327. številka
Trst, v petek 25. novembra 1904.
Tečaj XXIX.
Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.juri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Posamične številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, Žt Petru, Sežani,
Kabrežini, Novemmestu itd. Orlase iti naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica Glorgio Galatti st. — Uradne ure so od 2. pop. do 8. zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1K»7.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece <; K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18.
Ptosno-liraniluični račun St. S41.652.
a«
(Brzojavne vesti.) PORT ARTUR
LONDON 24. »Standardu« javljajo iz Tokija: Gla?om zanesljivih poročil od oblegovalne armade re streljajo v zadnji čas več ruski obrežai forti ua japonske ladije, ako 89 iste bližajo cbali. Nt bena ruska ladija ne skuša baje več zapustiti pristanišča, ker so vse poškodovane. Demorel zacija posadke v Port Aiturju baje narašča, tabo se baje množi tudi število dezsrterjev.
TOKIO 24. Obegovalna armada izpred Pcrt Arturja poreča, da je bil v ponedeljek po roči protinapad Rusov na japonske čete pred vztočnim Kikvanšsnom odbit.
IZ MANDŽURIJE.
Pričakuje se bitke.
LONDON 24. »Standardu* poročajo ie Tokija : Razna poročila iz Mandžurije javljajo o neposredno predstojeći kitki, ki se bo najb:ž vriila med rekama Šibo in Hunbo.
TOKIO 24. Iz japonskega glavnega ta-borja poročajo : Močen oddelek ruskih čec je presenetil japonski oddelek, ko je isti hotel zasesti rusko taburšče Veitsuku severno od Husentsang8. Japoncem je došlo ojačenje, nakar bo potisnili nazaj ruski oddelek.
Baltiška eskadra.
PORT S A ID 24. Ruska eskadre je do ex>e!a semkaj. Podvzeie so se ehodne mere, da bi se med vožnjo skezi prekop ne pripe-t la kaka nezgoda.
LONDON 24. »Dailv Telegraph« po-r ča iz Port Saida: Ruske ladije, ki bo usidrane v tukajšnjem pristanišču, eo oddeljene <>i drugih ladij ter obdane od ladij, ki jih nadzorujejo. Ruski eskadri ee dovoli, da za more vzeti vede in mesa. Hoče se vedeti, da se nahajo v Pcrt Saidu japonski agentje. Ne otrjene govorice porečajo, da je blizo A lena ena japonska križarka.
LONDON 24. »Reuterjev biro* poroča iz Kaneje (Kreta): Ruski mornarji, ki so ostal tuki-j od prvega oddelka baltiške eskadre ter so naBtanjeni v vtjašnici ruske okupacij-ke armade, ee pridodelijo diviziji ruske es-kadre, ki pride v petek v Kanejo.
SKAGEN 24. Ruska dopolnilna eskadra je danes zjutraj rdplula.
Angiezki parnik »Inverneas
LONDON 24. Glasom nekega »Lloj-dsu« dospelega jKjrcčila se boje, da ie angležki parnik »Invernesa«, ki je dne 16. oktobra o Iplal z živili in strelivom v Korejo, padel v roke Rusom, oziroma da ee ;e vs!ed svojega nevarnega tovora pegreznil.
Pomožni križar »Cuban«.
BAVONNE 24. Govori se, da ruski oklopni kr žar ukicuje v tuksjšnjem prista-
PODLISTEK.
55
nišču živi'a. Pove lini k »Cubana« pr čakuje ukaza iz Petrograda, hoče-li tikaj počakati tretjo diviz:!o bilt ške eskadie.
Angleški parnik uplenjen od Japoncev.
LONDON 24. »DaiJy Caroniclec poroča iz Šiogaja : Angležki parnik »Tung-chow« z 30 000 škatlami mesnega ekstrakta je bil dne 23 t. m. med potoma iz Šangaja v Port Artur uplenjen od Japoncev. Tovor je lastnina rusko kitajske banke ter je bil vreden 200.000 taelov. (Kitajski denar = 4 krone).
Avstrijska državna zbornica.
DUNAJ 24. Ko so bile doslovno pre-č;tane djšle vloere in ko je naučni minister Hartel odgovoril na nekatere interpelacije, ee je nadaljevala debata o vladni izjavi.
Pob!. Wolf je v oBtrih izrazih napadal ministerskega predsednika, iVasti radi znanega odloka gleds ragrebškega vseučil'šča, glede italijanske pravne fakultete v Inomostu ter glede slov*n-kih vspcređn c v Šlez'ji.
Za pos'. Wo)f>m je govoril posl. L3-naesi najprvo o otvoritvi italjanske fikultete v Inomostu, na to je omenjal, da je Trat edino in najprikladueje mesto za italijansko vseučilišč?. Italijani ne odstopijo nikdar od te Bvoje zehteve. (Pohvala pri Italijanih).
Na to je povzel besodo minister dr. Korber ter odgovarjal razaim poslancem. Govoril je tudi o aferi dalmatinskega namestnika Handela ter isto pojasnil na temelju izvršenih poizvedb. Dr. Korber je naglašal, da ni baron Handel izrekel onih za Dalmatince raižaljivih be^ed ; v tem smislu da je izjavil sam baron Handel in mnogo nepristranskih pri 8.
Posl. B ankini in Kla'ć sta zaklicala : Škandal, da branite navadne lažnjivee ! Dr. Korber je rekel, da sa baron Handel vsestransko trudi za zboljšanje dfželnih intere sov dalmatinskih. Ministerski preusednik je uverjen, da je prepričal zbornico, da ni na-mestaik hotel žal:ti Dalmatincev in da jih ni razžalil.
Odlok gleda hrvatskega vseučilišča ima namen skroeti za naraščaj dobrih uradnikov v hrvatskih pokrajinah.
S.ušatelji avstrijskih vseučilišč imeli bodo prednost na=proti onim, ki so izvršili Bvoje študije na zagrebškem vseučilišču.
Na to je minister omenil tudi potrebo slovanskih vsporednic na učiteljiščih v Šleziji.
Glede italijanske fakultete je minister izjavil, da ista faktično več ne obstoja. Vlada jo je ustanovila kakor provizorij ter nima sedaj poveda, da bi jo zopet vzpostavila, ker so vse stranke s tem zadovoljne. (Pritrditev).
Imenovanje č'škega minietra je kroni j predlagal sam on, ministerski predsednik, ki je hotel na ta način stop ti v ožjo zvezo z zastopniki češkega nareda ter se sedaj obrača do njih, da omogočijo delovanje v zbornci. Hvaležen jim je, da eo prišli k njemu, ako bodo pa opustili obstrukcijo ne ve, vendar se pa tega nadeja. Minister meni, da ni možno rešiti zamotani narodnostni problem, ne da bi ee stranke sporazumele. Vlada zamore le zagotoviti, da ne bo žrtvovala nobenega nemškega interesa. Ako prične zbornica resno delati, reši državo mnogih skrbi. Delovanje v zbornici bo zbližalo stranke. Cela država se oddahne, ako sa bodo ustavnim potom rešili najnujneji zakoni, kakor zakon o polajšaniu bede, o italijanski pravni fakulteti in o proračunskem provizo riju. Ministerski predsednik je Bklenii z vzklikom: Gospoda moja! Na delo ! (Živahna pohvala).
To bi bilo . dobro, če bi hilo — res! Nekateri so tako optimistični, da delajo cel<5 že kombinacije za složno nastopanje z Italijani. Osobito naši bratje Čehi bo taki optimisti, ki koketirajo z_, mislijo sporszumljenja z Italijan-", ako bi ee t! poslednji res odločili da bi zaupstili Nemce za vselej, ali da bi vsaj nehali biti njihovi zavezniki proti
nam.
Brzojavne Vesti.
Naknadna državnozborska rclltev.
ĆERNOVICE 24. Na današnji dopolnilni državnozborski volitvi v drugem razredu veleposeBtva je bil soglasno, z vsemi 7ši glasovi, izvoljen deželni poslanec baron Hormu-zaki (Romun).
