Štev. 207. (Posamezna Številka 8 vinarjev,) izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznifciti, ob S zjutraj. Vit .utro: Lticn Sv. Francka Asi^kega 5L 20, L uadstr. — Vsi c r naj ->e poSijajo uredn:*tvu lisU. Neftankirana pisma s« nt sprejemajo ta rokopisi M ne vračajo. I/ ijttrii in odgovorni urednik Štefan Godto«. Lastnik konsordj li« - .Edinost". — "IV* u^karne .EdinosU*. vpisane udrafe a ocejenim r- :o4tvoni v Trsta, ulica Sv. FraniUka AUSkega 9L 50. Telefon uredniitva In uprave štfcv. 11-57. Naroć nt na znala: Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta . . . •.............. 15 30 sa tri mesece.....................» 7*00 s a nedel|.kolida|«M c*te late •••••• # li pol kt«.....................m V Trst«, t soboio. 28. julij« 1911 Letnik Xili. Posamezna številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolone» Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vliv Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za* vodov . . . ............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—* vsaka naoaljna vrsta........... . .2.«» Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .EdinosU". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trstu. i« lns«f»k>J oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asilkega IL 90L — PoStnohranilniCnl račun it '41.632. Zmedenost v Celih. (OJ našega posebnega poročevalca). Dunaj, 26. julija. 1 z Prage prihajajo poročila, ki nas ne tnorelo veseliti. Za danes določeno zborovanje Češkega Svaza je odloženo.^ ker je treba še raznih predpriprav in pogovorov v Narodnem odboru. — L krajinski initiUjagri wiBO niti šli tja. a o jugoslovanskih je ta hip došlo telefonsko poročilo, da so — že odšli; baje bo v »Pravo Li-Oti"- p<»vedano, kako se je vse to dogo-do. Kakor je bilo v »Edinosti« povsem prav povedano, vlada v češkem taboru velika zmedenost. DuČim ie bil n. pr. Jugoslovanski klub takoj edin, kakšno stališče naj zavzame nasproti nameravanim reformam ustave, so bili Cehi razdeljeni v tri skupine: 1. načelno niti udeJežrti se ustavnega odseka (narodni socijalci in dr. Stran sfcy — 14 glasov). 2. udeležiti se brezpogojno (socijalisti, klerikalci m mladočehi — 39 glasov), 3. udeležiti se le pogojno šele po praških konferencah (agrarci — 42 glasov). Ta spor v Češkem Svazu. ki ie v kljub večinici 3 glasov vezal ves klub, je vzplamtel v javnosti v celo bitko. Soeija-li-tičir in klerikalni listi v lepi slogi proti _ agrarcun: mladočeški listi so boli I . »va motri L i. ali loiaino zastopajo ia-■! Je icanišine. Pravo LrJu<< prav hudo šiba ve_ no; dr. Smeral in podpredsednik P zboruicc Tuzar -ta nastopila s polnimi imeni z opata stališče, da se ie treba udeležiti -»vsoJ pozitivnega dela. kjerkoli se nudi prilika, torej i v ustavnem odseku i v kakem koncentracijskem kabinetu, za kateri bi e že tako lepe k'*m-b nacije, ko bi imeli Slovani prvič večino v vlad«. »Lr ove Noviny« v Brnu (dr. Stransky) pa zlokobno vse odklanjalo in se postavljajo na stališče, da Cehi nimaio ničesar e v ustavnem odseku ne v koncentracijski vladi. Ker pa so Jugoslovani /:t vse to in bi v Pragi prigovarjali za ta-o Cefcov, zato ji je najbolje od-Pe m Sevati si od rjih ne damo!« so vzkliknile! Poslanec Spaček pa je celo proglasil v \ c 'kovu . da vkljub novemu zakonu ne priznava veljavnosti mandatov, zato odre Reskim zastopnikom v ustavnem o -cku, Ja morejo tam govoriti v imenu češkega naroda. — Narod naj se z novimi , iavami sam izreče, komu hoče poveriti v. je koristi: ali dunajskemu parlamentu .škeniu osrednjemu deželnemu zboru za Lt-ško, Moravsko in Šlezijo, —.ali pa b Jočuiiu-----mirovnemu kongresu, ki ]. i šele končno govoril o evropskem miru. lil da bo reč še bolj zanimiva, naj po-. .in, da je i-rio^iš dr. Stranskega — dr. Pfafcaf — javno odložil zastopstvo stran-!,c v Naro.ncm odboru, ker »k lojalno : .-s: stališče, da se je treba udeležiti deiovai'ja za ustavne reforme in dogovo-; i v teh vprašanjih prej s Rpljaki, Ju- -lovani in še drugimi strankami. Proti njemu »e zmagal dr. Stranskv, češ: češko vprašanje ne spada v — ustavni odsek, marveč na prihodnji — svetovni mirovni kongres. Pri taki needinosti na češki strani 1110-rcii-o biti le ponosni na lepo slogo, ki vlada v Jugoslovanskem klubu. Zaupajmo svojo uso-o njegovemu modremu, previdnemu vodstvu! & » • Iz Prage je došla vest: Sklep posvetovanj se glasi, da Cehi ne pošljejo svojih zastopn'kov v ustavni pododsek, kajti — — češH narod nima v državnem zb^ru ničesar iskati. Čudne reči! Dosledno potem — bi ino-, rali Cehi sploh izostati iz državnega zbora in blo-iti v zmotah Hohenvvartove dobe! Agrari.a stranka je pa sklenila, izdelati nata.ičeu načrt o ustroju češke države, vključivši Slovake. Ta elaborat, pošljejo vse:n strankam. Ko se vse te izrečejo o .cin delu. bo šele mogoče sklicati — Cesky Sva z. Zdaj torej vemo, pri čem smo in pri čem — nismo! PODLISTEK Milijonar, ki Je izginil. Roman. Francoski spisal Evgeu Chaveti*. — Ali res? — Da, tisti večer, ko se je vrnil, sem že mislil pri večerji, da je prekanjenec \endar prinesel s seboj prav ljubko, majhno napako, ki sem jc hotel izkoristiti. — Kanšno napako? — Piiančljivost. Ali si je pa tuJii tisti večer mazal grlo! Po nesreči pa je biio le vpelje zaradi vrnitve, ki ga je oviralo, da ni štel kozarcev. Toda že naslednji dan je zope* tako hitro segel po svojem prejšnjem, z vodo mešanem vinu. da mi je b io takoj jasno, da pijančevanje ni ravno njegova slaba stran. Toda kako slabo stran mora imeti; iščiva! Ukrajinske stvari. Ukrajinski klub še vedno zboruje, danes že tretji dan nepretrgoma. Čedalje več