IM. Številka. Trst, v shmIo 0. avgusta I S99. lVeaj XXIV. ..Edinost'1 Ir.hhiH dm k rat na dan. raznu nedelj in praznikov. zjutraj in zvečer oh 7. uri, O ponedeljkih in po praznikih irhaia oh !♦. uri ajutraj. Nnročiilim %na<» : Obe izdanji na letu . . . gld. '2\•— Zr *amo večerno izdanje , 12' — Za pol leta. četrt let* in uh meneč ra/.oierno. Naročnino je plačevati naprej. Na ini-ročhe brez priložene naročnine *e upravu ne ozira. Na drohno »e prodajajo v Trato zjot-ranje številke po 3 nvi. večerne številke .MP' 11 ; ponedeljake k j titranje Ste- 4 vflke nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Uv. N70. 4 nvč. V edinosti Je moč ! Offla.t xe računajo po vratah v petitu. /,a večkratno naročilo * primernim popuntom. Poalana, osmrtnice in javne /.ahvaie. »lomači oglasi itd. računajo po po^odhi. Y«i dopiai naj »e polil ju jo uredništvu. Sefrankovani dopini te ne »prejemajo. Kokopiai ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oj>sprejema upnmiiSt vo. Naročnino in o>rla«e je plačevati loco Trst. Tredniftvo In tlakami! »e nahajata v ulici ('arintia *tv. VprnviiiStto. od-pravnUtvo in sprejemanje iu-eriitav v ulici Moliti piccolo -tv. .">, II. niui*tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) K c n IIPS H. 1 >titisihiijit tnji)a seja vojnega sodišča je trajala od li.l/3 do II.3/, predpoludne. V dvorani so bili le členi vojnega sodila, Dreyfu» in njegova branitelja. Razprava je bila izključno namenjena preiskovanju tajnega dossiersa, o katerem je dajal general Chamoin sodišču potrebna pojasnila. Potem se je razprava odložila na jutri. Pariz H. (Poročilo Rente rje ve pisarne.) Cesar Viljelm je povzdignil nemškega odposlanca grofa Munster-jn zaradi njegovih zaslug na mirovni konferenciji v Haagu v knežji stan. Rftllliea H. Tudi za danes so bile izdane iste varnostne naredbe, kakor včeraj. Voj pešcev je zapiral ulico, po kateri so oh li'/t ^"truj veti 1 i Drevfusa na razpravo. Isti čas so bili tudi členi vojnega sodišča na licu mesta. James je dospel nocoj v Rennes. IVtrograd H. v mornarski akademiji je nastal danes velik požar. Po napornem delu, ki je trajalo eno uro, se je posrečilo gasilcem in vojaštvu omejiti požar. Streha je uničena, istotako velik del astronomičnega opazovališča. Peking 8. (Poročilo Keuterjeve pisarne.) Ruski poslanik je izročil Tsung-li-Yamenu noto glede vesti o zvezi, ki se baje sklepa med Kita-jem in Japonsko. V isti se naglasa, da bi taka pogodba provzročila na Ruskem veliko nejevoljo ter zamogla imeti za Kitaj resnih posledic. Brnselj H. (Zbornica poslancev.) Ministerski predsednik Smet de Naver čita izjavo, ki pravi, da vladi ni potrebno razvijati svojega programa; sedanja vlada se bode ravnala po istih načelih, katera so vodila prejšnje vlade, ki so bile sestavljene iz desnice. Prva naloga vlade bodi, da reši vprašanje o volitvah. Ministerstvo je menenja, da je našlo rešitev tega vprašanja v polni uporabi pro- porcionalnega zastopstva. Malone jednoglasne izjave političnih društev in novinstva podpirajo vlado v tem prepričanju. Okolnosti, da se je izročil vojni porfelj generalu, ni smeti razlagati tako, kakor da bi bilo vojno vprašanje že rešeno; to naj le pokaže veliko skrbnost nasproti vojaštvu. {Odobravanje na desnici.) Van den Peereboom pritrjuje izjavi vlade z dostavkom, da hoče prejšnja vlada novi kabinet podpirati. P O I) Iv I 8 T E K. i« Ivan in Ljuba. ---€ SpiHal Nekdo. y ■— • Tam je sedelo nekoliko znancev ob okrogli mizi. Razgovarjali so se o misticizmu in satanizmu v modernem pesništvu. Soba je bila zakajena kakor dimnik, kadar gori na vseli ognjiščih, katerim služi. Razprava je bila zanimiva že zaradi tona. Nekaj časa ho vsi mirno, nekamo leno govorili, kakor bi za stvar pravzaprav kaj malo zanimali. Potem se je kdo hipno razburil in to je bilo kakor nalezljiva bolezen. V trenotku so vsi kričali. Franjo je pozdravil znance in sel med nje. Bil je jako nemiren. Da je bil šolar, bi mu bil učitelj gotovo za klical, nuj ne «zvoni psom« in naj ne bobna s prsti po mizi. Družba je bila bolj prizanesljiva. Franjo je vprašal, ali nameravajo gospodje še dolgo krasti Bogu čas. — Kaj pa to pomeni? je vprašal neka «stara hiša*, medicinar, ki je trdil, da je to neobzirno omejevanje osebne svobode, če ga kilo podi domov. — K vragu troja osebna svoboda. Gostilničar nas vrže še na cesto, če ne pojdemo kmalu sami. — Gostilničar je pametnejši od tebe. — — Kaj pa siliš ravno danes domov ? se je oglasil Ivan. Vse drugo nego barbari. (Zvršerek.) Povrnimo