscliiiagg-u v Ljubljani na velikem trgu št. 237 je največi zaloga vnovič zboljšanih šivalnih mašin najboljih do zdaj znanih sestav, za domačo rabo, za krojače, za čevljarje, klobučarje, sedlarje itd. po nižji ceni kakor povsod. Cenilni listi in skušno delo je prosto. Ob enem priporočam svojo zalogo krasnih lišpinih reči in raznega blaga nove šege. Unanje naročila se bodo hitro izvrševale. Vinc. Woschnagg, v Ljubljani na velikem trgu št. 237, in v Trsta piazza della borsa št. 717« Izvrsten, 4 leta star konj, za vožnjo in jahanje zelo pripraven, je v Šmihel-skem farovžu pri Žužemberku naprodaj. (97—1) tioljttfd) - J&amtbvtmn. ©atfon=(Srflffmntjj am L Sflal (92—3) ad>e, 3)ta<\cn unb SDcirm-fatartt)cttf bet Untcvlcibšftvtfmtficn, bet Steber*, SJitlv unb ®aUenblaienleiben, y?a\twvthvit>en, ©tcfct in $olge ju iipptget Leben6nmfe, bet tibermdftger *y ettb t Ifcuttfl, bet mangel^aftet SSlutberettttttg, 25letd[>ftid>t, bet ^t)pod>e>it&rtc- SJtinetalroafler* unb 5Bo^nnng§^ejlettungen: &treYttpit frer gattbed s araki ali pisarnici v Pitinjah eno uro od St. Petravpri novi cesti. — Vozni listi od Zaloga do St. Petra po znižanej ceni, dobivajo se v Ljubljani v stacuni gosp. P e r d a n a (pri Balantu). (98-i) Alojzij Lonček. Vino na prodaj. Na posestvu Podredje na Hrovaškem, 1 uro od Rogatca, 4 ure od železnične postaje PelČane, proda se več sto vedrov dobrega vina. — Bolj natanko se zv6 ondukaj ust-meno ali pismeno. Podredje 5. vel. travna 1871. jas! <^o Prihodnji petek — 19. maja — bo se-nožet na Ljubljanici pri Lipah, Velka Kode-lovka, zjutraj ob 9. uri v koscih v najem (štant) dana. Razgl; Prišle so pri P a t e r n o 11 i - tu v Gorici na svetlo in se dobivajo pri * Jan. Giontini-ju in Jurji Lerherji v Ljubljani podnčne povesti spisal v laškem jeziku Frančišek Soave ali povesti (178—9) H. Parea in L. Bramieria, poslovenil Štefan Kociančič, Drugi natis (s 6 podobami) Veijajo 60 soldov. Pri svoji ločitvi iz Idrije vsem prijatlom in znancem, vsem prebivalcem idrijskega mesta in okraja moj in moje družine serčni pozdrav in živa zahvala za vso nam skazano ljubezen in prijaznost! Vedno se je bomo hvaležni spominjali. Ohranite tudi Vi v prijaznem spominu Jožefa Jerneja Piiner-ja. c. k. okrajnega predstojnika in sodnika v pokoju, (100—i) in njega družino. Vena mesa v JLfublfani za mesec maj 1871. fant fant 26 kr. 22 kr. 23 kr. 19 kr. 1. cena ali najboljšega mesa: 1. bržole, 2. muljprata, 3. križnega kosa, 4. cesarskega kosa, 5. stranskega ertelca, 6. zadnjega ertelca.......... 2. cena ali meso srednje vrednosti: 7. zavratnega kosa, S. pleča, 9. reber, 10. zgornjega flama.....• . . . 3. cena ali najslabšega mesa: 11. meseni del glave, 12. vratu, 13. spodnjega flama, 14. prsnine, 15. bočnika sprednjega in zadnjega........... Za priklado se sme mesu prve cene glava in noge, mesu druge in tretje cene pa srce, pljuča, jetra in vranica, pa ne več ko 4 lote na funt dati. Kdor se po ti ceni in vagi ne ravna in slabje blago prodaja, bo po obstoječih postavah ojstro kaznovan« vprežnih volov, bikov, krav 18 kr. 15 kr.