njihovega ozemlja so avstro-nemške čete očistile Rusov, zato je tudi naloga tega kluba čedalje večja. — Svoje sklepe razglase šele zvečer, žal, ko moram ta dopis ze odposlati. Predsedstvo kluba se je oglasilo tudi pri ministrskem predsedniku in mu razložilo svoje zahteve v onem smislu, kakor jih obsega brzojav ka na cesarja. Ko se bo tavil s temi vprašanji ministrski svet, dobe odgovor. Radovedni smo nanj! — Ukrajinski zastopniki so zlasti radovedni na to, ali bo užival njihov jezik tiste pra-v ice. ki so mu jih odmerili celo — Rusi. Ore pač tudi za to, da ostane sedanja ukrajinska uprava v občinah in mestih. ♦ * m Zvišane podpore beguncem. Begunci Jobe zvišane podpore že z — 21. t. m. Vlada je torej držala besedo. S tem bo zelo ustreženo beguncem na Du-laju, na Kranjskem in Koroškem, pa tudi mini v iiaski dolini in na Cerkljanskem; vsi ti doslej niso dobivali nič, dal jim je podporo šele novi zakon. Koliko solz bo s tem obrisanih, koliko lačnih želodcev vsaj za silo preskrbljenih! « * » Praznovanje zmage v Galiciji. Dunaj je oJ včeraj popoldne v zastavah, pred vsem vsa javna poslopja. — Predvčerajšnjim je bilo še odrejeno, da se zmaga ne sme slaviti kot velik dogodek; ni biio še gotovosti, da ne bo kakih proti-rapadov. — Zdaj je pa jasno, da je bitka pmti Rusom na celi črti dobljena. Izčišče-;ije Bukovine je le še vprašanje dni — in Rusi so v tretje pognani lcz mejo. — n u imajo velike nade v posledice teh uspehov in skorajšnji mir. — Zdai slave to bitko, ki se je prišela pri Zborovem, za eno največjih bitk v tej svetovni vojni. -Zgodovina poznejših časov bo govorila o tem svojo pravično sodbo. • « « Poljske stvari. Tukajšnji poljski politiški krogi so zelo vznemirjeni vsied raznih dogodkov', ker so docela nepoučeni o stališču Poljskega kluba, ki seJi s celim predsedstvom vred v Krakovem. Predsednik kluba je bil včeraj tu le od vlaka do vlaka in izginil. Tukaj menijo, da se v tem klubu kuha tudi nekaj docela presenetljivega. Znamenja kažejo, da je to res tako. s « « Naši begunci v Stehikiamimi so poslali včeraj na Dunaj deputacijo štirih mož — iz Komna na Krasu — da izročč Jugoslovanskemu klubu obširno spomenico o neznosnem položaju v onem taborišču. Spomenica nosi nešteto podpisov in prosi, ća bi'se mogel cel tabor preseliti v Nemški Brod na Češkem, kjer jih pričakujejo bratje Cehi z odprtimi rokami. — Ker je bil na Dunaiu včeraj edino :!r. Benkovič, ie deputacijo sprejel on in ji obljubil, da klub takoj stori v smislu spomenice vse potrebne korake v dosego zaželiene preselitve na Češko. — O tej begunski bedi. posebno v Steinkiarnmu, bo treba še govoriti!! • « • V begunskem taborišču v Brucku ob Litvi je bilo došlo proti vodstvu do velikih iz-grečov. Preden se naše ljudstvo povzpne tako Jaleč, da postane agresivno, je treba pač že velikih vzrokov. — In ljudstvo v tem taborišču navaja grozne pritožbe proti vodstvu, proti upravi, proti kuhinji itd. — Le en zgled: Tam imajo velik hlev, poln najlepše živine holandske pasme. Velike krave imajo vimena, kakor srednje veliki škafi za vodo. Vodstvo se je vedno hvalilo, Oa dajejo veliko mleka. Zdaj pa je došlo verodostojno poročilo, da ubOfci begunci ne dobe kapljice mleka, ako niso hudo bolni: otroci le do 3 let. — Toda vsak dan gre iz tega taborišča na Dunaj po 50 1 mleka, baje za neko bolnišnico! ! In te krave so namenjene našim go- riškim in istrskim beguncem, red£ jih na i— njih račun!! Vso nejevoljo naših beguncev so zbudili — naši ljudje. Kako so bili begunci veseli, ko je došel za voditelja — Slovenec, ali danes se jočejo! O tem bo še veliko govora! — Vraga, da, ima pač res svojo slabo Stran, toda tako, Oa ne more prinašati d ob'rek a niti vam niti nikomur drugemu: svojo potovalno strast. — Ali to bi bilo vendar moralo ublažili njegovo dveletno potovanje. — Ha, ha, na to ne bi prisegel, — je menil Hanibal. — Ce se sme v tem pogledu verjeti govoričenju starega bebca Co-iarda, bi se moralo misliti, da jo mojster Bricliet namerava zopet popihati in sicer čisto p'Stihoma. Pod pretvezo, da hoče imeti pripravljen denar za 'Joto svoje hčere, je zahteuil od svojega notarja, da dvigne veliko svoto---- kakor pripoveduje Colard. dva Jo tri milijone. De Lozeril je napel ušesa. — Kako! — je vzkliknil, — pravite tri milijone? — Niti več niti manj. Nekega lepega dne bomo videli, da nam jo je Brichet popilial s to lepo svoto v žepu. Strast, Ja bi poto- Zvezna armadna porotno. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradco se razglaša: 27. julija 1917. Vzhodno bojišče. — Mackense-inova armada: Neizpremenjeno. — Armada nadvojvode .iožefa:. Pri novih bojih ob gornji Sušiti je sovrazaik zasedel kraja Sovajo in Negrilescl V Gozdnatih Karpati;! je pričela ruska fronta omahovati sedaj že od Tartarskega prelaza do Kirli-; babe. Honveaski polki so pognali sovražnika preko Capula. Avstrijske in nemške j sile gen. polk. Kovessa prodirajo ob gornjem toku gorskih rek v severni smeri. — rronta princa Leopolda Bav.: Napadno | gibanje Bohmove armade krepko napreduje. Deli armade gen. polk. Krite! a, za-padnogališki polk št. 13 in bavarske čete, so se ponoči po srditih bojih z ruskimi zadnjimi oddelki polastili Kolcmeje. Na severnem bregu Dnjestra se bližajo zavezniki izlivu Stripe. Čortkov in Trem-bovla sta v nemških rokah. Severno Trem-bovle so izvršili Rusi zaman krepke pro-tisunke, ki so se razbili povsod ob težkih izgubah. Vzhodno Tarncpala je bil sovražnik potisnjen zopet dalje proti vzhodu. Italijansko bojišče. — Na obeh straneh zvišano topovsko delovanje. Sicer njbenih posebnih bojnih dejanj. Balkansko bojišče. — Nič