se v takozvano avstroilirsko Primorje in to ravno v Trst in v Istro. Da nam je Avstrija dala šol, kakoršnjih potrebujem«), bil bi naš narod tudi tu veliko dalje, nego je. A ono malo, kar je prav po čudežu absol-viralo kako šolo in si vendar ohranilo svoje prepričanje, tlela tu prave čudeže. Po čvrstem delu malo let imamo v Trstu svojo tiskarno, svoj dnevnik, svoj velik in čvrst kreditni zavod in veliko število društev za zabavo, pouk, zdravje, gospodarstvo itd. Barbari gotovo ne bi imeli kaj tacega. Pač pa so barbari oni, ki tako zdravo napredujočemu, na sploh siromašnemu narodu ne dajo iz javnih stroškov niti jedne ljudske šole, marveč silijo istega, da si vzdržuje šolo z lastnimi žulji, kakor da je kaka kolonija. V Trstu imamo precejšnje število trgovinskih firm, zavednih Hrvatov in Slovencev, ki so se s poštenjem, marljivostjo in vztrajnim delom povzdignile do ugleda in priznanja. Ali so ti Slovenci v Trstu barbari ? V Trstu je danes slovenskih odvetnikov, ka- terim s«' radi njih znanja in sposobnosti usiljujejo celo isti Italijani, v kolikor niso zasužnjeni <>d te ali one klike. So mar ti odvetniki barbari? Za Goriško velja še v veliko veči meri, kar smn rekli o Trstu. Razmere našega ljudstva so tam bolje tudi za to, ker je oddeljeno po zemljišču. Le Gorica je ono jabolko, za katero se bore Italijani in Slovenci, če-gavo bo. Tam bije Slovenstvo tajen ali veličasten kulturen boj. Sleherni človek našega roda zna tam čitati knjigo in se učiti iz nje. Duhovščina je narodna in dela poleg posvetnjakov. Ustajajo razna društva za olaginjo in napredek, duševni in telesni. Ako na Goriškem še ni naš roti prekosil Italijanov, pa vsaj jednak jim je. V Istri pa je golorok narod, osiromašen do skrajnosti, z samo vero v Boga in v sebe odvzel Italijanom znamenitih občin ; in mej tem ko se »dvatisočletna kultura« ruši pod sramotnimi grehi brezbožnih poneverjenj v Trstu, Piranu in Miljah, pa se občinske uprave hrvatske — kakor oni v Pazinu in Buzetu — morejo postaviti za uzor Hrvatom in Italijanom. Gospodarsko gibanje zadnjih deset let med našim ljudstvom v Istri se je razvilo tako, da se je čuditi. Hrvatsko-slovenske gospodarske zadruge v Istri štejejo vsaka na stotine členov in rasejo od dneva do dneva. Je-li to znamenje barbarstva ? Kreditne zadruge so ustanovljajo meti našim ljudstvom po tri na jedno italijansko. Je-li to barbarstvo ? Hrvatske kreditne zadruge imajo ljudij, na-dahnjenih s krščanskim in rodoljubnim čutstvova-njem, ki jim pomagajo z nasveti, poukom, in, kolikor morejo, z denarjem, tločim toži italijanski list »Istria«, tla italijanska kreditna zadruga v Momjanu ne napreduje, ker jej boga tej i ne pomagajo, kor — Ne silim ravno domov. A s ta boj bi rad govoril, — Z menoj? — Pa govori. Saj sem tukaj. — — Da, pa tu razpravljate taka pusta vprašanja, ki me nič ne mikajo. — — Filister ! je zarezal dr. Bed nar. — To je pograbilo Frunja; hotel je nekaj prav rezkega odgovoriti. A pogoltnil je svojo jezico in se glasno zasmejal. Omizje je nadaljevalo svoje razprave, Franjo pa je molčal. Konečno so se vendar nekateri utrudili. Ne da bi se bili porazumeli o misticizmu in satanizmu, so se razšli, Franjo in Ivan sta zavila v mesto. — Kaj mi imaš povedati ? je vprašal Ivan.— Franjo je molčal in zrl na tla. Ivan je nekaj časa potrpel, po tem se je pa ustavil in dokaj neljubeznjivo dregnil Franja poti rebra. — No, ali bo kaj? Kaj si mi hotel povedati ? — Tudi Franjo je obstal. Še nekaj časa je molčal, v tem ko ga je Ivan nemirno gledal. Tedaj je hitro, jako hitro dejal : — Ona je tu. — Ivan je vstrepetal. Žila se mu je ustavila za hip. — Ona--? Tukaj--! — — l>a, tukaj je, v Pragi. — < )ha stit obmolknila. Kakih pet minut sta stala kakor prikovana, ne da bi zinila. Franjo je srepo gledal prijatelja. Ivanu so se oči obstrle, v glavi mu je nekaj rti-potalo, roki sta se mu tresli. V prsih se mu je vse prekueovalo. Iskal je neko misel, pa je ni bilo nikjer. Kakor bi bilo pod lobanjo vse prazno. Usta je imel na pol odprta. Rame so se mu visoko vztli-govalo vsled težkega dihanja. Kolena so mu pešala. Tedaj se je počasi obrnil in zakoračil. Sla sta dalje. (Jez nekaj časa je rekel tiho, da je Franjo komaj slišal: — In kaj mi je to mar ? — Franjo je molčal. — (.'emu si mi to povedal? — — — Ali si jo videl? — — — Kaj pa hoče tukaj? Franjo ni odgov. rjal. — Pokaj je prišla?.,. Kaj hodi za menoj?... — Ona ne hodi za teboj. S stricem je prišla. Mila je že v driigili mestih in sedaj je