Parnik ponesrečil.
NE\V-YORK 24. Parnik »North America«, družbo »Veloce«, ki je odplul v Na-polj, je blizo Svobodnih otokov, trčil v neki predmet, ki je plaval po morju. Parnik je zadobil nad vodno črto veliko luknjo ter se je moral z popotniki padati v ladijedelnico.
Sneg v Inomostu.
INOMOST 24. Tukaj sneži nepretrgoma že .'JO ur. Promet na lokalnih železnicah je »stavljen. Vlaki z Brennerja bo od polunoSi dalje izostali. Promet b telefonom se vrši neredno. Z Brennerja poročajo o velikih plazih snega, ki so se utrgali. V mestu je semtertja sneg pol metra na visoko.
Sporazumljenje z Italijani ?
Govoril dr. O t o k a r Ry b a. f na občnem zboru in javnem shodu političnega društva „Edinost" dne 6. novembra 1904.
To vprašanje vzbuja te dni mnogo zani manja ozirom na dogodke v Inomostu. Stari ! prijatelji in zavezniki so si v laaeh. Toliko Italijani, kolikor Nemci se obojni babajo, da so kulturen narod. Kar fe je torej te dni dogodilo v Inomostu, se je dogodilo med j dvema kulturnima narodoms. To je bila dc-sedaj vedna pretveza, da s 3 bili zložni — i proti n&m. Sedaj pa so hudo navskr ž in t9kla je celo kri po inomostskih ul cah. In J listi že pišejo: prijateljstva je konec in nik • dar več ne bomo hodili skupaj, nikdar več | se ne bomo medsebojno podpirali.
Jaz pa moram povedati odkritosrčno, da ne spadam med take opt miste ia da ne gojim nikakih nad. Tudi če bi Bi sedaj razbili glave, najdejo se že zopet zbrane v sovražtvu proti nam. Saj to ni prvikrat, da so Nemci grdo ravnali z Italijani, ali vzlic temu, so vsikdar postali zopet edini na škodo Slovanov. Tako bo tudi Bedaj in v bodoče. Tudi če se ne morejo zjediniti za pozitivno d3lo, so vsikdar edini, ko gre za naše bodi kulturne, bodi gospodarske interese.
Zato je naša dolžnost, da smo jako previdni in da hladno in trezno motrimo vprašanje sporazumljenja z Italijani in da se ne udajamo nikakim posebnim nadam. Nekateri naši so se bili minolega leta malo preveč razgreli v svojem optimizmu tako, da so na lanskem občnem zboru našega političnega društva klicali: >Evviva Garibaldi !« O njih morem pač reči, da niso vedeli, kaj dflajo ! O gotovo: lepo, koristno in potrebno bi blo pošt9no sporazumljenje z Italijani. 1» tuli težko ne bi bilo priti do takega sporazumljenja. Saj mi ne zahtevamo druzega nego to, kar nam gre po zakonu! Mi ne zahtevamo ne privilegijev, ne dobrot, ne milosti: mi ne zahtevamo druzega, nego da se v nfciSem Primorju vrše zakoni. Ali že ta sama tečka je Italijanom dovolj, da odklanjajo sporazumljenje z nami. Oni nočejo, da bi bili mi tu enakopravni, ampak pripoznati bi morali m?, da fmo tu le gostje, katere Italijani le milostno trpijo. Mi pa ne potrebujemo, da bi nas tu kdo le milostno trpel, amp'ak zahtevamo svojo pravico. Nekateri naši eo res neprevidni in se niso niti zavedali, kaj je pomenjal tisti vsklik na občnem zboru političnega društva >E linoat« in niso vedeli prav, kaj eo tedaj namerjali. Ites je, da se je Garibaldi zanimal za vprašanje sporazumljenja z nami. Ali tega ni storil iz ljubezni do nae, marveč iz posebnih svojih namenov. Oa je predsednik raznim družtvom, katerim je cilj: odrešenje teh pokrajin iz avstrijskega jarcaa. Kar boče on, to je odtrganje naših pokrajin. Oa ne misli torej na tc, da bi se I.alijani odrekli nadvladju v teh pokrajinah. Nasprotno: Oa bi hotel, da se poitalijaočijo in t&ko preparirajo za zedinjenje z italijanskim kraljestvom.
Njegov cilj je torej, da zlomi na^ odpor. Oa ve, da ta pokrajine sedaj nis > italijanske in z: to ve da se prebivalstvo oa izreče za zadiujenje z Italijo, dokler ne bo poita-
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgnsta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—č.
VI.
Dobro, v nedeljo 1>3 poroka. Vedi to. Svatje pojdejo na »Nova vrata« kraj »Po-povekega turna«. To eem ti hottla reči, na svoja usta: Pisati ne morem, ker me bolita palca, a po kem drugem bi ti ne smela sporočiti. I mejtš-li ?
—	Umejem. Sedaj je tudi Dajbclja prilika.
—	Zakaj sedaj ?
—	Skcf Pavel je v sveti deželi.
—	Kaj iaa škof opraviti pri tem?
—	Preden je odpotoval, mije rekel: Bodi miren. Če se Grieani zalete va-te, pokaži jim zobe ! Će bodo mirni, miruj tudi ti ! Ne vi-vidim rad, sko se ie objesti preliva kri. Tako je rekel Pavel.
—	Ab, jagnje je, ta škof !
—' Pravo jagnje ! Hvala Bogu, da ga ni tu !
—	Res je! Hva!« Bo — ali tudi vragu !
—	Vse eno. Sedaj me n'č ne veže.
—	Razun tvoja prisega.
—	Nu, da ! Zakaj me opominjaš ?
—	Ker, ko se boš maščeval za se, maščuj ee tudi za-me !
—	Ob enem ?
—	Da, ob enem.
—	Kako?
—	Čuj !
V ta hip je zasijala na oknih s'olne cerkve rdeča zora, a iz mraka bo se kazale jasneje slike kamenenih svetnikov, pozlačeni križ, starinski grobovi in gibajoči ee ljudje. Zakristan je prišel, da prižge sveče za sveto mašo na najbližjem altarju. Gjnčinka se je pomaknila bliže ušetu Grge in mu je na tiho šepnila nekoliko besed, na kar je služabaik kapiteljski škodoželjno pokrzil zobe in rekel:
—	Hočem. Dobro »i rekla.
Stara je smnknila iz spovedniee, pokleknila v bližnjo klop, sk eaila roki in na-
gnila glavo. Morda je molila, dočim se je Grga Prišlin irgubii iz cerkve, da pohiti na stanovanje kapiteljskega sodnika Ivana, ki mu je bil dober prijatelj.
*
* *
Na temnem »popovskem turau« sa je lesketalo jabolko, podobno zlatu ; tako veselo je sijalo solnce ravno p j poludoevu prve nedelje p j Veliki ncč:. S/et je bil jasen in krasen, da je človeku srce skakalo od radost', samo ta temni okrogli grad, ki ga je bil kralj Bala, Č9trti tega imena, daroval kanonikom zagrebškim Ž3 pred sto in več let, da morejo v slučaju nevarnosti zavarovati svoje imetje — samo ta temni grad se je čudoo izticil iz zeleniia, kakor da se jez', da ves ostali S7et cvete in kiije. Ta trda strma streha, to stiro silno kameaje, ta črnelukne-strelnice, ta mala okna, zagrajena žsleznimi križi : so kszala svetu neko strahovite, nemilo lice. Meščan', meneči, da je ves breg Grič njihov, bo mislili, da tudi »popovski turen« mora biti njihov ; pik, četudi niso javno govorili tega, se je vet dir vedelo, da bi ga radi vzeli z naskokom. Kapiteljska gospoda pa so bili povsem drugačnih misli in
so govorili : Moje je moje in ne t/oje ! Da bi pa bili gotovi, da bi prišla na Mtffctlo tajna volja Gričanov, n ker je ža t>-ko in tako oJ postanka teklo dovo j krvi, držal je častni kapitelj v turnu vedno močio r^tr&žo dvajsetih hudo oboroženih ljudij, in so se tako kapiteljski in griški orožniki gledali kakor sosedje, ali — kakor se pravi — kakor pes ia mačka.