novega. v Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. julija 1917. Zapadno bo jtš če. — Armada kraljeviča R u prelita: Topovska bitka v Flandriji je vsled neugodnega razgleda včeraj začasno ponehala, Zvečer je narastla zopet Co skrajne sroitcsii. Nova nasilna poizvedovanja A-izležev so se izjalovila povsod v našem obrambnem pasu. V Ar-toisu je popoldne povsod znatno oživelo topovsko delovanje. Ponoči so bMi na vsej fronti sunki sovražnih izvidnih oddelkov odbiti. Pri Honnecourtu severuo St. Quen-tina so virtemberške napadne čete pri vpadu v sovražno postojanko ujele'veliko število Angležev. — Armada nemškega cesarieviča: Na Cheminu des Daines, južno Aillesa in pri Hurtebisu, kakor tudi na Visoki gori v Sam panji so Izvršili Francozi izgubonosne brezuspešne protinanade. Število ujetnikov in plena se je povečalo. V odseku Aillesa je narastlo na 1450 mož, 10 strojnic in 70 brzostrelnih pušk. Vzhodno Suippesa je bilo pri vpadu v kose sovi ažnih jarkov ujetih mnogo Francozov. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav. (Bdhmova armada^: V srditi'; borbah, ki jim je prisostvoval Njeg. Veličanstvo cesar na bojišču, so naše diviziie pri Tarnopolu s krepkim na-pr ic.n razširile že pred kratkim prih^e-no ore;'most je na vzhodnem bre^« Sereta. Dolje južno je bil kljub tdovra*"..... odporu Rusov, ki so brez ozira pošiljali tisoče in tisoče v gostih mnsah v naš uničevalni ogenj, priborjeo prehod čez Gnječ-no in Seret od Trembovle do Skomoroč. Na obeh straneh Dnjesira nagao prodiramo. Koiomejo so osvojile bavarske in avstrijske čete. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na severovzhodnem delu Gozdnatih Karpatov pritiskajo naši armadni zbori za sovražnikom, umikajočim se proti Brodu. V gorah vzhodno kotline Kezdi Vasarhelv so se razvili včeraj novi boji. Prepustili smo sovražniku dolino Sovaje do gornjega teka Putne. — Mac ken seno v a armada: Bojno delovanje ob dolnjem Seret u je bilo manjše kakor prejšnje dni. Macedonska fronta. — Nič novega. BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. julija 1917, zvečer. V Flandriji traja topovska bitka daije. V vzhodni Galiciji in v Gozdnatih Karpa- tih se je sovražnik umikal dalje ter se je nadaljevalo naše prodiranje. Prvi generalni Kvarurmojsters d!. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 26. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na levem bregu Vardarja je južno vasi Krašteli eden j naših odaeikov povzročil opustošenja v sovražnih jarkih in utrdbah. Pri Christian Čamili je bil sovražni izvidni oddelek odbit. TURSKO. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaška ironta: Na desnem krilu so izvršili Rusi na več točkah sunke s konjeniškimi oddelki, ki so se vsi izjalovili. -- Sinajska fronta: V noči 25. t. m. na fronti pri Gazi lahek topovski ogenj, ki se je nadaljeval tudi tekom dneva. Na ostalih frontah nič posebnega. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffcv nrid poroča: Na severnem bojišču se naši podvodnimi potopili zopet 23.500 ton. SOVRAŽNA URADNA POROČILA, Italijansko poročilo.' 26. julija. — Na vsej fronti običajni topovski boji in delovanje izvidnih oddelkov. V noči od 24. na 25. t. m. se je sovražni delni napad jugozapadno Kostanjevice izjalovil v našem ognju. Preteklo noč ie eden naših zrakoplovov ob neugoiaiih zračnih razmerah preletel Sv. Luciio, vrgel za tono močnega razstreliva na železniške naprave v tem kraju in povzročil veliko škodo.__ RevdliicUsi v K~jsI!I. Zaupnice Kerenskemu. PETROGRAD, 25. (Kor.) Vojni minister Kerenskij je dobil v zadnjih dHeh iz vseh krajev Rusije, tako iz vojaških krogov kakor tudi od raznih organizacij, simpatijske izjave, češ ua hočejo podpirati provizorič-no vlado in vojnega ministra. PETROGRAD, 26. (Kor.) V klubu vojakov Preobraženskega polka se je vršila včeraj seja zastopnikov 37 četnih oddelkov petrograjske posadke in s fronte poklicanih čet. Zastopnik mornariške šole v Petrovem dvorcu je izjavil, da je bil iz-vrševalni odbor delavsko - vojaškega sveta z navzočnostjo inaksimalistov v svojih vrstah omadeževan. Resolucija, ki poživlja garnizijo na odločen boj proti proti revoluciji, je bila od večine zastop-jnikov petrograjske posadke odbita, dočim i je b;ia resolucija s fronte doslih čet sprejeta. Drakonični koraki generala Korniiova. LONDON, 26. (Kor.) »Morning Poste poroča iz Petrograda: General Kornilov je eno celo divizijo 11. armade na gališki fronti pobil z lastno artiljerijo. Artiljerija je bila izvrstno postavljena, toda pehota je topnčarje postrelila, da je imela pri umikanju na razpolago konje. Posledica je bila, da so prišli topovi sovražniku v roke. Sklicanje ruske konference v Moskvo. PETROGRAD. 26. (Kor.) Provizorična vlada je na seji 25. t. m. po debati o vedno slabšem notranjem položaju in v izpozna-nju, Ja zahteva blagor domovine kar naj-energičnejših odredb, sklenila, da hoče svojo težko nalogo izpolniti v popolnem sporazumu in solidarno z vsemi >zvesto domovini vdanimi elementi. Vsled/tega ie vlada skleniLa. da skliče v kratkem konferenco zastopnikov važnih socijalnih organizacij v Moskvo, da poda račune o se-:Jar.jem položaju dežele in o problemih, ki bod^ nastali v bližnji bodočnosti. Preiskava proti Leninu. STOCKHOLM. 