slučajno tukaj. — Slučajno?.... Zakaj si mi to povedal ?... Jaz je nočem vidoti. Končano je. Saj sem ti že povedal, kako sedaj mislim. (Pride še). jim l>olje kaže račun, ako nami dajejo denar na velike interese in gonijo narod |»o sodiščih. Kje je torej barbarstvo in kje je prava omika? Na to odgovori narod nam! A mi delajmo dalje, xlo£no, mirno, vsaki na svojem polju delovanja, pa pride oni lepi dan, ko ona klika, ki nas pred svetom grdi z barbarstvom, neha s tem in se umakne v zakotje. Dober del Italijanov, zlasti priprostega ljudstva, jim nt» verjamejo ver, ker vidijo na svoje ori, da mi smo vse drugo nego barbari. * * * In kar je uvidel že najpriprosteji italijanski človek, uvideti bi morala tudi avstrijska vlada. Ona lii se morala kouečno odločiti v to, da našemu narodu dade praviee, katerim se isti ni odrekel nikdar. Na državni račun bi morala vlada dati temu narodu sol, dobrih, potrebnih šol. Nadalje bi mu morala dati mnogo več, nego daje dosednj, pouka in pomoči za povzdigo gospodarstva, posebno bi morala iskati načinov, kako bi se narod mogel laglje v več letih rešiti i/ dolgov. \ laila bi morala naložiti državnim uslužbencem. sodnim, političnim in drugim, da se morajo priučiti jeziku naroda in da morajo rabiti ta jezik povsod, brez omejevanja, popolnoma enako kakor ne rabi italijanski jezik. Z eno besedo: vlada bi si morala prizadevati, da se v hrvatski in slovenski narod Primorja, to je Goriee, Trsta in Istre, povrneta vera in prepričanje, da je v svoji hiši, da ni prodan nikomur, da se more drage volje razvijati in napredovati po božjih iu ljudskih zakonih. Ko bo tako, tedaj bo vlada s ponosom smela gledati na te kraje, obljudene z mladini, zdravim in naprednim narodom, tedaj sprevidi tudi ona, da s in o vse drugo nego barbari, česar pa — na našo žalost iu njeno sramoto — kakor da še sama ne ve! Po »Naši Slogi«. Socijalizem in žensko vprašanje") (Dopis). Premnogo se je že razpravljalo o socijalaem vprašanju; premnogo pisalo, premnogo govorilo. Znano nam je precej mož, katerim so se vse duševne sile koncetrirale v stremljenju za zboljšanjem socijalnih razmer. Zai le, da so skoro vsi ti možje v svojem razmotrivanji predaleč rasli od resničnega življenja. Globoko so se zaverovali v svoje lastne ideje, a o tem so premala računali z obstoječimi, taktičnimi razmerami. Zato so bili tudi njih duševni sadovi do malega — utopija. Zato je tudi njih teorija neporabna, nekoristna za prakso. Tstvariti ho hoteli popolno drugačne, temeljno nove zakone za človeško družbo. O tem pa niso premislili, da ta družba nikdar ne bo hotela podreti stavbe načel in ustave, katero je — na podlagi izkušnje iu menda metode, po uplivu razmer, nastalih po raznih dogodkih— zidala in utrjevala skozi tisočletja. Niso premislili, da je temelj te stavbe svet in sploh tudi nerazrušljiv, ker sestoji iz večnega človeške duše. .. Zato nikakor ne morem simpatizirati z soci-jalnimi demokrati ; pač pa sem se pridružila krščanskim socijalistom. Načela teh so v najtesnejši zvezi z človeško dušo; to je z onim večnim, pralastuim nagonom človeške duše, kateri se nahaja v vsili narodih in v vseh časih... Kavno zato so tudi njih načela v najtesnejši zvezi z življenjem, so praktična in tako tudi izvedljiva. Seveda se more tudi njim marsikaj očitati, kar pa vse ne omajuje prve moje trditve. A nekaj bi pa vendar posebno rada priporočala »Slovenski krščansko socijalni zvezi«, kar bi jej gotovo bilo le v korist, ugled in napredek iu v čemer bi vse-kako smela posnemati socijalne demokrate. *) Gospiću dopisnica dvomi, da-li vsprejmenio njen spis, češ, da se ji zdi. da nii nismo posebno prijazni krSčan-uko socijalnemu gibanju. Gospića se moti in vidi ho, da ni Se dolgo tega, kar čita nas list. V prvo nismo tako tesno-srčni, da hi se hali drugačnega inenenja, v drugo pa smo bili in smo že danes mtotako prijazni istemu krščansko so-eijuhiemu gibanju, katerega g o s p o d a r h k e 111 u program u j e pritrdil tudi s li o <1 zaupnih m o ž narodne stranke. Mi »e nismo spremenili, spremenili pa so se nositelji kr*ćausko-socijahie ideje, zlasti na Duaaju. Ideji smo prijazni, nje sedanjim nosi tel jim pa ne. Tu ni mesta, da hi podrobneje govoiili o stvari. Uredništvo. • Zveza« naj bi namreč v svoj program sprejela tudi žensko jednakopravnost. »Slovenski list«, kakor krščanskosoeijalno glasilo, je že opetovano |>oka/al, da nikakor ni nasproten razvitku ženske emancipacije. A kakor svoje načelo tega še vendar ni priznal. »Zveza tudi — vsaj kolikor ']»/. vem — še nima ženskega odbora, dasi ima tudi ženske ude. Sploh se žensko vprašanje — ki je pa v najtesnejši zvezi ravno z socijalnim vprašanjem — več ko preveč ignorira, ali se mu izogibljejo v »Slov. kršč. soe. zvezi*. Zveza« je priredila že več predavanj, a žal da nobenemu predmet še ni bilo to eminentno važno vprašanje. Tudi na sicer najlepše vspeli sla vnost i blagoslov ljenja zastave - se ni nihče dotaknil tega problema. Ne vem, iz katerih uzrokov je nastal ta fakturo in »Zvezi« zato tudi ne delam nikakih očitkov. To pa soselmo tudi zato ne, ker je upati, da se bo v tem oziru zanaprej ravnala vsaj v smislu i načel in navodil, izrečenih na shodu prakti*no-so- | cijalnega kurza na Dunaju. Svojo dobro voljo glede ženskega vprašanja »Zveza« prav lepo lahko dokaže ravno sedaj, ko • n» snovala strokovno organizacijo in delavsko po- 1 sredovalnioo ter sosebno tudi ob nastopu za razširjenje volilne pravice v občinski zastop ljubljanski. Kakor najiskrenejša privržniea krščansko socijalne ideje in najtoplejše zavzeta za prospeh in napredek »Slovenske socijalne zveze« bi priporočala vodstvu zadnje, naj ukrene potrebno, da se bo predavalo o ženskem vprašanju in sicer v smeri ženske < jednakopravnosti. Ako se ženski nalaga toliko važnih nalog, toliko težkih dolžnosti in se zahteva od nje naj-veča popolnost — tedaj je pač le britka ironija, ako delavec zahtevn zboljšanje stanja in pravic za-se, a ženski odreka oboje. Saj je vendar ženska j prav toliko vredna kakor mož k i in je prejela od Stvarnika prav isto čast človeškega dostojanstva kakor možki Ženska je dokazala že često, da je duševno \ prav tako obdarovana, kakor možki in da je ogenj ! nje čuvstev prav tako mogočen kakor njegov, le ! ] da je lepši in čistejši. Vsikdar in povsod je bila žensku vredna so- j delovalka možkega za blagor človeške družbe. Ona j je bila in je duša vsem blagim, veledušnim podjetjem. Ako torej zahteva pravic, ne prosi milodara. — | Kdor misli, da je ženska neko manje vredno j bitje, že od početka za vedno obsojeno v robo- j vanje inožkemu — oni je barbar, puhloglav do- , mišljavec ali tepec. Sedaj je era propagaeije velike, vsečloveške ! ideje — naj se je nikar ne skruni s zatiranjem j in vrobovanjem jednoga dela človeštva — ženske. — Neminljivih zaslug si je pridobila ženska so- j sebno za krščanstvo iu ravno v krščanski legendi j obdana je ženska z najveličastnejšo glorifikacijo, j Ravno v katoliški ce< k vi zavzema ženska častno j stališče jednakopravnosti. Naravna in zato sveta dolžnost »Slovenske j krščansko socijalne zveze« je tedaj, da se zavzame | za žensko vprašanje ter deluje za njega ugodno | rešitev. I v a n k a. V Ljubljani, 7. uvg. 181»». Politični pregled. TRST 9. avgusta 1899. Načela naše vladne politike na Primorskem. Čudna, neumevna, navadnemu človeškemu razumu nepristopna je politika avstrijskih vlad v našem Primorju. Ta politika je nepremična je petritieirana. Ministerstva ostajajo in padajo, ministri prihajajo in odhajajo, vlade se vrste in menjavajo svojo barvo, politiške konstelacije se premi ujajo in parlamentarna razvrščanja so danes taka in jutri drugačna: ali jedno je nespremenljivo v tem neprestanem vrvenju in snovanju, in to je — vladna politika na Primorskem. Naj ministri sede na eentralisiiško liberalnih ali avtonomistiško konservativnih foteljih ; naj politika osrednje vlade izvira iz starih ponemčevulnih tradicij, ali naj nam govore o novih potih jednake dobrohotnosti do vseh narodnosti; naj je v zbornici poslancev večina na nemški levici ali na slovanski desnici : vladna po- I litika na Primorskem se ne gane z mesta. Preko te politike plove valovje dogodkov in političkih lw»rb, ali dotakne se je ne, kameli da bi jo premaknilo. In če je že kaka sprememba, se tiče le »tempa«, ne pa napeva, in je korak na — slabše. Takov korak pomenja tudi namestn i kovanje gospoda grofa Uoessa. Njegova politiki« je zgolj nadaljevanje Pretisove, Rinaldinijeve iu — na-mestniških svetovalcev, katerih nekateri, najupliv-neji, so bili poprej in so sedaj. Tempo te protislo-vanske politike je postal nenavadno živahen : tako, da iz uanicstnikovili ust sledi apostrofa za apostrofu, beseda za besedo, in migljaj za migljajem ; akcija ' sledi za akcijo, naredba za naredbo, udarec za udarcem, prav tako, kakor da bi gospodje reševali državo iz plamena — slovanske revolucije. Da, ta politika je tem čudneja, ako vprašujete po vzrokih, ki jo določujejo, in po namenih, ki jo vodijo. Cim