Danes pa, kakor da ni nikdo mis il na prepir. Vs9 sa je veselilo. Saj je nedelja, dan božji, ko živi samo duša, a srce miru e. Veselili so se in veseleči se so pili tudi kapiteljski stražarji v »popovem turnu«. Ti junaški branitelji svojih duhovnih gospodarje v so ležali v travi pred turnom v krogu, sred katerega je stal velik vrč vina, a zdelo se jo, da to ni prvi vrč, ker so se junakom obraz: silno rudečili in glave vrtile, s katerih s < vrgli železne čelade v travo. Rekli bi skora : pozabili so kraj vrča na svoj poklic, da niso bili ob zidu turna prislonjeni močni loki, pusice polne ostrih strelic in dolgo t ojno kopje, čemur se ni malo čudilo mim idoče griško ljudstvo.
(Pride še.)
lijaneenc. Naravno je torej, da bi hotel Ga-ribaldi odpraviti to oviro, hotel bi, da Be mi odrečemo svoji narodnosti in svojemu jeziku, naj torej polož mo glavo na žrtve« nik tako imenovanega sporazum ljenja z Italijani. Za tako ceno pa mi ne moremo hoteti sporazumljenja ! Raje poginemo častno v boju !
Rusko-japonska vojna.
Trat, 24. novembra 1904. Od mnogih strani doznajemo, da izdajanja ns.šega dopisnika strokovnjaka vzbujajo
vaepovsodi veliko zasluženo. V prvi
zanimanje. Po pravici in vrsti pa zato, ker so tako
brodovje pogubi, bo le koristi za skupno rusko stvar. Na eni strani izgubi Pcrt Artur vsako vrednost za oblegovalce, na drugi pa je računati z gotovostjo, da to tudi japonsko brodovje trpelo raemerne škode, čemur bo posledica ta, da bo imelo baltiško brodovje šibkejega nasprotnika, da prvo laglje zadobi , zopet gospodstvo na morju. Če pa se Port Artur dotlej obdrži, potem je njegovo osvo bojenje gotovo. ' (Na neki moment treba tu še posebno opozoriti, ako hočemo prav u meti ves pomen (prihoda baltiške fbte. Kraji, kjer stoji sedaj japonska vojska v Mandžuriji, bo popolnoma , iz že ti in izmozgani. Pomisliti treba le, da je bila popred tam že ruska vojska in da S9
,	.	. domače prebivalstvo tudi mora hraniti. Po
jasna in vsakomur, torej tudi vojaškemu la- , ,	T .	, , , .
... ,	. ...	,	.takem so Japonci — glede oskrbe m muni-
jiKU. dostopna, v kolikor je to sploh možno' ..	,	, . . , , _	,
. * *	,	, . , cije — popolnoma odvisni od dovazanja preko
ob to-li težavnem Dredmetu. s katerim se . /v	^ •	i_
morja. Cim pa Be — a to je, na kar smo
težavnem predmetu, s katerim se javnost običajno ne bavi.
Gospodu avktorju mora biti v veliko zadoščenje, da so njegova črtanja to^asnega položaja, kakor domnevanja glede razvoja dogodkov v bodoče, skoro brezizjemno potrjena po dogodkih. Iglasti pa ni več dvomiti, da je naš eotrudnik takoj iz začetka dobro pogodil duh in bitstvo Kuropatkinuve strategije : sredstva in poti, ki si jih je določil ruski vrhni poveljnik, da pride do cilja — počasi, previdno, proračunjeno, modro skrbeč na vse strani, ali gotovo.
Iz vsega, kakor je naš sotrudnik označil sedanje položenje, in kakor si on predstavlja bodoči razvoj, izvcneva uverjenje, da je Ku-ropatkin — med tem, ko so se Japonci lovili za hipnimi, navideznimi, efemernim! efekti — modro, hladno premišljal in z občudovanja vredno vstrajnoetjo in potrpežljivostjo delal, zbiral, pripravljal ter s tem zagotovil končni veliki glavni v b p e h.
To uverjenje ima naš sotrudnik. In da je uverjenje dobro osnovano, za to nam govori dejstvo, Ha to uverjenje polagoma dozoreva v vseh, ki niso že a priori japonofili, bodi iz eovražtva, bodi iz egoizma, v vseh, ki eo si ohranili možnost objektivnega preeo janja. — Tik) priobčuje d. pr. duiajska *Re:chs\v_'hr« članek, ki ža v svojem naslovu zveni kakor potrjenje nazorov našega sotrud-nika-strokovnjaka. Članku, ki je pisan pomočjo velikega poznanja vojne Etroke, je namreč naslov : »Zmota vodstva japonske vojske«.
Pol leta že — pravi — je minolo, kar so Japonci vzeli kopno ožino pri Kinčovu. V vsem japoncfUskem taboru je bučala velika radost, ker so menili : tu je ključ do Port Arturja in trdnjava mora pasti v najkrajšem čatu. Ali ti računi so ee izkazali krivimi. Japonci so porabili na municiji milijone in milijone denarja in do sedemdeset-t soč mož, a so sedaj še le pri jarkih pred glavnimi fjrti. Trdnjava ee more torej — ako jej ne zmanjka municije in hrane — držati še meEece. A tudi v Blučeju, da pade, je Port Artur Bijajno izvršil evojo nalogo in <-o se temeljito izjalovili vsi načrti in računi Japoncev. Tretjino japonske vojske je trdnjava (kar je posebno povdarjal naš Botrud-nik) držala priklenjeno na-se, da je mogel Kuropatkin mej tem doseči številno proti-težje. Japonci so (izlasti to je posebno povdarjal naš sotrudnik) pred Port Arturjem doprinesli neznanskih žrtev na krvi in denarju, s katerimi bi bili, da so jih obrnili proti Kuropatkinu, tega poslednjega bržkone porazili.
Potem pa povdarja »Reichswahr« isto, ksr je te dni posebno naglašal naš sotrudnik : položenje Port Arturja se zboljša, čim se približa baltiško brodovje. Japonsko brodovje bo moralo temu novemu sovražniku nasproti. S tem ne nastane sicer ša popolno debloki-ranje, pač pa bo Port Artur izdatno razbremenjen, ker se število brodovja, ki ga blokira, izdatno zmanjša. Posledica temu bo, da trdnjava dobi nove oskrbe in municije in postane zopet spo&obneja za nadaljni odpor.
In še nekaj važnegi je, kar je povdarjal tudi nas sotrudnik. Portarturako brodovje bo moglo porabiti priliko za poekus bega iz pristanišča. Će se mu to posreči, ne bo imel Port Artur za Japonce, tudi če ga . dobe, nobene vrednosti več, ker dobe le — razvaline. »R?ichBw<?hr« potrja torej mnenje našega dopisnika, da pred prihodom baltske fl )te — izvzemši, seveda, slučaj skrajne sile — portarturako brodovje ne bo skuialo prodreti blokade.
Dunajski list pa pritrja tudi nadaljnemu nazoru našega dopisnika, da tudi v slučaju, ako se na tem
poeebno opozorili — približa baltiško brodovje, bo za japonske transporte po morju tolika nevarnost, da bi bili Japonci blazni, ako bi jib ne zaustavili. Sedaj pa Bi predstavimo položaj vojske, ki je, recimo, le za štirnajst dni odtala brez OBkrbe in municije, a ima pred seboj sovražnika, ki je močan in dobro preskrbljen z vsem ! Prenehanje dova-žanja le za nekoliko dni bo pomenjalo za Japonce konec, — smrt).