26. (^or.) Aretirani so bili številni boljševiki. Preiskava afere Lenin in drugih bol}ševikov je bila poverjena nosebni komisiji pod vodstvom višjega državnega pravdnika Karinskega. Uvedba smrtne kazni za vojake. PETROGRAD, 26. (Kor.) Višji poveljniki na fronti in armadni poveljniki so v svojih poročilih o frontah vztrajali na tein. da zahteva vzpostavitev reda na fronti val, muči tako zelo starega norca, da ne zaspi nobeno noči, ne da bi si dal prej po hišniku prečitati celo vrsto raznih potopisov. — Vsako noč? — je ponovil de Lozeril, ki je postajal vediu* pozornejši. — Da, in sobo da zakl^iiti s ključem, da ne bi ga motil fcdo. — Glej, glej, glej! — je vzkliknil de Lozeril vedno bolj začuden. — Kaj vam je? — je vprašal Hanibal, ki ga ni raizumel. — Bilo bi vendar čudno, če bi bila ravno tu njegova Ahilova peta! — je dejal sam pri sebi de Lozeril, ki se je tako zamislil, da niti odgovoril ni kapitanu. — O čem razmišljate? — }e vprašal zopet Fouquier, ki je postajal nestrpen zaradi de Lozerilovega molka. — Razmišljam o Vas, ljubi moj kapitan. — O merm? In ali smem vprašati v kakšni smeri? — Razmišljal sem, ali ste res dober oče, — je dejal de Lozeril resno. Zaradi tega odgovora je kapitan začudeno široko oJprl oči. — Da, dragi moj, je de Lozeril nadaljeval skoraj jezno. — Ce vidim, kako malo pozornosti posvečate koristim svoje hčere, se moram čuditi vaši graje vredni malomarnosti. -- Tristo vragov, kaj tu zbijate neslane šale! Jaz govorim o Brichetu, vi mi pa gMtaujata z Avror.o. Kaj se tiče vse to moje hčere? — je kričal Eouguier. _Kako? Vi sumite, da Brichet hoče dvigniti milijone, z eno besedo, da hoče spraviti v denar svoje imetje, da bi žnjim potem skrivaj pobegnil..... vsled česar bi ostala vaša hči brez sredstev____in vi ste miren, vi zaspanec! Hanibal je uvidel, da fma de Lozeril prav. zopetno neobhodno uvedbo smrtne kazni. Ta odredba je provizoričnega značaja, ker ostane v veljavi le do končanja vojaških operacij. Razveji uvedbe smrtne kazni bo uverJ:la provizorična vlada tudi iz treh oficirjev in treh vojakov obstoječa revolucionarna sodišča na fronti. Novi noveljnik baltiškega brodovja. PETROGRAD, 26. (Kor.) Kapitan Raz-vazov. ki je bil pred kratkim imenovan za kontreadmirala, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh ruskih pomorskih sil v Baltiškem morju. Kerenskij o položaju in nalogah vlade. PETROGRAD. 26. (Kor.) Danes popoldne je prišel ministrski predsednik Kerenskij na skupno sejo delavsko-vojaške-ga sveta in sveta kmečkih odposlancev, in naznanil povabilo k narodnemu kongresu. Ministrski predsednik je imel pri tej priliki navdušen govor, tekom katerega j»e izvajal: Udarci, ki so nam bili prizadejali! na fronti in v zaledju, so tako hudi. da moramo zbrati vse svoje sile, da okrepimo s tolikim trudom priborjeno svobodo. Na narodnem kongresu dne 31. t. m. bo vlača predvsem poživljala deželo, naj jo podpira pri tej težki nalogi. V to svrho bo vlada članom kongresa jasno orisala pravi položaj države. Prebitje fronte je pripravilo ugodna tla protirevoluciji. Vlada je trdno odločena, nastopati z vso silo proti anarhiji in reakciji. Predsednik delavsko-voiaškega sveta Cejdze je izjavil v svojem aJgovoru, da bo našla viada v komiteju krepko oporo in pomoč za rešitev revolucije in Rusije. Amerika mesto Rusije. AMSTERDAM, 26. (Kor.) Glasom poročil iz \Vashingtona je sklep ameriškega generalnega štaba, da se postavi še druga pohnilijonska armada, posledica tega, ker na Rusijo kot vojaški faktor ni mogoče več računati. _ ___ PARIŠKA KONFF^pvr V PARIZ, 26. (Kor.) Konferenca v zadevi balkanskega vprašanja, ki se je vršila v navzočnosti vseh zaveznikov, je imela sklepčno sejo, na kateri so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Zborovanje v poštev priha'rončih resortnih ministrov se bo vršilo v Londonu, da se ukrenejo notrebni koraki v svrho izvedbe. Pre-J razhodom so oodali člani konference izjavo, ki pravi. da co združene aliirane vlasti odloOe-ne'r'i 'vilože orožje šele takrat, ko bo dosežen cilj, namreč onemogočenje povrnitve zločinskega nar>ada. Vojaški odposlanci aliirancev sc posvetuje*^ - sploš-neTti vodstvu operacij in o vprašanih, ti-čočih se podvodniške vojne. OFICUOZNI ODGOVOR NA CECILOVA IZVAJANJA O NASl MONARHIJI. DUNAJ, 27. (Kor.) »Fremdenblatt« izjavlja napram izjavam lorda Cecila o Av-stro-Ogrski v spodnji zbornici, da priznava, da je Cecilov govor prost vsake agre-. sivne animoznosti, ampak trezen in stvaren, naelaša pa izrecno in slovesno, 'Ja bo monarhija, ako je hotel Cecil delati razliko med Neiričijo in Avstrijo, označivši Nemčijo za glavnega sovražnika, pri mirovnih razpravah stala ravnotako zvesto na strani Nemčije, kakor v boju. Neinško-avstrijska zveza je tako močna, da je ne more nikdo zrahljati, kar se je pokazalo žc snovno. Scle pred najkrajšim časom jt manifestiral rajhstag svoje popolno so-glašanje z našimi mirovnimi resolucijami; obe državi ste namreč pripravljeni za mir, ki bo zbližal narode in končal medsebojno sovraštvo. Ako bi se nudila možnost, da bi bilo mogoče doseči ta cilj - s tem. Ja smatrajo angleški državniki v to svrho Dunaj za pripravno pot, potem takega naziranja ne moremo odločno odklanjati. Ako je Cccil izjavil, da mora glede Alzaško-Lotarinške Francija izraziti svoje želje, Anglija pa jih podpirati, potem mi lahko odgovarjamo, da bomo tozadevno brezpogojno stali na strani Nemčije. Cecil ve dobro, da je mogoče dobiti Alzacijo le oi ponolrfVToa premagane Nemčije in da bo stala Avstrija do zadnjega zdililjaia nu strani nemškesra zaveznika. Mi smo drage volle prinravlleni, da storimo vse. da osrečimo svet z mirrvT^ hočemo pa se tudi do skrajnosti boriti za to, da se konča ta vojna za monarhijo in njene zaveznike častno. Kar se tiče usode Srbije, smo s skupnimi mirovnimi naCeli zadostno roiasnili ttrJi že stališče napram ustvaritvi Srbiie. Eno pa je treba izrecno in energično na-glašati: Naj bo usoda Srbije že kakršnakoli, Srbija ne sme biti ognjišče