hočete razmišljati o tem, vam zastane umevanje in nit razmišljanja je pretrgana . ... Te politike ne more u meti navadna človeška pamet, politike, ki ubija zanesljivi živelj z jedinim namenom, da se jači in množi nezanesljivi živelj ! Kdo naj umeje to ? Kaj hočejo vendar doseči s tako politiko? Kdo naj ume državnika, ki žaga vejo, na kateri sedi — država?! In kakor je čudna ta vladna politika na Primorskem, tako čudni so argumenti, s katerimi bi jo hoteli opravičevati. Vzemimo dva klasična izgleda. Omenivši udarec, ki ga je zadala vladna politika istrskim Hrvatom z razpuščenjem občine višnjanske, je menilo tukajšnje nemško, tako na-pol oficijuzno glasilo, da se je zgodilo to, ker so razmere v rečeni občini postale neznosne. Tako torej — — Ne, vprašali bi poprej, v čem je sestala ta neznosljivost razmer? »le bilo morda slabo gospodarstvo, je-li bil nered v upravi občine? Ne, kajti tega niso trdili niti Italijani. Kje so bile torej te neznosljive razmere? JJile so v divjaških agitacijah laške stranke, v barbarskih napadih in pouličnih izgredih, ki so se razvijali tem laglje, ker okrajna politična oblastni ganila ni z mazincem proti izgrednikom in ni imela občinska oblast prav nobene zaslumbe na državni oblasti. Tako torej ? ! Ćud no vladno načelo ! Mesto da bi prijeli za vrat one, ki kalijo mir, razpuščajo občinske zastope! Po takem je »* rokah najmanje peščice — lumpov, da z nasiljem ubijajo avtonomijo občin. Ako torej > manjšini ne ugaja župan, jej ne treba druzega, nego da prične z izgredi, ali (da govorimo z nemškim listom) da ustvari »neznosljive razmere«, iu — župana ni več. Ćud no vladarsko načelo to! Ali naši vladni možje res ne slutijo, do kakih razmer mora dovesti to načelo v svojih skrajnih posledicah?! J)rug izgled! Gori v Padriču je gospod na-mestništveni svetovalec Selnvarz - in ne namestnik, v toliko moramo popraviti dotično naše poročilo — dajal okoličanom moder nasvet, naj pustijo politiko, naj se ne upirajo in naj se lepo udajo, kajti v mestu du je nad stoinpedeset tisoč ljudi (po menenju g. svetovalca seveda sami Lahi), (ločim je okoličanov le 20.000. Zopet lepo načelo vladne politike! Vsi razumniki so uverjeni, da vir sporom je v prvi vrsti v objestnosti večin in državniki si razbijajo glave, kako bi se povsodi moglo uveljaviti načelo varstva manjšin. Varstvo manjšin je postulat najjed-nostavneje pravice iu pravičnosti, a v Avstriji bi pomenjalo vrhu tega radikalen preobrat do boljega življenja, ako bi našli poti, po katerih bi bile tudi manjšinam zakonitim potom zavarovane vse praviee. Sleherni patrijot mora le želeti, da čim prej pride do tega. Le vladni možje v Trstu so menda drugačnega menenja, le oni nimajo nič proti brutalnemu izkoriščanju svoje moči od strani večin proti manjšinam, sicer ne bi klicali okoličanom : odnehajte, pokori če se, poitalijančite se, zlezite v narodni grob; vam ni pomoči zato, ker ste — v manjšini, ker vas je — manj. Kakor da pravica ne bi bila jedna in ista iu jedina: naj jo že zahteva bogat ali ubog, krepak ali šibak! Vladni možje v Trstu so menda pozabili, da so minuli časi tudi moralnega srednjeveškega nemškega faustrcehtn ! Na teh izgledih smo pokazali, po kakih — čudnih načelih se vodi vladna politiku na Primorskem. Sokolski dan v Pragi. V ponedeljek je bil na razstavnem prostoru v Pragi velik sokolski sestanek, družeča oltiinstva pa se je tl»r»lo oseh. Župan pražki, dr. Podlinpnv, je imel navdušen nagovor, v katerem je črtal pomen in nalogo sokolskih društev. S>koli naj bodo vzgojitelji naroda in naj uče istega ljubiti svoj jezik in se zavedati svojih pravic. Ako hi zgubili svobodo, jo lahko zopet dobimo, ali ako bi zgubili svoj jezik, bi ga ne dobili nikdar več. Zato moramo hiti močni fizično in moralno. Potem se je govornik na nastopen način dotaknil aktuvelnih sedanjih borb. Se stališča mo-ri(le je obsojati, ako zasebnik krši pravico; ako pa store kaj taeega oblasti, ki so poklicane v varstvo prava, potem ni neopravičena bojazen, da se z a u p a n j c <1 o p r a v a o m a j a v o u i h, ki so zastonj iskali obrambe prava. V kraljestvu Češkem se zadnji čas šopirijo ptuji elementi, (ločim ni našim rojakom dovoljeno prekoračiti meje in si v tujini pošteno služiti svoj kruh. Ti elementi dražijo naša čutstva s lem, da stavlja jo svoje nade na sorodnega bližnjega soseda. T u d i m i h i mogli ra č u n i t i na pomoč ne m a n j si a v-n e g a in m o Snega s o s e <1 a , ali zvesti svojim tradicijam, mi ne delamo tega. Hraniti