Vp'evši te c-pazke naj naglasimo, da je tudi v »Reichfevvahr« akcentuirana važnost eventuvalnega zaustavljanja japonskih transportov. V zaključku upošteva dunajski list tudi možnost, da Japonci obdrže gospodstvo na morju. V tem Blučaju bi se vojna nadaljevala na kopnem morda tudi — leta. Japonci bi se, oprti na svoje utrdbe, umikali le koraka do koraka, sli vojna bi biEa vendur izgubljena zanje, ker ie to neizogibna posledica njihove — temeljne zmote, ki je bila v tem, da niso znali v začetku izkoristiti svoje premoč'", katera zmota pa se ne da več popraviti.
Treme t Sibiriji.
Toplomer je dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj kazal : v Omsku — 16*8, v Tomsku — 6*8, v IrkuiB tu — 9-2, v Tumanu — 20 2, v Citi — 20*0, v Vladivostoku — 3*2 stopinj Celzija.
O položaju v Avstriji.
V dunajskih listih čitamo, da hoče dr. Korber te doi stopiti z italijanskimi poslanci v dotiko ter poskušati, da bi se vprašanje italijanske fakultete rešilo v sporazumljenju Nemcev in Italijanov. To verujemo. Saj smo že pred nekoliko dnevi izrekli svoje mnenje, oa vlada nastopi kakor »pGŠteni mešetar«, a račun da utegnemo plačevati mi Slovani.
O pogajanjih Cehov z vlado in strankami desnice ni denes nikske posebne vesti, a to se povdarja od veeh strani, da Čehi niso storili še nikakih odločfln h sklepov za bodočo taktiko svojo. No, to je umevno, ker be bod) pogajanja b prijateljskimi stran kami, sosebno s Poljaki in Jugoslovani, nadaljevalo. O namerah teh pcsledojih smo popolnoma neinformiran'. Če gospodje mislijo, da je tako strogo varovanje tajnosti stvari na kor st, potem je prav tako. Javnost naša pa je precej nezadovoljna ker bi — zavedajoča se kritičnosti sedanjih momentov — rada kaj vedela, kako mislijo zastopniki naroda zasnovati bodeča varovanje narodnih koristi !
Ustava v Busiji?
Z dnem 21. t. m. je pričel v Pdtrogradu kongres zemstev. Veliko senzacijo pa je vzbudila vest, da ee ima ta kongres posvetovati o modalitetah, pod katerimi, bi se dalo v Rusiji uvesti ustavno življenje. Ker pa ee kongres vrši ob izključenju javnosti, smo povsem v nejasnem, da li ima gornja senzacionalna vest res kaj realne podlage. Zato imamo pred Beboj le ugibanja. Jedni govore, da je car odločno proti ven taki nameri, drugi pa — kakor n. pr. »Neue Freie Prease« — razpravljajo že v bamba-stičnih Člankah o zmagi svobodnoBtne ustavne ideje nad avtokratskim sistemom. Pa hodi kakor hoče, vsekako pa je smešno in nealano, ako Ee govori, da je dejBtvo o razpravah za uvedenje parlamentarizma v Rusiji le posle-d ca fctrahu pred vseobčo revolucijo. Mi smo povdarjali že mnogokrat, da med dobrim, vernim in pobožnim narodom ruskim ni tal za vseebčo revolucijo in da bi v vsaki drugi državi prej moglo priti do nje, nego li ravno v Ru iji. Ako so se merodajni faktoriji v Rusiji do sedaj upirali uvedeoju ustave,
Drobne politične Testi.
Jezikovno vprašanje v domobranstvu.' Nekateri poljski listi zahtevajo, da Be vsem narodom v državi Ć& glede domobranstva iste pravice, kakor jih imajo Madjari in da naj se poveljevanje v domobranstvu vrši v narodovem jeziku.
Srbska skupščina razpravlja sa-daj o adresi, ki jo pošlje kralju. Minittar zunanjih stvari, Pasi<5, je izjavil, da stoji sedanja {srbska politika na načelu: »Balkan balkanskim narodom«. To načelo da priznava tudi večina evropskih vlasti.
Ćeš k a šolska Matica. V šo lah, ki jih vzdržuje »Češka šolska Matica«, je sedaj 12.222 čeških otrok. Ako se tem šolam prištejejo še one, katere Matica samo podpira, vidimo, da skrbi češka Matica za pouk 20.000 fteikih otrok.
Češki deželni zbor. Z Dunaja poročajo, da utegae biti češki deželni zbor skoraj gotovo skliesn koncem meseca decembra. Cehi bodo skašali, da sprejme deželni sbor predloge glede pomoči, ki se ima dati prebivalstvu, ki trpi bedo vsled letošnje slabe latine. To je pe odvisno od novih pogajanj z Nemci.
.izhajajočih iz cestave in ekitenzije velike jim veleva, da skrbe za dušavni in materi-ruake drŽave, iz etnografi 5 ni h in iz razlogov jalni blagor ljudstva ! Ta^* d?a faktorja nt>j splošne javne naobrazbe. O carju samem pa vendar enkrat zastavita svoj upliv emo uverjeni, da preveč ljubi svojo Rusijo in svojo moč, da se neha enkrat to rac-in svoj ruski narod, da bi mu odrekal kar burjanje ljudstva, da pridejo enkrat duhovi Bi bodi pa bilo tudi ustavno življenje — ako do pomirjenja, da se neha izjemno stanje v bo vedel, da bo t:> koristilo državi in Ricmanjih, nedostojno urejene države XX. narodu.	stoletja in da se riemanjska afera enkrat začne
Tudi njegovi ukrepi o sklepih zemstev reševati s sredstvi, ki so spoaobna v to, da glede ustave — če je sploh kaj resnice na ge to vprašanje reši v soglasju s tem — bodo gotovo narekovani le od lju- prvim interesirancem, ki je — bežni do Rusije.	prebivalstvo v Ricmaajib.
In če res pride v Rusiji do uvedenja^ J)0 teg* prebivalstva pa se obračamo z reprezentativnega principa, gct.ivo ne bo to nujno prošnjo, naj ostane mirno in naj ee — o tem smo uverjeni — slepa kopija par- vede korektno kakor se ie vedlo doslej in lamentarizma v zapadni Evropi, ampak ta s čemer je že izvojevalo svojo moralno problem Be gotovo reši tako, da bo odgo- 'zmago!
varjalo bitBtvu in sestavi ruske države in j 0 naši manifestaciji pripominja »Sla-čutstvovanju ruskega naroda.	venska Misao« v zaključku Bvojega poro-
čila :
V Trstu, o katerem govore, da je Či^to italijansko mesto, gre ob času, ko je dvakrat toliko slovenskega naroda zadržano po opravilu, več tiBOČ ljud'j do namestništva ob pevanju slovanskih davorij !! A vse to sklati no, v redu,
vBe prežeto neopisnim navdušenjem......
Neslovani gledajo in čudom se čudijo. Še en prizor. Karakterističen je. V sprevodu je bilo tudi mnogo Hrvatov. Pred name3tništvom je bil hkratu navstal groben molk. Iz množice je zagrmel nekdo: „Nočemo biti več sužnji vsakomur ! Živelo Slovanstvo!" Tedaj so zazveneli prvi akordi »Lijepe naše domovine«, a narod je vaprejel hrvatsko himno odkritih
glav. Bilo ti je, da bi zajokal cd ganotja.....
Narod se je razišel zadovoljen in ponosen, ker je pokazal mnogim, da on ni gost v tem mestu!
Odgovor »Lavoratoru« smo morali odložiti za iutri radi preobilice gradiva.
Prof. Fr. Ks. Kuhač, slavni hrvatski glasbenik, je v nedeljo dovršil sedemdeseto leto svojega življenja.