agitacije proti monarhiji in večna nevarnost za evropski mir. Avstro-Ogrska mora storiti vse, da onemogoči povrnitev takih, razmer. Kar se tiče t. zv. jugoslovanskega vprašanja, opozarja »Fremdenblatt■* na to, da niso našli Jugoslovani nobenih ovir za svoboden kulturni razvoj, kajti pri nas vlada načelo, da se zamore vsak narod razvijati na svoj način. Toda t. zv. jugoslovansko v prašanje briga samo nas in mu ne temo nikdar priznali mednarodnega značaja, kajti mi smo trdno odločeni, da ostanemo sami gospodarji v lastni hiši. Zahtevamo za Avstrijo lastno samoodio-čevalno pravico. »Fremdenblatt« zaklju- Stran 11. .EDINOST® itev. 207. V Trstu, dne 28. juiija 1017. čuje: Mi stremimo odkritosrčno in brez žišča, od koder more tuđi po najkrajši in najceneji poti pokrivati svoje potrebe na industrijski iz'eKiti. Tu podaja Zenker vrsto statističnih podatkov o uvozu in izvozu iz zadnjih let v podkrepitev svojih trditev. (Zršetek pride). zavratnosti po častnem miru, ki nas bo varoval zločinskih napadov in v katerem bomo sami gospodarji v svoji hiši. Praska slovanska konferenca. DUNAJ, 27. (Kor.) Listi poročajo: Kakor iugoslovanske poslance, je Češki klub tudi ukrajinske poslance povabil na skupno sejo v Prago, ki pa so odpovedali svojo navzočnost, ker jim je bilo znano dejstvo, da obstojajo v češkem taboru samem načelna nasprotstva v ustavnem vprašanju. Formalno je bila ukrajinska odpoved utemeljena z važnimi posvetovanji strank. Piavi vzrok pa obstoja v tem, da se Ukrajinci nočejo vmešavati v notranje spore Cehov, in da vsled nejasnega položaja češke politike ne pričakujejo od skupnega posvetovanja s Cehi nobenega rezljata. Neki vodilni ukrajinski poslanec je pripomnil, da postopanje z Jugoslovan- ... *k'-mi zastopnik? ia^no kaže, kako dobro ZgornV B:n, Roian 9, Benedettich. rre^oiaio Ukrannci položai. ker so tudi oni Boroevič 45. Paronitto. P. Caserma 3, naleieli na podobno odklanjajoče postopa-1 Crisiach. ul. de!!e Poste 16. Stanislawskv, n;e v P A&r&vizacliske stvari. Razdeljevanje govejega mesa za manj imovite sloje. Jutri, v nedeljo, 29. t. m., se bo vršilo že javljeno razdeljevanje govedine za manj imovite sloje proti ruueče prečrtani izkaznici za živila, ki se preščipne v notranjem delu pod štev. 36, in proti izročitvi izkaznice št. 5 za govedino brez ozira na serijo. Na vsako izkaznico št. 5 se bo .moglo dobiti V* kg mesa. — Prodaja se pri-čne ob 6 z jutra' v naslednjih mesnicah: SinTgaglia, Bark ovije 41, Punter, Greta ul. razvešanje zastav, kratkimi pogovori o najnujnejih vsakda- tragični konec Berceta kaze, koliko kri- vnema naših oblasti vice se je delalo____! Koliko takih Ber- pri prebivalstvu temeljito spravila ob ve-j njih potrebščinah, kolkovno lestvico in ko- Ijavo. Ce bi imeli k: drugače tudi vneme.«' ledarjem. Pridružena je tudi beležnica iz — Velja tudi prav enako za Trst, kot za dobrega papirja za razne potrebne bciež- cetov bi mogli mi imenoma našteti, posebno tudi iz vrst naših železniških uradnikov! Kdor je bil v svojem privatnem življenju — torej kot neodvisen in svobo-' de i mož — na glasu narodno-zavednega človeka, je bil na listi »nezanesljivih«. — Josip Berce naj počiva v miru v tuji zemlji, "grob pa mu diči Iovor-venec cesarjevega odlikovanja----! Obvezno cepljenje kožic. V času oJ 30. julija do 4. avgusta t. 1. se bo vršilo obvezno ceplienje kožic po naslednjem redu: v pondeljek, 30. julija, ob 8. zjutraj: v Iiuuski šoli v uiici Parini za ulico Amalia ter v ljudski šoli v ulici Veronese za ulico Don a to Bramante; isti dan ob 4 pop.: v ljudski šoli v ulici Parini za ulico Barrie-ra vecchia in za trg Barriera vecchia ter v ljudski šoli v ulici Veronese za ulico delia Foraace in ulico San Giusto; v torek, 3i. julija, ob S zjutraj: v Ijudsk- soli i. Parini za ul. Ugo Foscolc ter v Iju ke. V prvi vrsti bo ta beležnica kaj dobro služila vojaštvu in vsem drugim, ki ROMUNSKA MINISTRSKA KRIZA. JASI. 2o. (Kor.) Ministrska kriza je končana. Skupno delovanje s konservativci se bo nadaljevalo. Imenovani so bili: ul. S. Spindionc 10. Borgrolo-. ul. Lazz*-B, Bomiiii: isti dan ob 4 retto vecchio d2 Vattovatz ul. Oiustmeln ; ]jlldski šoli v ul. Parini za ul. Isti- 5. k :cbeTu P. Piccola 2 ^ p^ ter v ljudski šoli v uL V UL_____________ „ , ski šoli v ul. Veronese za ul. Grossi, ul.jteh cestah vsak dan v šolo. Izvedeli smo. Gradec! Zaplemba kumar. Da se onemogoči navijanje cen v trgovini s kumarami, je od j imajo posla žnjim. Cena je l K 20 vin. c. kr. urada za Iju'.sko prehrano avtorizi-, Preprodajalci dobe 25 od sto zaslužka, ram urad za preskrbo zelenjave in sadja zasegel vse množine kumar, kolikor jih prihaja v Avstrijo iz Ogrske. Ceste do slovenske šole pri Sv. Jakobu. Neverjetno je, v kakem stanju sta cesti! Monteccni in Giuliani, ki vodita do vhodov v našo šolo pri Sv. Jakobu. Nikjer na vasi ni cesta do šoie tako zanemarjena, . kakor sta Imenovani cesti v onem delu, ki le 26 t- m- P° do,Si »n mučni bolezni v meji na našo šolo. U1. Giuliani. ki jo je dala! 21. letu svoje starosti, mirno v Gospo Ju družba 1. 1912. par metrov široko pred j zaspala. šolo asfaltirati, je danes slabša, kot kak Pogreb drage pokoinice se bo vršil danes gorski kolovoz; na koncu se zbira gnoj in ob 3 popoldne iz bolnišnice pri sv. Mariji izhoda pa sploh .nirna, ampak neha na re- j Magdaleni. bri nad ulico Rivaita. Nič boljša ni ulica Žalujoči ostati. Montecchi, a nad 1000 otrok prihaja po tom*. Mislei. ul. Pozzo bianco 1. Rodella. j Veroneseza ul. Resenghi št. 1 do o. ul. ul. Montecucco; v t. avgusta, ob 8 zjutraj: v ljudski \ ul. Parini za ul. S. ApoMinaro^ ul. io u:. Becciierie 6. Wemrhersin. ul. S. Cattc-i rina 6. Fab-bro, ul. Marije Terezij a 3 ci Piepolo, trg Vico " * ^ C-{ 'l ake Jone>cu za namestnika ministrskega monetta. ul. delle Legna 4. Nicch-etto.. ul.