domovine* proti onim življem, je dolžnost nam vsem. Hraneči pravice svoje narodnosti in tega kraljestva branimo zajedno dostojanstvo i*i nerazdelnost države. Temu govoru pražkega primntorja je sledilo burno odobravanje ogromne množice. Neskladnosti na vseh straneh. Na ljudskemu shodu v Opavi proti $ 14. je posl. Tfirk navel kitico Arndtove pesmi: »Das ganze Deut-schland soli es sein«. Zborovalei so navdušeno ploskali tem besedam. Ne menč se za to, da ta ganze Deutschland involvuje od trga nje avstrijskih Nemcev od Avstrije, so vendar sklenili pot m, da odpošljejo deputacijo do avstrijskega cesarja in so potem, za zabelo, zapeli »Die Waeht niti Khein«... V Kremsu so pozvali nemške poslance, naj na vsaki način preprečijo tudi volitve v delegacije, torej vsako delovanje državnega zbora, a to so zopet isti kričači, ki groze vladi in jo preklinjajo, ker — vlada brez parlamenta.... Na shodu v Inshruku so nastopali složno liberalci, nacijonalci in soeijalno-demokratje. In potem je bil sprevod, v katerem so nosili S veliko nemških črno-rudeče-zlatih zastav — torej sprevod velenemškega značaja, a na čelu je svirala godba — internacionalnih socijalno-demokrntičnih delavcev. ... Proti novemu davku na sladkor so priredili včeraj dunajski sladčičarji shod, katerega so se udeležili zastopniki zadrug iz vseh pokrajin. Vsi govorniki brez razlike narodnosti so se strinjali v tem, da treba storiti vse možno, da se državni zbor, ko bo sklican, upre temu t.ovemu davku. Zlasti češki govorniki so povdarjali, da, ako ostane to gibanje brezvspešno, bodo sladčičarji prisiljeni za pri četi boj proti izdelovalcem sladkorja. Domače vesti. Premeščanji v pravosodju. Deželnega sodišča svetnik, Henrik D o m i n i e h, predstojnik o k r a ju e ga sodišč a v Korminu, je premeščen na deželno sodišče v Trstu; deželnega sodišča svetnik I v a n M a r e o 1 i n i, predstojnik okrajnega sodišča v Piranu, pa na trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu. ČeSkl akademiki v Ljubljani. O vsprejemu je že naš dopisnik sporočil na kratko. Dospevše v »Narodni dom« so narodne dame z cvetjem ob-Buvale mile goste. Po ukupnem obedu so gostje obiskali veselico šišenske čitalnice, kjer so bili burno pozdravljeni. Pozneje je bil v hotelu Llovd prijateljski večer slovenskih in čeških akademikov. V ponedeljek so se udeležili občnega zbora slov. ferijalnega društva »Sava«. Na banketu, katerega so je udeležilo mnogo ljubljanskih odličnjakov, je bilo navdušenih govorov od (»beli strani, Oehi so izročili »Savi« krasno srebrno-zlato lipo iu poživljali so slovensko mladino, naj ne hodi na nemška vseučilišča, ampak na češko v Pragi. Veliko navdušenje je bilo, ko se je prečitala brzojavka praškega župana. Češki gostje so okitili tudi spomenik Val. Vodnika, a potem so šli zopet v Šiško, kjer jih je čitalnica zopet vsprejela z zastavo in pokanjem topi čev. Na večer pa je J>il komers »Save« na čast gostom oh ogromni udeležbi. Po koncertu je bilo zopet navdušenih govorov, katere vse je prevejala zavest o tesni vzajemnosti obeti bratskih plemen in o potrebi zložne Imrbe proti germanskemu in italijanskemu navalil. I verjeni smo, da so mili gostje ostavili I/uhljano z najboljiini utisi in s prepričanjem v srcih, da smejo za vse slučaje računati na bratska jim srca slovenska. Aforizmi o pevsk. večeru društva »Zarja». \ nedeljo popoludne smo sedeli pred trgovsko kavarno ter ugibali, kam naj bi se šli hladit in veselit. Za v Hazovieo je bilo prejiozno, k sv. Jakobu pzeveč prahu in premalo svežega zraku. Predlog se je torej glasil ; v Rojan, v gostilno konsumnega društva, kjer bo imela «Zarja» zabaven večer. «V Roiano pa ne grem!« se je oglasil moj sosed, gospod, ki že zhok svoje mladosti ne bi mogel biti «PovŽ», in o katerem bi niti ne črlinil, da ni v svoji naivnosti izustil besede, ki zasluži, da jo zapišemo v črno knjigo. Mi smo se pridušovali, da tildi mi nočemo v — Roiano, pač pa v slovenski Rojan. »Kaj boste tnm»,se je oglasila zopet modrost v moji bližini, «tam so sami -■-delavci*. Hesedo « nč. V društveni krčmi je nabral g. Iv. Mar, Bole "2 gld. nč. Mesto postnega odpravnika na c. Ur. poštnem in brzojavnem uradu v Hotederšici je razpisano proti pogodbi iu kavciji 2 gold.; letna plača gld.; uradni pavšal <>() gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno iu brzojavno vodstvo v Trstu. PoakiiSeiii samomori. To je že stalna rubrika, ki bi morala vznemirjati one, katerim je poverjena skrb za javno blaginjo: samomor, poskusen samomor, in zopet samomor! Ce se Človek bavi dan za dnevom s takimi stvarmi, se nekako zavzame nevarnih misli in ne bi bilo čudno, če bi nekega lepega jutra našli Vašega poročevalca, gospod urednik, ohlajenega na dnu morja... Včeraj sta se zopet namenili ti ve osebi na radovoljno pot v večnost: ena gospodičina in en mlad mož. (Romala bi lahko skupaj, in stvar bi bila celo zanimiva. Op. stavca.) 