»Siidmarka« na delu. Onim, ki še nc&-irepo verjeti v nevarnost nemške propagande,, to-le v pouk :
Bojno društvo »Siidmarkc, katerega ro-varsko delo podpira vse, kar je nemško, bodi meščan, bodi uradnik, bocK častnik, je' krepko na dtelu na spodnjem Štajerskem. Društvo je razdalo že po spodnještajerskih krajih -I^lOOO K kakor brezobrestna posojila. V Iljn nad Mariborom je nakupilo svoj »Sudmark-hof* za 36.C00 K. Tu je shajališče aud-mar-kovskih Nemcev v oni okolici.. 20.000 K je dp.la »Siždmarka« za nemški dom v Brežicah.. Ista podpira nemške korporacije in dijaška dela. Za podpore dijaštvu izdaja društvo 3000' do 4000 K, podpira svoje člene ob elementarnih nezgodah. »Siidmarka« ima na Štajerskem 23 krajnih skupin.
To je pač zistematično, proračunjeno-agresivno de o, ki naj nam izpodkoplje na teji zemlji uacijonalni obstanek. Gornja slika de-lovania »Siidmarke« naj vepodbudi rodoljube na Štajerskem na največo pažnjo in na nuj-energiČneji odpor. A v tej sliki kaj čuJno> odsevajo prečudna izvajanja gospoda Antona Korošca iz — Maribora na enketi »Sloven-čevi«, tako, da se hočemo še prav resno po meniti & tem gospodom!
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodlja v Trstu je zložila vesela družba v »Podpornem in bralnem društvu« 3 krone z željo, da bi sa v bodoče vsaka naša man frstaeija tako dobro obaesla, kakor se je v nedeljo. Naprej ! dokler se nam ure -niči želja in klic: »Hočemo elovennke sole v tržaškem mestu !« — Gosp. Zorž Fran v Dornlergu je nabral v veseli družbi 2 kroni. Srčna hvala ?	Blagajništvo.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija je podar la gospioa Jugovic 2 kroni, ker se ni udeležila eestanba naš h gospa na Martinov večer v hotelu > Balkan«. Prva pa za letošnjo Božičnico je podarila gespa Kat}* Zorn 8 K. Naj bi rodo'jubna goapa s tem odprla roko in srce drugih rodoljubk za toliko potrebno in ubožno našo deeo!
Oibor podružnice bo kmalu razpošiljal okrožnice: mi prosimo že sedaj, naj nihče ne odpusti naših prosilk praznih rok !
Najdeno truplo novorojenčka- Na
meji sv. Križa in Nabrežine, blizo cesarske ceste, bo otroci, greda iz L?gine šole, našli v
poskusu rusko-portartursko storili so to gotovo le iz tehtnih razlogov,
Domače vesti.
Dogodki v Rie»anjilt. Iz Ricaanj nam poročajo, da se tamkaj širi govorica o nekem nove« poskusu tržaškega škofa, da bi po svoje in na svoj način »rešil« to nesrečno Ficmanj-sko vprašanje. Ricmanj&ka afera je bila eedaj precej čaBa stacijonarna, to je, mirovala je in se stvari niso maknile na nobeno stran. Ali tudi to mirovanje je bilo- le en neprestan glas o nevspehu tržaškega škcfa. Sleherni dan, ki nadaljuje to stanje, zapisati mora tržaški škof med pasiva svojega pastirovanja. To občuti menda tudi on sam in le tako bi Bi mogli tolmačiti, če je res, da se nameruje zopet priti riemanjskemu vprašanju do živega.
Kakor se nam poroča, nameruje tržaški škcf v kratkem poslati v R cmanje svečenika in odpreti cerkev, ne da bi popred storil ni najmanji poskus za sporazumljenje z ljudstvom samim. Parola je baje : Cerkev se odpre, kdor hoče, naj gre notri, kdor noče, naj pusti, a gorje njemu, ki bi hotel delati kako oviro. Nu, kolikor mi poznamo stvari in ljudi, moremo reč: že v tem bipu, da ima takov poskus že kal nevspeha v sebi. Mi strmimo ! Po grožnji — ker to je vendar dovolj jasna grožnja — obseženi v zadnjem delu navedene parole, moramo misliti, da visoko gospodo še niso zmodrili vsi dosedanji nevtpehi in blamaže. Poskusiti hočejo torej s starim receptom iz .začetka »reševEnja« tega vprašanja. Nastaviti se hoče tako rekoč vaba, ki naj bi Ricmanjce zavela v kake nespametne korake, ki bi jih doveli v konflikt z zakonom. Po tem bi bilo nesreče, ki bi l.ud-stvo — tako računajo namreč gospoda — preplašila in je vklonila. Nu, mi se nadejamo, da ljudstvo ohrani mirno kri in da se ne da lazbur ti niti po tem novem poskusu, kakor je ostajalo hladno tudi vspričo bajonetov. Vendar se mora tako igro s čutstvovanjem naroda le odločno obsojati. Kakor rečeno, mi Brno popolnoma uverjeni, da ns bo nesreče ; ali če bi vendar prišlo do neprijetnih dogodkov z žalostnimi posledicami: kdo bi imel tako nesrečo na svoji vesti ? Mari ljudstvo, užaljeno v svojih čutstvih ? Ne, vest bi bila obremenjena njim, ki eo to provzročili in' malih cunjah in v zsmlji zakopano novorojeno njim, ki niso tfga preprečili, da-si bi bili dete žanskega spola. — Za mater na ve še m(gli!	I nihče. Dele je bilo zakopano že kakih 10
Zato se obračamo danes do dveh faktor- j dnij. jev s resno besedo. Obračamo se do Njegove j Nesreča na Jesenicah. Poročali smo Jasnosti gospoda namestnika in pa do našega že o nesreči, ki se je dogodila v železniškem parlamentarLega zastopstva ca Dunaju. Ape- predoru skozi Karavanke. Dosedaj so iz ro®a liramo na njihov čut ca lastno dolžnost, ki izvlekli 11 mrtvecev; od ranjencev j h gotovo
več umre, ker bo nekateri zelo hudo poškodovani. Drugi ostanejo pa pohabljeni za celo življenje. Kako se je prigodila nesreča, ni še natančno pojašnjeno. Kolikor je bilo možno konstatirati, so se v južnim rovu železniškega predora v globočini 2940 metrov vneli plini in eksplodirali. V rovu je bilo čuti samo strašno eksplozijo, zemlja se je jela tresti, cele plasti zemlje in kamenja so sa utrgale in padle v rov, tramovje je pokalo in vmes se je slikalo kričanje delavcev. Ljudi se je polastila grozna panika. V prvem hipu je bilo vse okamenelo ; nehote je vsakdo mislil na beg. A to je trajalo le trenotek, potem je pa vsakdo mislil samo na to, da bi r*šil one nesrečnike, ki še morda žive in jih niso še udušili plini, ali ubilo kamenje. Začeli so kopati mrtvece iz pod zemeljskih plasti ter stokajoča ranjence pokladali na vozičke. — Mrtveci so bili grozno spačeni. — O nesreči ee ie takoj sporočilo na Dunaj, cdkoder sta nemudoma odpotovala v Hrusico sekcijski načelnik v želesn škem ministerstvu Wurmb in stavbeni viši deželni svetovulec Hannak. Ljubljansko deželno sed šČe ie odposlalo na lice mesta posebno komisijo. Uvedena je stre ga sjdna preiskava.
Porotno sodišče. Včeraj ss je vršila razprava radi sokrivde v zloč nu oskrunitve proti 45-letni Ani Delgiudice, doma iz Pirana. Predsedoval je sodni svetovalec Peder-zolli; votanta sta bila sodna svetovalca Cru-siz in Cjdrig; državno pravdništvo je zastopal dr. Pangrazi, a branil je toženko odv. dr.
Edvard Slavik.