|-oT. * predsednika, Vinttfla Bratianu ci->kega in začasnega vojnega 1 itu'escu za finančnega ministra Vran~ea za trgovinskega min t. iiii-tr obdrže svoje portfelje. I GD IDD de 11. Illicher. ul. Barriera vecchia : ~ » vnL Parini za ul. AHiori. ul. Chia- ^ i Viezzoli. ul. Barriera vecdiia, Cossidi. ul. j,^ ^ gt j in ? uf Er{WX ul. Leo, ul. Pieta. minosloransKo vprašanje o £ospo- v*? !^ stcrreto ^ ui. semano št. 33 do 53 m . . _ ■_____tm ^aiinr dcrski tD3n:mUnc-tl. Sauaro, u!. Istituto 28, Ferluga, ul. Media Po tem naslovom je priobči poslanec H. V. Zenker v publ^k osterreichische Blattcr« nastopna i«0'31 „ .. i Skedenj 138. Juznoslovansko vprašanje je. politično> .c.rieno, zelo enostavno: ic to vprašati ]c -iti možnostih ujedinenjenja okroglo 9 . ; iionov Srbo-Hrvatov. r>d teli okroglo, < tuii!ionov Srbo-Hrvatov, od teh okroglo; lurliiic, in 3*3 milijona v obeh narodnih! 1 t al jest vili v Srbi; in Čmigori. Ovci i ožnosti ste za združenje teh v sklenje-. Predaji deli s CENE: prikla-Jo po K' I zadrr: d c1 i s r-riklado ni 3'.>6 kg, »o K 4'— kg. Osebna vest. Namestnik baron hr>es- 4? ter v Htidski šoli v ul. Veronese ob 8 za ul. v ul. Pal-dait ob 14 r»ep.: v ljudski Soli v ul. Parini za ui. Rossctti ter v ljudski šoli v ul. Veronese za ul. Risorta. ul. Pacinotti in trg Sa»rso-vimo: v petek, 3. avgusta, ob 8 zjutraj: v ljudski šoli v ul. Parini za ul. Canova in ul. Tiziano Vecellio ter v ljudski Šoli v ul. i .-ni ozemlju živečih Srbo-Hrvatov: ali v. . v . , t . f5ii. i k viru monarhije, ali pa v lastni narodni Stene ic wcrn, odpotoval v Pulo. državi, ki nai bi se šele ustvarila. Ako ne i Dva čudna pojava. V a h, v [Kritiki igrala nikakc vloge čutstva, j gespost?« smo citalr, v a je predsodki in posebni interesi, marveč bi t razstavo v Trstu — ..........a———poiiličiioM cera-rsiM »Ta-prirediia vojno da je šolsko vodstvo že opetovano pro- ^^ silo mestni stavbni ura J z:t p :nr;j. a ta bC]mm izgovarja, da cesti še nista vpis?-.;5 v zem-li*® Ijišlvi knjigi kot mestna last. Ali naj zaradi ifn te birokraticnc zamude edina slovenska šola ostane brez primernega dohoda? Morda zato, ker je slovenska in zasebna? ^elelubi, da bi kedaj kak zdravstveni organ namestnišiva pregledal io cesto, po-sebne ob jutrih. da bi potem konsta.iral. če je taka cesta primerna za hodr-J v šolo. Na Opčfna!i, kjer deli izkaznice za maščobo vaški načelnik g. Tomaž Danev.1 šc do danes 26. t. m. niso vsi upravičenci j rrejeli teh izkaznic, da.-si so sc dotičniki opetovano zgiasili pri njem. To je nera- i zumljivo in neopravičljivo, kajti g. Danev ima izročiti izkaznico za maščobo brezi_ vsazke preiskave in poizvedbe vsakemu,' ki sc izkaže z živilsko izkaznico. Pri-!l§Luil i O 4 stot be-o t-i. i r *© računajo po I • Maitno lisicana ke-eJo fie rača y si? S crj . CiCll au oajo enk ac Teč. — Najmaujia •—, - • : pristojbini znaša 40 stojnic. J L.] j Mutim m o nem < -vzetju ▼ecchi.i h t. i . za perilo po K T poSi^ v Zrtboj h ik! ] or jjo ; Ftrdiiiand Dobavsek, ulica Bar. oru, :t50 * ins'xf «odc od H do 7 LI. Kra i Boi'o Co tilna. Bolle Roj n št L». i > !) prazne sode vpI ke Forni 22 IMevc m.-jhn«. i lira 12;»:! vsjke vrste ki puje J;vk. b Mur.^on. Via Ho i iario 21 (j>rt mu-tui boi i.-nicij l 58 tožbe j>ri voditelju razdelievalnice niso do Pr ^tori: » spalno, por.-^e^o so sedaj nič iM-ina**. Cujetn tudi težke pri- i - t. . _ . _ — : . . 1___.... n* « Tn . I r A m-« «1 * __ ______ dares in trg Sansovino; isti dan ob 4 jv^p v ljudski šoli v ul. Parini za ul. Salicc, ul Scorzeria in ul. Torrent-e št. 28 do 43 ter v ljudski šoli v ul. Veronese za ul. San Giorgic, ul. Allessandro \ ittoria in uli-ca tožbe proti istemu g. vaškemu načelniku, ker .k* >nsekven*tno odreka vsakemu dopolnilno maščobiio izkaznico. namenjeno ontni, ki imajo posebno težka dela. Za- Bt s no- anjo primerno za H o-e e v bližini Torrente, St .dion, Aciju do t > spalno, poroftno eobo. 1 m njšo Fprno sobico, kuh ajo Vo-J:i naJstr -pje. Naj m-n n;i i;e več od 1<)00 K. Natančno pismen«' nu«lbe Solventna družina"* na l sera ni oddelek Edinosti. A 6 Veronese za ul. Pondar* s, an:-Tona Pon- jos.l!10j ic v teh časih funkcijonarjev, ki prebivalstvu to itak neznosno stanje še Fotograf Anton Jerkifi os uje v svojem a.tf*li« i v Trstu Via delie Po-te št, 10 4».7 ;i ra politica adri-1 Madonnina ^t. 1 do 13 in 2 do 10; v soboto« ftafiiansko Doiitjčiio! 4. ob 8 zj.: v Iju J. šoli v ul. Oiotro za teta pomet edino besedo, ne bi bilo prav , torei neKo , . . A" xt 41 ul Bachi ul Bo- /, prav ,likaV^a južnoslovanskega vpra- društvo. Ker je to urustvo samo izjavilo, šo«^ ti povsem jasno bi bilo. a naj izvzcmši edino todto. namreč da j schetto m ul. tum ter \ ijuosm ^ sou^\ prav b ie po vsdV sd,o 1 Hrvatih tako vroče j stoji na avstrijskem stališču, n egov pro-/ Kdjctm uiedMiienje naienostavncie izvr-: gram strinja popotan S programom brv-i ■ < priklopijeipcrn srbske in črnogorske še nam Slovencem skrajno sovražne laske k večini naroda, živeči v naši I liberalne stranke, potem se prav — - — njs-.ne .. —......................, . J. , . . . , . . . a c 7 ui 7 al pa, da politika nikakor ni nikak j čudimo, da sc pri te« pnr-ditvi tako do-n račUR^i dksempcL Kar je naipa- stedoo prež ra slovenj = tržaško prebi-} nejega nima v njej cesto niii naimaiu- f valst vo in slovenski jezik, i o je torej prvi ni. mi. nrr še verjetnosti crJočaio čestf boli, iicgo nai kar bi bilo m Srbiti ie