20-letna Angelina \V. iz ulice PietA se je čutila prizadeto po nekih neumnih čenčarijah starih babur in mladih »iskrenih« prijateljic. To jo je razburilo tako, da je segla po obče priljubljenem sredstvu — fenilni kislini. (Mari hi se prodajanje tega »hudičevega« olja ne dalo zabraniti? Op. stavca). Sla je na dvorišče hiše, kjer stanuje, ter izpila tekočino. V strašnih bolečinah se je zgrudila na tla. Bolestno je kričala in pritekel je prestrašeni oče, ki je vzel nesrečno dekle v naročje ter je sam nesel v bolnišnico. Hvala Bogu, da še ni bilo prepozno. Izprati so ji želodce in kakor slišimo, je upati, da Angelina dobi zopet zdravje iu - pamet. Drugi — bedak, kije hotel prerano zapustiti ta lepi svet, je li)-letni K. Brndasehia iz ulice i Stadion št. 1. Tudi on se je poslužil nesrečne te-nilne kisline, katere se je napil v neki krčmi ulice deli' Istituto. Tudi njemu so podelili na rešilni postaji še o pravem času pomoč, in nadejamo se, da ozdravi tudi on ter da ho hvaležen svojim rešiteljem. Lloydov parilik »Itolicmlu« s kapitanom Balt. Bidosom in .'14 potniki prvega razreda iu 4t> potniki .'). razreda na krovu jc prišel danes iz Aleksandrije v naše pristanišče ter se podal neposredno v lazaret pri sv. Jarneju. Pustite konje pri miru ! Včeraj popoludne je Anton Križman na Istrski cesti razkladal voz sena. 7-letni Viljelm de Kalibru se je igral s ko-njevim repom. Konj pa, ki je bil menda utrujen in katerega so itak že dovolj trpinčile nadležne muhe, se je hotel malega zabavljača rešiti ter je začel brcati. Zadel je dečka v glavo ter mu razbil čeljust. Dečka *o spravili v bolniinieo, kjer so ga sprejeli v 10. oildelek. Požar. \ o*'raj popolndne se je javilo gasilcem druge p-gašen. Ne spite pod milim nebom, ako imate — denarja pri sebi ! .le namreč takih tičkov, ki so vam, ko sanjate najslajše sanje, približajo, pa vam preiščejo žepe. -letni Anton I', i/ Kobarida pripada tem strokovnjakom. Pri Ferdinandu T. i/ ulice Sette Fontane pa se mu ni posrečilo. Na najlepšem delu sta ga presenetila dva sprehajalca ter izročila redarjem, poslednji pa zavodu v ulici Tigor, Nevarna zabava. U-letni Anton Kerluga iz Kojana št. ."»».t se je v torek večer gugal, jezdč na veji nekega drevesa. Veja se je zlomila in deček je padel na trda tla ter si razbil glavo in stri desnico. Spravili so ga na zdravniško postajo. Tatvina v kopeljl V ponedeljek večer sta se zibali Ana B. in Adela M. v svežih valovih kopališča »Fontana«. Ker ja je tako vleklo v vodo, sta bili pozabili zapreti sobico, v kateri sta imeli svojo obleko. To priliko je uporabil neznan tat — ali tatica ter jima odnesel zlato verižico, vredno IX gl. in zlato zapestnico v vrednosti 12 gld. Pes Je iiirriznll včeraj popoludne deklo Pavlo Tcdeschi iz ulice Cattedrale št. 1. Podala se je na zdravniško postajo, kjer so ji izžgali rano na desni roki. Različne vesti. Ženska ljubezen. Tudi pri nas v Evropi se dogaja, da je kaka lepa gospodičina zaljubljena v jednega, s katerim si pridno dopisuje, dočim se je z drugo žrtvo na tihem zaročila, sprejela prstan itd., kar je pa ne moti, dn ne bi hodila s tretjim roko v roki po livadah in sprehajališčih. In vendar še to ni nič posebnega. Neka kalifornska lepotica je imela še le osemnajst let, ko je štela že sto občudovalcev in — sedemnajst zaročencev. Miss Hellen Gould je odbila skupaj 1U00 zakonskih ponudeb ter »strla« po 22 src na teden. V tem oziru za-morejo žnjo tekmovati le štiri nečakinje nekega ruskega trgovca, katerim je tn čudak zapustil po en milijon rubljev s pogojem, da pojdejo petnajst mesecev služit. Prej nego je minilo pet četrt leta, se je vsaka teh bogatio ponosno ozirala na okoli osemsto »koškov«, ki so jih razdelile. Pa poročete: to so razvajene hčerke obilnosti. Ne, tudi med prostim ljudstvom nahajamo izglede »velikih src« ženskih. Neka Rusinja je zaporedoma zapustila šestnajst soprogov. V svoji mladosti je bila krasotiea in cele »legije« oboževalcev so plesale, kakor je žvižgala ona. Se mlada se je množila, a že čez nekaj mesecev je ubežala možu ter podala brez vse skrbi iti vsega kesa drugemu