Razprava je bila tajna. Bila je to le ponovna razprava proti Ani Delgiudice. Prva razprava Be je vršda namreč v prejšnjem zasedanju porotnega sodišča dne 10. julija t. 1. Tedaj je bila razprava proti Ani Delgiudice in proti glavnima krivcema v tem zločinu : Petra Zecchin, ki je brat Ane D l-giuiice, in Antonu Cjntento. Prvi je bil obdolžen, da je v poletju 1. 190:$. zl.rabil hčer Ane Delgiudice, Virginijo, katerej ni bilo še 13 let, in istotako tudi l jntanto. Zecchin je bil tedaj obsojen na 14 mesecev težke ječe; Cjntentc — ker je bil počel zloč.n v pijanosti — na tn mesec zapora ; a Ana Delgiudice je bila obs jena na IS mescev težke ječe.
Odv. dr. Slavik je bil, kakor branitelj Ane Džlgiudice, uložil pr.užbo ničnosti. In najviše sodišče je sprejelo pritožbo ter razveljavilo tedanjo rarsodbo, in sicer iz sledečih razlogov: 1. ker nista bili stavljeni po rotnikom dve samostojni vprašanji glede Ane Delgiudice : eno z oz rom na dogodek Zec chin, a drugo z cz;rom na dogodek Con tento; 2. radi pogrešen h instrukcij o pravu, katere je dal predsednk razprave; 3. ker se v razsodbi ni jemalo v p< štev, da so hoteli porotniki, izključivši iz vpraianja oni odstavek, v katerem se je govorilo o zločinu Zscehina, cčividno izključiti soodgovornost toženke v istem zločinu. Iz teh razlogov je tore: najviša sodišče dvignilo raisjdbo ter zaudaralo drugo razpravo.
Na včerajšnjej razpravi je bila prečit ma ista obtožnica, kakor prvikrat. No, bodi povedano v kratkih besedah : Ztcchin in Cente to sta zlorabila še ne 13-letno deklico Virginio Delgiud ce, a mati deklice, Ana Dclg;uJiee je — kakor pravi obtožnica — vedela za to.
Toženka nima popolnoma zdrave pameti. Prerrpela je mnogo. Živela je vedno v revščini. Oroožena, jo je mož vedno pretepal in el&bo hianl; rodila je trikrat, a dvakrat dvojSeke. Potem ko je od njega nalezla neko grd j bolezen, jo je mož zapusti).
B li to zaslišani kakor priče : njen brat Peter Zecchin, njeoa hči Virginija in Anton Con tento.
Porotniki s> zanikali sokrivdo v zločinu g'e.ie dogodka Zecchin, a spoznali so jo so-krivo v dogodku C>ntento. Na podlagi tega pravoreka je bila Ana Delgiud.ce obsojena na 3 mesece ječe poostrene z enim dnevom osem'jenoBti na mesec.
Tepena sta l)ila. 16-letni pekovski vajenec Viktor Terčan. stanujoči v ulici della Caeerma št. 10 in 13 letna šiviljska učenka Aurelija V t, stanujoča v ulici D^nota št. 5. Prvi je bil opraskan po levi roki, katero so mu na zdravniškej postaji povezali, druga se je pa le pritoževala, da jo boli desno lice, po katerem jo je udarila neka žena.
Tat iz Italije. Včeraj predpoludne je policijski agent Schubert aretoval 26-letnega tapecirarja Izidorja Pelato. doma iz Padove v Italji. Izidorja namreč iščejo italijanske oblasti, ker je izvršil v Padovi neko veliko
tfctvinr. Schubert je Izidorčia od vedel na policijo, kjer ga je policijski koncipiat dr. Zecehini vzel na zapisnik ter ga potem poslal v spremstvu redarjev v zapore v ulico Tigor. Izročen bo italijanskim oblastim.
Iz »Škrata«:
Žganje ojačuje in slabi.
Zdravnik : »Da, draga žena, naterite vašemu sinku noge z dobrim ž g a n j e m, to mu jih bo o j a č i 1 o«.
Žena : »Je-li res, gospod doktor? A mojemu možu od žganja noge — s 1 a b 4.
Borzna porodila dne 24. novembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 19.09—, anglefke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 30— 239.75 Francija K 95.10—95.35, Italija K 95.10—95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.55—117.75, nemfiki bankovci K —-— —— avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.15, ogrska
kronska renta K 98.— 98.30, Italijanska rea t h K
102.8/4 :03.«/4 kreditne akcije K 672--675.—
državne železnice S 647.-- 650 — Lombardi g
86— 88.—, Lloydove akciie K 720.--730 —
Srečke: Tiaa K 324.-32t>—, Kredit K 473.—
do 488.—, Bodenkredit 1880 K 305.— 315.—. Bo-denkredit 1889 K 298.— 308 —, Torfike K 134.- -do 136.— Srbske —.— do —
2. uri pop.
danes 100.15
Dunajska borza ob
včeraj
Državni dolg v papirju	100.25
. „ srebru	110.30 100.30
Avstrijska renta v zlatu	120.— 120.—
„ „ kronali 4 100.15 100.15 Avst. investicijska renta 3,/il0/o !>1-35 91.30 Ogrska renta v zlatu 4%	11S-95 il8.9*>
„ „ kronah 4°'°	98.10 99.15
„ 3V-	S8.85 88.85
Akcije nacijonalne banke	1630.— 1630.—
Kreditne akcije	673.50 673..M)
London. 10 I .str.	239.42»/, 239.45
100 državnih mark	H7.75V3 117.52'/,
20 mark	23.51 23.51
20 frankov	1«.07 1S.07
10 i tal. lir	»-V20 95.20
Cesarski cekini	11-32 16 32
Parlžlca In londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 98 45 •/a italijanska renta 104.60 Španski ezteriear 90.22, akcije otomanake banke 598.—-
Pariz. (Sklep.) Avstrijska državne železn e —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 88.40 meniice na London 251.50, avstriisk* zlata ren 101.65 ogrska 4*/, zlata renta 102.i:> LInderbsrt 495.— turške srečke 131 7.6, parižk* oanka 12.83. italijanske meridijonalne akcije 758—, akcije Bio Tinto 15.57. Trdna
London. (Sklep) Konsolidiran dole 883/JS Lombardi 31/, srebro 27—, Španska renta S^3^ Julijanska renta 104—, tržni diskont, 3— menjicb m
Dunaju 24.21 dohodki banke--izplačila bank-
—.— Stalna.
Tržna porodila 24. novembra. BndimpeSta Pšenica za april 10.15 do
10.16; rž za april 7.94 do 7.95; oves z» »pril 7.15 do 7.1 i ; koruza za maj 7.52 do 7.53.
PSenica : ponudbe srednje : povpraftevan,e omejeno, mirno. — Prodaj« 1*2.000 met. stotov., vzdržano. Vreme: blago.
H a ▼ r e. (Sklep.; Kava SantoB good a* • rage za tek. mesec po 50 kg 45.25 frk, ca marec 46.—.
Hamburg. (Sklep pop.) ^ava Santos goid average za dec. 37— za marec 373/,, za maj 38—, za september 39—, vzdržano. Kava Bio navado* lcco 38—40, navadna reelna 41—42, navadna dotn* , 43—45
Hamburg. (Sklep) Sladkor za nov. '28 30 tt dec. 2^.45, za jan. 28.60 za februvar 28-70 «» marec 28.75, za apjil 28.85. Mino. — Vreme, mraz
New-York. (Otvorjenje,) Kava Bio z» bf>^« C» dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja, nespremenjeno.
Sladkor tuzemsk?. Oentrifusa i pu«, prouipi K 66.50 do 68.00, za september K —.— do — .— marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncaasć in Meiinpii promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov I4V4 Sh. Java 14 6 i"h.