bilo od ustanovite!jev samostojne J ..... države Miloša Obrcnovi-ča in Karasjorgie; z eno bledico, cia bi bilo omenjeno drust-Obr it)viCa v vseh čamili; vo priredilo razstavo, in poudarjata oba, prikloplKnje^a je namestnik v otvoritvenem "ovoru govori; tudi — slovenski. Slovenske ot- ul. \ eronese za ul. Medonnina št. 15 do 43 in 12 do 46 in ul. del Monte; Isti dan ob 4 pop.: v ljudski šoil v ul. Giotto za ul. Farne , neto ter v ljudski šoli v ul. Ferriera za ul. do- j Piccardi. V stvareh apr^vlzacije. Z ozirmn na notico pod tem naslovom, priobčeno v na-Dru-išem listu 26. t. m., nam pošilja aproviza- poiav pa ie delstvo. ki je kolfkortolrko vLcnska komisija naslednja pojasnila: V nesreč da pol-! del jo in ponedeljek sc je vršila na Prose- čulstva in predsodki | čudni puiav, ki r»a ni nikakor čuden . a/J. politično j>ostopanic gi ■aiuetntie presojanie o tem, j zvezi s prvim poja-ji.onsiiu-ie vsem delom. V | uradna Tricster Zeitim?: Osser\atore Triesiino i c Uvt res tvr za u' n j J /vr SO truotov. k k pk... Lil« bratom v Av-.ali kol nainaravnejo rešitev voritvera kti razdelitev govejega mesa po zmza-ni ceni izključno ie za uranpe imovite sloje. vsled česar so l>ili popolnoma pravilno izkliučeni pri tej razdelitvi govejega mesa vsi ostali. Da dobijo mesa tudi ostali. je aprovizaerjska komisija potrebno besede za prireditev, ki jo pri-j ukrenila pred obiavo gornje notice. Svi- ni uraum (>jne!!'p.ta niti >0 ti Km SO li. '-4 poizk niili c lizrea staleJBVHH 1 rotigiba iiu v Srbiji. Danes je za južno-t; «acsko vprašanje zopet pot uglajena, je n. • avljena či^-ta nrza. \ se južnoslo-vr.nsJ.o srbsko-hrvatsko ozemlje je v ro-ka!i avs -r.;rske vojske. Se enkrat zo- slovenskega tr- žani ceni in ostali po navadni ceni. Razdelitev opravljajo krajna zaupništva. katerim je iudi pripuščeno določevanje najina in ~ "" Aprovizacijski komi- • -u, sfre:r;:li po njej. V južno- reia — laško politično društvo?! — Ali nijnjino imajo pravico dobiti ta teden vsi ! vi - -..•ij'.. pa se je v vseh ča- i bila to morJa poštena lekcija za preziranje I prebivalci in sicer manje trnoviti . intra llliacos mu ros et slovenskega jezika in oM nia. ski monarhiji niso — injžaškega prebivalstva?! L uh r» č vedeli o areksiii i Renifniscenca. Biio je v prvih dneh mo-i jtiuiani od srbske strani, in bili^aciie pred tremi leti. Pred > Naro'nim! dnevov razdelitve, i J ni* a vpi a zbližar a dru!i' stra »V pa ob ^liej tenTna- j go; čete na kolodvoV.TpreniTianT | imovite. Najbrže je krajno zaupništvo ■ . • slavističnem in rusofilskem! e.v in njihovih — solza. Po mestnih uli- ukrenilo, da se radi olajšanja kontrole vrsi caii so se polile demonstrujoče množice na nekatere določene dnev« razdelitev v imenu — patriotizma! Na poseben na-.svinjine za manie imovite po zmzam ceni čin so dajale pred »Narodnim domom* in druge dneve za ostale po navadni ceni. izraza svojemu »patrijotičnemu čustvo- j Ap rovi zaci jska komisija si pndrzuje to vanju. Ker je nastopilo volno stanje s Sr- i preiskati in potrebno ukreniti, ako so uo- bijo, so kričale: Abbasso i ščavi! Par nie-!tični organi nepravilno postopali brez nje-J i__, 4.: no ce> ri^ rvrilirjm r sedlarsko oroflj»», b.ir\e. koiest it Trst. Vin deirOlmo (i, <.!r;is i. i J. Kupulsm G ras-i. cunjo, pokrival , st.no iu |ir> p > ge Trst, Via bolj otežujejo. Opozarjamo pristojne ein,-teljw na te neznosne razmere in prosimo za edpemoč! Krušno vprašanje v B^rkovljaL. Z ozi-rem na dopis iz Barkoveli o prodajalnici krulia na Proseški c^ti smo s pristojne | strani prejeli naslednje pojasnilo: V Bar-j j« odsrc cr-z p.r-ituic - Via Canova j. kovljah je bilo dostej šesi prodaialuic za j kruh, ki so dobivale vsaka okoli 100 kg kruha na dan, pri čemer je vsak teh prodajalcev, ne gleve na stroške, ki jih je revij", vrv, cUliOlrr.o ... 1UI!) mm nemški ot'oš'ci \ rtec <1 rlo »i Jo z \ c ikir.i • oko OI>l 12 Vi Drodnlško mot picColo .. M^lircno imel z ureditvijo prodajalnicc, za svoje. ^u«! delo imel okoli 6 K zaslužka na dan. Vsled štev. ?. ponovne prošnje je aprovizacii>ka komisija hotela ustreči tudi prebivalstvu v okolišu Proseške ceste In je privolila v otvoritev prodaialnice v onem dopisu imenovani prosilki. Ker pa dotičnica ni imela dotfcj oblastvenega dovoljenja za prodajo kruha, se je otvoritev te prodajal niče zavlekla dotlej, da je prosilka dobila potrebno oblastveno dovoljenje, ki ie zvezano s z t 'Ire pisarni o-ebi si» ku; dr. 1 erfoija. I®-M V nu-1 ia | c. 12 iS 3ob<> i r • Ve unk i v b i >r.i šk' ^a trg i. P možnosti ui-ii > a < Prij zi;e poiiudHt; [olicija iw»seči vmes. ki niso vpisane med manje imovite. Gosp. dopisnik bi bil bolje storil, ako bi se bil poprei bolie informiral o stvari pri kraj-nem žaupništvu. katero je sploti dosedaj .izvrševalo svojo nalogo, ne da bi bilo Idalo povoda pritožbam. Končno se opaža še enkrat, da ic bila p(5verjena krajnim ! zaupništvom. ustanovljenim v vseh okra-ih nadaijnem razvoju stv ari ne govorimo. | okolice, razdelitev o«i-nosno nadzorstvo • ^r smo hoteli zabeležiti le ^ i«an» dogo-1 razdelitve živil, katera daje na razpo.ago Jek. ki je značilen po ;cm. kar se je zgo- ^ aprovizacijska komisija, in da prebivalci dilo kasneje na bojišču pred Przcmyslom | morejo dobiti vsa potrebna pojasnila pri d?»e 17. oktobra iu nazaJnic na -klin'ki v'njh. - Morebitne želje alt pritožbe v SrK; v kra! ^ i v u z obdonavsko maeiar- j Budiiiipcšti. Oni naš ča>mik sc je boru j anrovizaciiskih stvareh sprejema vsak 1 >. ! .r na:n pravi le en j .