izvoljencu roko, katerega pa je dohitela ista usoda : ušla je tudi njemu itd. itd. Nekega dne pa se je razkrila njena na-vadica ; obsodili sojo, ter zaradi m nogom ost va poslali v Sibirijo. Na poti tje se je zaljubil vanjo nje stražnik; parček je zbežal v Carigrad, kjer je lepotica — pustila ljubčeku na cedilu. Se le mož št. 1(5 ji je bil kos. Ko je izvedel njeno minolost, dal jo je zapreti ter spraviti v severoazijske kazenske kolonije. Je-li tamkaj našla drugih butcev, ki so ji šli na limanice, nam ni znano, Tržaška posojilnica iii hranilnica leitistrovana zadruga i ometenim poroštvom, ulica 8. Francesco it. 2, II. n. (Slovanska t italnieal. Hranilne iiloiri* se sprejemajo o»"„, na zastave po 5 ' V rudne ure so: od !»—12 dopolnilne in od .'1—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od lo—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopolinlne in vsaki četrtek od 3—1 popoludne. Poštno hranilnićni račun 816.004. Posor!! Podpisani ima čast naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel trgovino jestvin Godnik Ivan a v Bartovljah (bivša Subaiiova) biša Butti. Trgovina je popolnoma prenovljena in oskrbljena z vsemi predmeti, spadajočimi v to stroko. Posebno pa priporoča bogato zalogo vsakovrstne moke, olja, mila (žnjfe) kave, sladkorja itd. itd. Vse prodajam po najnižjih cenah, tako, da se ne bojim konkurence. Priporočajoč se slav. občinstvu se beležim uda ni Benedikt Col o gnati l Rinnione Aflriatica ii Sicnrta v Mu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva druSlva đne 31. decembra 1892.: Glavnica društva ...... gld. 4,. Tukajšnji Nemeurji razvijajo divjo agitacijo, da bi sndrgo naščuvali na i/grede proti češkim akademikom. Ako ne bodo oblasti postopale najenergičneje, bati se je hudih i/gredo v. Dunaj Minister za vnanje stvari, grof Golucbn\vski, je sinoči dospel semkaj iz Pariza. .Madrid 9. (Jenerala Torrala je vojaško so-dišče spoznalo nekrivim i u so ga takoj izpustili na svobodo. (leneral Torral je imel odgovarjati radi predaje mesta Santiago de Cuba v zadnji vojni. Keunes Drevfusa so ob l>. uri zjutraj mej špalirjem orožnikov spremljali v dvorano, kjer se vrši razprava. Kmalo na to je došel polkovnik •louaust z vsemi členi sodišča. Ljudij se je zbralo več nego prejšnje dni, a so se razšli kmalo. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojain si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajnlnico z mnogobt-ojneiu povsem novim blagom po hrezkou- kurenčnih cenah: Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane . ... ........ po 15 nvč. Fini perkal za srajce.........„ -24 „ Oxford, barve garantirane........ 19 „ Francozki sateni..........„ 28 Plquet, barvan i • I /\ t')u!;via .... ,, 26 r Perkalin za podloge vseh barvah....... 10 .. Blago močno za podloge vseli barvah.....15 Blago za ienske obleke dvojna šiiriua od 23 nvč. naprej „ „ motke obleke širina 150 cm. „ !H) ., Alpagasčr ni za. ženske obleke velik. izbor........-...., 50 Kotenina.............13 „ bela...........21 Navidezno platno.........15 ., Platno čisto laneno........,22 ,, „ za rjuhe dvojna Širina 45 ., „ Muiolin bel prve vrste.......,10 ., Chiffon za srajce.........,18 ,, „ Srajce za gospode, velik izbor belili in barvane............. J10 „ „ Srajoe za gospe........... 50 ., „ Moderol, zadnji kroj.........U0 > Velik izbor trakov, 6ipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za šivilje in modistinje. — Vsprejemajo se narofibe možkih oblek po meri in najnižjih oenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgnata t. 1. po dotičnih objavah. O k r o t n i oddal. V vredn. papirjih 2";„ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreli, Aract, liielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reicbenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku lu,'0(1 provizije. Inkaso vseli vrst pod tiajumestnejsimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih •— provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pitma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni Ueuar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. URAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja. XXXXXXXXXXXXXXXXXX Kolesa (bicikli) „SLAVIJA" so najboljši češke znamke. Izvrsten materijal, naj-skrbnejše delo, lahek tek, okusna oprava in primerna cena so nedosegljive lastnosti teh koles. Tovarna biciklev in motorov „SLAVNA" Lawrin & Klement v Mladi Bo lesi a v i. Največji Češki zavod te vrste. xxxxxxxxxxxxxxxxxx