Pariz. Bž za tekoči meeec 16.25, zari december 16.30, za jaouvar-april 17.—, za m rfc-junij 17.25 (mirno.) — P&enica za tekoči mt-sec 23.70 za december 23.93, za januvar-april 24.70 za marec-junij 25.15 (stalno). — Moka za tekoči mesec 31.4(1 za dec. 31.60, za januvar-april 32.30, za marec-junij 32 8» (mlačni). — Bepično olje za tekoči mesec 44 75, za dtcember 45.—, za januvar- apiil 45.50 za maj - avgust 46.—, (mirno.) špirit za tekoči mesec 48.76, za dec. 48.— tx januvar-april 48.— za maj-avgust 47.--(trdno). Sladkor surov 88ruso nov 37'/,— 37s/4 (mirno) bel za tekoči mesec 4l~'„ za dec. 4l7/a za jan -april 423 4 za marec-junij 43V, (stalnoj rafiniran 72—72V, Vreme: mraz.
Trgoviaa se /»klanimi prašiči.
Včeraj bia bila pripeljana na tukajšaji trg etma 2 zt klana prašiča. Prodalo ne je ne kaj prtj£nj*ga blaga po K 90—100. Valed neugodnega deževnega vremena ni nikakega
pov prhš^vanja.
Zadnje brzojavne vesti.
Novi italijanski finančni minister.
RIM 24. Kralj je polpisal dekret, 8 katerim ie državni podtajnik Majorana imenovan liiančnim ministrom.
govinekih in eksportnih razmer kakor nujna potreba sedanjosti, temveč tudi ugled držive in njeni politiški odnošaji silijo na intenzivnejša delovanje na morju in le razvoj krepke pomorske sile more povzdigniti vrednost avstrijskega državljanstva izseljencev in njihov položaj v tujini. Rastočim ootrebam za pospeševanje domačih maritimnih interesov, za Katere v državnem proračunu ni dobaviti sredstev, se mora tudi pri naB, kakor drugod, zadostiti deloma z dobrovoljnim sodelova niem. Zato se obrača pravkar ustanovljeno »Društvo za pospeševanie avstrijskega brodarstva« do vseh rodoljub jih Bloiev, brez ozira na politično mišljenje in narednest, do vseh, ki Bmatrajo slavo domovine z i najvišjo svetinjo ; do vseh, ki z materijalnoga stališča upoštevajo gospodarski razvoj domovine. Vsakdo iz-med teh naj pristopi društvu ter donese po možnosti svoj prispevek. Vsakdo naj deluje v svojem krogu, da as bodo široki sloji prebivalstva zanimali za razvoj našega trgDvskega brodovja in nase mornarice ter naj se spominja tistih, nad katerimi se vije avstrijska pomorska zastava. Kdor dela za avstrijsko zastavo, dela za cesarja in državo, za svoj in svojih otrok blagor. Tudi na sinjih valovih morja leži koa avstrijske bodočnosti !
Redni členi plačajo letnino 25 K, do unirtni členi enokraten donesek v znesku 250 K. fodporni členi so tisti, ki darujejo društvu brez train h obveznosti znesek v po ljubni visočini. Prijavljenia za vstop ali doneski naj se blagovole pošiljati : »Društvu za pospeševanie avstrijskega brodarstva« (»Verein zur Forderung der oiterreichisohen Sch'ffđhrt«) na Dunaiu, I. Habsburgergasse 5; potem: »Wiener Bankvereinc-u in njegovim podružnicam ; »Z'vnostenski banki< in njenim filijalkam; slednjič potom ces. kr. nofctno - braoilničnega čekovnega konta št. 882861.
Na Dunaju, 1. novembra 1904.
Predsednik:
Ernst grof Sylva-Tarouca.
c. in kr. tajni svetnik.
I. predsednik:
Dr. Kari Lueger,
župan dunajski.
Poslovni predsednik :
Josip Graf.
Odborniki :
A nt. Vukovic vitez Vućidolski,
drž. poalanec:
Dr. Ivan Šusteršič,
deželni in državni poslanec;
Dr. Ivćević,
deželnozborski predsednik.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Poslano*)
Podpisani smatra gosp. Ante Kreševiča i poštenim, ter izjavlja, da glasovi o njegovem < nepoštenju izvirajo od tretjih osel).
August Škerl.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zakon veleva.
S ■
S
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih.	-
iv Jlastrovan cenit UrezDlačno in franfco.
Tovarija pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
-= TRST =====
ulica Malcanton štev. t
po zelo nizkih cenah.
uTm^diTLDEREANI
Bivši volenter in asistent c. kr. klinike ( za ušesne in očesne bolezni v Gradcu { in na polikliniki za nosne in vratne { bolezni v Berolinu. , -C.
Ordinira od 8—IO predp., 2—4 pop.
kot praktičen zdravnik in specijalist za
gori navedene bolezni.	V
GORICA, Piazza del Duomo 21 £ V sredo in soboto od IO—12 predp. C
Za uboge brezplačno.
< <
Tovarna poLIStva
Aleksander Levi IHKinzi
z= ulica Tesa št. 52 A u -
(v lastni hiši.) *
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko pošlo p j« i
Cene, d s se nI bati nt kake koakirim«
Sprejemajo se vsakovrstna dela rnrti po posebnih naČrtih-
nepozabni
Zahvala.
Podpisana rodbina izreka iskreno zahvalo vsem onim, ki so nje dragi
E R N E S T I
izkazali poslednjo ljubav, spremivši Jo k več-nemu počitku, oziroma vsem onim, ki so podpisani na kakoršen si bodi način izrazili svoje sočutje. Dalje bodi iskrena zahvala darovateljem vencev, sosebno pa uglednemu društvu »Velesila«, na krasnem in pretresujoeem pevanju ganljivih žalostink. VTsem, vsem bodi zahvala, ki s j nam nudili tolažbe.
ŠKEDENJ, 2;;. novembra 11 »04.
Rodbina Sancin-Drejačeva.
Važno naznanilo
za krčmarje in restavraterje!
V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke
JAKOB HIRSCH
-v TRSTU; 11I. Cava.ua 15=
(nasproti škofijski palači).
se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov
vsake oblike in velikosti. Brezkonkurenčne cene.----
Poslano.*)
Oklic vsem rodoljubom!
Slavca je zgodovina nase mornarice in Djemh vodbikov. Z najskromnejd mi sredstvi je bila oživotvorjena in ja izvojevala zgjdo-vinako znamenite zmage. Toda ti ponosni zgodovinski spomini »o za naše ljudstvo le imena. Medtem, ko eo vae velevlasti prepričane o potrebi kiepke pomorske sile, ker samo ta more dati trgovetvu in prometu na morju petrtbno zaščito, stoji Avstrija na zadnjem mestu. Ne la povzdiga domač.b tr-
Serravalio-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. THf

^ Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000

I.
zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
trst.
" rejpTi« t(WA'OTan;» ćloveskeea živ-za i fm r.t ».enonvinejSih koivHinaci-.ah p-CK4 tak j ugodnimi pogoji, ko nohtu* lra^a zavarovalnica. Zlasti je xro« n > zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili.
>ak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
ff!S J^L IJ J&J*
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 29,217 694.46 Si izo'aćane odškodnine : 78,324.623*17 K
Po velikosti drne» vzajemna zavarovalnic* nase države z vseskozi sloransko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine uroii požarnim Škodam po najnižjih c^na". l^kode ceni uje takoj in r aiakunmeie. Uživa najboljši sloves, koder poeluie
Dovoljuje iz čistega dobička izdatr e podpore v narodne in občnokoriatfca namene.
V	"	-»e odda pri slovenski družini mala
11316 ITI »eMovana soba. Naslov pove uprava ' ..Edinosti**.
1	_ ■ _ v i ki zna tudi nekaj nemški.
id-ieten đecek **
3 vstopiti pri kakem go--pndu. da l»i -e učil ko<ija-tv» — Naslov: ASTON SEČNIK, ulica della Fonderia -tev. 2.
q ■■ JVfanu/akturna trgovina ■■ ) J /imbrosich £ jYIodricky •
| TRST - ul. Belvedere 32 - T ST J
4 4 I I 4 4
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi.	a
Fuštanj veleur od 27 novč. dalje, bel. siv ;n	?
piquet fuštanj. Koten na bela In siva. Maje. šjali	P
in rite. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala	a
preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za	?