^led na iunaški in je bil smrtn..nevarno ranjen v! ela: aprovizacijskega odbora — re-vedorisno karto, stoji Srbija ' glavo, na kliniki v Butiimi ešti pa ie iz- iere.it za okolico. — WodpisaJi: Scarpa L r, l laravi v bližnjem razmerju do Avstro-1 dihnil svojo blago dušo po ncopisnih uoi-(>gr>kc. Gorata dežela, na Vzhodu ojstrolgih mu;,ah. Žrtvoval je svoje mlauo, na-ločeua o J Bolgarske in Romunske po' iebudiK) življenje v cvetju let za domo- bodo mr>gli preko tega hrup, da je morala malenkostnimi >rcdstvi \z resia\racjjc v N j rt '.nem domu« jc diplomacije, ne z rabi:-' skočil mlad častnik — Slovenec, ki je, mi (jezikavimi) praznimi he>eda-|čim sc je orijentira!. ouK.čno zahtevni od r da bu kolčna rešitev srbsko-hr- j redarstva naj glavne žaliice ;,reiira;o. Čez vprašanja monda t\^»riti enega, par minut sta pa priš'a - če sc i' liioti-!. • j t r d i k i 11 tCiiie.injili ;a:nTiov trajnega - :uo— dva častnika iz bližnje vojašnice, miru. Za na> \ > stro-O^rski in v Nem- ; ki sta odvedla onega našega inka! O cr na je lorei /.; da se to \ m! lice .jensM Kiteres prvega re-rasanje ne odloči proti Pri ic< ^e iLt!ii nikakor ne treba i i na ius giadii (meča), marveč 'e na na ravne i i -erese, ki spajajo skoro 20(N) m visoke« raz vodju, odjn'ra ] vino!! Bii je ta junak rezervni poročnik Berce, vse svoje glavne doline, Drino. Moravo z! pcspolka, gospod Josip Berce, proie-lbarjem. napram odrski ni/avi, proti Do- sor na dekliškem liceju v Ljubi a.,i. Po iiu\; in Savi. \ se naravne trgovinske poti na\ czujejo Srbijo na soiednjo velesilo, s katero je spojena tudi po neizbrisnih zgo-dnvinskih spominih in po večini tam biva-jočih nje soplcmeniakov. Srbija je čisto agrarna država, ki je k temu še obdana ik> agrarnih in vrhu tega še v pogledu konsunra šibkih dr/av. S l rebit'.om svo>e produkcije, ki po svoji i-jravi ne prenaša daljnega prevažanja, jt torej zopet navezana na avstrijska tr- vod, da smo oživili to reminiscencc.'Uftfif i c daia vest iz teh zadnjih dni. da ie bil pokojni Berce po smrti odlikovan z vojaškim z-^iažnim križcem III. razreda z vojiio dekoracijo in meči. Opisani dogo-dc^ pred »Narodnim domom« v Trstu v prvih 'JiiEh mobilizacije je značden in. ti-tičen. Kajti kaže nam. kako so tedaj — tudi Berei bil med »nezanesljiv mm — -kali izdcjaiccv iji panslavistov za vsakim oglom in pod vsaknn klo^jukom, a Celim razvešanje lastav? Pod tem naslovom piše četrtkova opoldanska »Ta-gespost«: »Od snoči sem so na raznih javnih poslopjih razvešene zastave. Ce-rnu, zakaj? Ker sta bila zopet zavzeta Tarnopo! in Stanislav. Gotovo lep uspeh naših bratov, ki so pod orožjem, in vsakdo se veseli, ee smo zopet nekaj bliže koncu. Toda ali bi ne bil v smislu vojaških uspehov javen izraz veselja ravno tako umesten, -ko smo dobili deseto soško bitKo in je ostal Trst obvarovan državi. Trst. ki nam je vendar nekoliko bližji kot pa lar-nopol in Stanislavov. Vsekakor ima prebivalstvo danianes malo smisla za razvešanje zastav, prvič, ker ga tlačijo druse primerno ureditvijo prodaialnice itd. \se to se je uredilo. In prcdajahiica bi biia že začela poslovati. 'Ja ni prišlo s-ianje po-mankanje krušne moke. vsled česar ic b;-la aprovizacijska komisija prisiljena dati prebivalstvu namesto kruha na razi^r lajro koruzno moko. Pro\laUi krulia sc je torej skrčila toliko, da že dosje] obstoječe prodaialnice kraha v Barkcvliah ali morejo, ali pa tudi ne morejo pokrivati svojih re-žijskih stroškov. Zato tudi ni kazalo, da se v sedanjem času. vkljub temu. da je bilo že vse pripravljeno, otvori šc nova pro-•iajalnica, ki bi sama nc mojfkt izhajati, a bi še ostalim skrcevala ita^- piči: zaslužek. Kakor liitro pa preneha sedanje pontanka-nje krušne moke, kar se z^odi takoj, ko pride letošnji pridelek v porabo, pa dobi prebivalstvo na Proseški cesti Svojo že določeno prodafc'lnico kruha. Potrpeti bo torej še treba en mesec ali poldrugi ine-j sec, pa bo stvar urejena. Zapiemba imetja. Tržaško dežcino sodišče v Opatiji je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb: UJalrik Russian, 36 do 38 Iot star. rojen in pristojen v Knnin, nazadnje najemnik hotela v Krminu: Tomo Šorli, rojen leta 1881. Podbrdom, pristojen v Podgradu v Istri, c. kr. notar, nazadnje poročnik 47. pešpolka: Ivan Lorenzetti, rojen I. 1893. v Trstu, nazadnje praporščak 97. pešpolka; Pavel Czenmik pl. Eiehcn-feld, rojen leta 1885., pristojen v Koper, lekarnar, nazadnje bivajoč v Tržiču; Hersch Kamermann, rojen I. 1898. v Oa-liciii, trgovec, nazadnje črnovojnik-pešec 87. pešpolka; Ivan Kokor, ro:e-i leta 1889. v Podhorcah v Galiciji, čevljar, ernovoj-nik-strelec 20. strelskega polka; Tysko Storozyszyn, rojen leta 18%. v Ghrabuzni v Gidiciji, kmetovalec, črnovojnik-strelee 20. strelskega polka. Prvi trije so osumljeni zločina proti voani moči države, zadnji štirje pa zločina ubega k sovražniku. sofe Kurct, Sel eioniar.e L od 300 do 7\i() t it rov k puje v vsaki množin: 'i^iT.'.r. Rs Spartu i o S ^ Trse, Via Cassa ril (Lastno po5!«.\'c) KapitaS in rezerva K 13,205.000. Ftl.IJ/.r.Ki: Dt:n ij TcgetiiofstrAssc 7 f\ I Dubic\ni?i. Kotur, Ljubljana, MctkovJč, Opitlja 1 S,->lt, Si.^cnrk, Za ta . ; VLOGE KNJIŽICE i e 2 C c«l tleva vlog^ *n v vzJiga. i^enraij •. c i: p učuj« "bank svoj .'ga Obrestovani« vlo^r » i tekočem ia iir Vnčuou p > dogovora - A Uro-leti telci ia nuksL/ni e c:i v.-a tu-io inozoin trAi.- i. KUPUJ B IX PRODAJA: vrednostno papirje, ron'e zu->tavrM pi.sma. prijonte e. ilc ni. o, srečko i t* 1 V \ Lt TL I N* UEVIZi: PREDUJMI n:» \r -!ao-tiie papirje in b o I^/f- v javnih s: 1 •' r. SAPK DBP0S1 PROMESB. — 1'io-i ja sr• «;» rmzreJne 1 -f«? rje Zavarovane vsako\-r-tnih pap rjev proti kurzui izpuhi, revizija žreb uja .-rečic i. t. d brvzpla^no Stavbni kre