■ožke in ženske. Krila, nogavice, čipke in žamet.	P
kakor tu*li raznovrstne drobnarije.	^
Nova hiša
za gostilno s 3 sobami, 1 dvorano, kuhinjo in kletjo je na prodaj pri Sv. Ivanu štev. lUol.
< 7.raven tiovepa kolodvora)
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
meblovanje po najmodernejših zahtevah
KATALOGI BREZPLAČNO.
„E uro p a"
n
PROD/UflLNICfl JE5T1/IN
7)
TRST
Ivan Gnot
uliea Giulia 33
TRST
Kava, sladkor, testenine, moke
L
najboljših mlinov, okajeno meso.
Vedno s?e2e biaio.	KoainrenčEe cene.

Franklin

sta najboljša amerikanska pisalna stroja ter staneta jo°'0 manje nego drugi.
Sdini zastop in zaloga
grafični zavod
IVAN BATTARA - Trst
ul. sv. Antona — sv. Nikolaja 33
Poiniioževeliii stroji ,Ciclostyle:, teografi ter pripadli!
pečati, klišeji, napisi za na vrata itd.
Vinogradniki pozor!
Naznanjam, da bodem imel za leto 1904 in PJ05 nad 50.000 cepljenih trt bodi na zeleno ali na suho, kakor tudi bili divjakov. Trte so beli burgundec, laški rialijur, silvanor,
c	^	O"
ridandee, portugalka, vrhpolec ter razniti drugih belih in črnih vrst. Cena 1000 komadov 1. vrste K 160, bilfe, 1000 komadov K 1'0. Oglasiti pismeno ali ustmenopri Josipu Cotič. vinogradniku v Vrh p olj i pri Vipavi na Kranjskem.
URAR -«
F. PERTOT
Trst, lil. Poste nnore 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes, Tavanes itd. kakor tud i zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenr.h.
J
Pekarna
FRAN PASCUTTI
za 1 aga t e 1 j prvih hotelov, restavracij,
kavarn in vojarn. Piazza della Caserma 4 in ul. Carlo Ghega 4
——— Telefon št. j333. ————
Trikrat na <lan svež kruh.
Pošiljanje na dom.
Pekarna in sladeiearna
FRAN MILLANICH
Trst. — ulica Commerciale 7 — Trst.
Trikrst na dan bvcž kruh vsake vrste. Raz našane na dom. Sprejema naroebe na Bladčiee itd. o priliki inudk in krstov. Najugodnejše cene.
JOtvorilo se je velikansko skladišče 5 sr A T r »TTiiTTrtiDcn *w
M M M
3
ALL'UNIVERSO
________: Trg Carlo Goldoni 1. =
Honat izbor raznovrstnih površnih suketij (paletot, ulster) 111 obleke za inožke, dečke *n otroke.
Teliti dohodi Map iz tu 111 inozemstil tovarn. — Naroebe po meri hitro in točno.
Govori se slovenski.	Najugodnejše cene
& *
* *
Oglas.
JAKOB SOTLAR
Vin de i Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. Dostavljenje na dom.
Dr. N. Fertilio
Odlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
zu čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
Javljamo slavnom općinstvu, da smo otvt rili podrum dalmatinskih vina i rakije dropar>e iz Šibenika od vlastitih proizvoda.
1 nadi smo, da <;e se to slavno općinstvo poslužiti sto većim narnčbawa na veliko, na malo i za obitelj, franko u kuci.
Naša će biti zadaća, da slavno općinstvu zadovoljimo u svakom pogledu, umoljavajuc is o da se izvoli osobno ili pismeno obratiti kod :
MAKALE & KULU3IĆ Gostilnica:
,111a borgata ii Selenico"
ulica dele I'ontebr. 6
Podrum:
ulica (ihiozza hr. /9
rD
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Seliini (nasproti cerkve sv. Antona novega . Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna špeeijaliteta čopičev

za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti.
specijalist za bolezni nosa, grla in u&es.
TRST.
Ul. Torre biaiu-a 4."»
(rogal Torre 11 te i.
OKDINUJE: od 10—12 predp.. 3—4 pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
Se ne beji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
ADOLF GRUNWALD §
an g\ežka k roj ač n i ca
TRST — Piazza Grande št. 2
TRST
Tovarna plošč iz cementa
in zaloga stavbenskih stvari
Aristide GmIco
v ulici S. Servolo št. 2
Plošče šestoglate
od cm.	iy za ij Plošče štirioglate
od cm.	2-y za 25
Cene zmerne: 15°/ft odbitka.
Gratis in franko prospekti anerležkega sistema

Na naročbo elegantnih moških oblek po meri
Prezplačno čiščenje in \\lm oSlelce, katero se pošlje in se jo tuđi izroči iotičuemn naročitelju.
t-o Zavod prve vrste za uniformiranje, o-s
so moji
Prospekti za častnike, prostovoljce in c. Ur. uradnike gratis in franko.
4 pare čevljev za 5 K.
Vt^eil nskupa ogrcmce mocžiop <,l>u \aa ;n neke Koukurzne mune prodrjsp> la ue koliko Capa |K> umazani ceni 1 par nnožkih in 1 par žensk Ii fru h čevljev za vezfcti z močno nabitim podi »lat«, in, nadalje 1 par moških in 1 par žeaek h moderuih čevljev. Vei t! 4 pari eo najnovejše m< de. ir< čni. gorki in f>ri-pravni za zimo ter veljajo le 4- krone. Pošilja le proti predplačilu »l> povzetju A. (jELB. KRAKOV 40/3 — Za naro^»o ra
cto.-rtuje dolgost BU>paib. Zitn^na dovoljena ali denar du/.h) ako ne hi n^^jato
— „SANUS" —
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINI, Trst Barriera 28
>ajholjše obuvalo po najugodnejših eeiiali se vdobiva
samo v čevljarnici
corso 12 julija Siomanelli, Trst Corso 12
Velika izbera galoš za gospode in gospe.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoma tvojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih nr. — Sprejema naročbo, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
JCeprekošsni
destilaeijski aparati r a izdelovanje žganja iz žonte na deflegmacijo in s pečjo, ki | se zvrača. Absolutno či>r in aromatičen izdelek, | ki se hitro preli je in tudi hitro napolni kakor tudi izprazni, vsled česar je ta stroj v vsaki ra-cijonalno delujoči žganjarniei neobhodno jiotre-hen. Nerazmerno mali nabavni troski se pokrijejo že s prvo letino. Močna in solidna sestava jamči za mnogoletno trpežnost. Ant. Hoffmann, tov. medenega in kovinskega blaga Praga VII. —— Prospekti brezplačno in franko. ——
Nad 40-!eten vspeh.
Najstarejša medicinaloa specijaliteta naše pokrajine.
PASTICrLIE prendini
<od ogolunjene sladke ~korje)
I/.najditelj in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mej narodnih razstavah.
Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domaČe zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobč čist in svež glas.
XI>. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu- ter v vseh boljših lekarnah tukaj i 11 v Evropi.
um
„LJUBLJAJNSKA KREDITNA BANKA" v
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
|8
?M trste rent, zastavnih pisem, prijoritet, koaimasivih . bligacij, srečk, delnic, valu:, Hovot* is dsris.
P 'SMMtiićtjft k mkil&o žrebanju.
Zamenjan in eskosnptoje
isžrebane T7*dooeU»« pipsrje in movčaje zapaie —	kupone.	—
Z>aje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzn' i
-	-uol	-
V<»ku*uie In dlv'«nkuluj^ vo:asKa ion'cninsKO kavcije. RsltoiK9< ijr ukSMti smamte	—-a m aro čil*.
LJUBLJANI
Podružnica v 8p]jetu
Denarne vioge vsprejema
v tekoćem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlo(/e d dne vzdigi. • ■
Fromet m čeki in nakaanioami.