1956, Krii a (’ ard rride xov ► a» reži® 3rud ači se-tei®" P. poS(iik [talU veli® .ai1”1 ah DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto Vili, štev, 46 (425) TRST ■ SOBOTA, 1. DECEMBRA 1956 Posamezna štev. 25 lir lili*!!*! gospodarske kategorije obsojajo vlado ki se ne zanima za naše mesto Napad na Egipt drago stane | Seja pokrajinske gospodarske konzulte Poročilo predsednika trgovinske zbornice vrst tržaških gospodarstva. ov je prišla težka obtož-proti rimski vladi zaradi le brezbrižnosti do Trsta in .jjjiPvih vprašanj. V torek zve-se je namreč sestala po-iinska gospodarska konzul- adii5 in . . kvarPltcv ike Vd'Slavni govor je imel pred-'■k trgovinske zbornice prof. ij^jjatto Fegitz, ki je dejal, da jS ^ morali sprejeti nujni in ti^ni ukrepi za gospodarsko tržaškega .področja. 'Krepi so tehnično izvedlji-11 hi privedli do ugodnih re. pn atov. Vendar pa do sedaj nad a napravila nobenega G za Trst, čeprav obstajata 1 in odbor podtajnikov, ki čl! lista v dveh letih pripravila načrta. Gospodarski stiki ike,^ Trstom in Rimom postajale^ «dalje težji in redkejši. Triov noče nihče poslušati. Vet . 2® llok oi°* kar predstavlja strašno nevarnost izpraznitve mesta. Po diskusiji, ki se je vnela, je bila odobrena resolucija, v kateri se odobruje dosedanje delovanje predsedstva trgovinske zbornice za dosego vladnega organskega načrta za zagotovitev obnove tržaškega gospodarstva. Resolucija izraža tudi zaskrbljenost zaradi stališča via. de in zahteva sklicanje sestanka med tržaškimi gospodarskimi či-nitelji in predstavniki vlade. Komunistična partija o stanju x Trstu Komunistična partija TO je v zvezi s poslabšanjem gospodarskih razmer v našem mestu izdala izjavo, v kateri se uvodoma ugotavlja, da KP že več let obsoja vladno politiko in pomanjkanje organičnega gospodarskega načrta, ki naj bi vrnil naši luki in industriji specifično funkcijo v okviru italijanskega gospodarstva in sred- 21' * Trst se ne najde niti to-i 1 , časa, da bi se ministrski K® Vsaj enkrat sestal. Luzzat-• 6 ji egitz je dejal, da se je v 0fi}‘ 'km času zgodilo še nekaj, jve5* j(' narekovalo izredno skli-oo®?e pokrajinske gospodarske ta® hilte. Pred časom so nam-1 _ *ržaške gospodarske organi-j ® zaprosile vlado, naj do-ve:'Z skupen sestanek s predsed-žl 1,6 vlade. Kljub urgiranju 'Wa ni niti toliko zmeni-3'd* da hi bila obvestila gospode organizacije, da je pre-S Prošnjo. Že aprila 1955 je ,a rimska komisija strokov-^ °v izjavila, da bodo tržaške Ke naletele na polno ra-iyanje in da se pripravlja 1 v korist Trsta. Danes se o; 0 Po tolikem času zaključi, (je'ga načrta ni, čeprav se popil® Ja z vso nujnostjo vprašaju it ve nekaterih tradicio-jk prog, kot so tiste proti c* ii' Zahodni Afriki, Avstra-e J Gre tudi za vprašanje ne-'dne zveze z Benetkami, (JVel sedaj dogaja, da je že-0®® l$kn proga prav v istem sta-vi- kot je bila v 19. stoletju. ® ludi za druga vprašanja, yi ! nanašajo na Javna skla-,Zj n* *■ mednarodno trgovino, in-“jo in druge gospodarske "rje. ■ ^lati je treba eno od dveh 5;l, ali uvesti obsežne carin-"lajšave z izločitvijo Trsta 'Klanskega carinskega giste* ili pa sprejeti radikalne , i"-' za odpravo sedanjih nc-iflosti. Zbornica meni, da bi a od teh dveh poti koristi-ed9‘: bi se vrnila Trstu funkcija f°pskem zaledju. Luzzatto l* je na koncu opozoril ejstvo, da je pogubno mne-, lekaterih fantastov, ki so 1 ■ Italija naj se vrne v četudi naj bi trava ra-tržaških ulicah. Govoril podčrtal, da se to ne zgod!ti, marveč da je Ita-'i°lžna ukreniti vse potreslo, da ne bo res začela *aških ulicah rasti trava. ,V* |°t'l je, da se že danes iz-velik del najbolj aktiv-tržaškega prebivalstva, Tržačani bodo morali plačevati 370 milijonov več davkov Trst zahteva že več let — integralno prosto cono okrepitev trgovinskega prometa — dodelitev potrebnih ladij Vlada, ki je ostala gluha na te zahteve, je z odlokom komisarja Paiamare in imenovanjem komisarja za občino — vsilila izvedbo zakona 703, ki povečuje trošarino za približno 370 milijonov — ustvarja pogoje za naglo naraščanje cen — niti najmanj ne upošteva volje večine občinskih svetovalcev in krši avtonomijo občine, osnovnega načela demokracije. Odgovornost za težki ukrep nosijo stranke, ki so v vladi ali jo podpirajo ter občinski odbor, ki ga sestavljajo demokristjani, socialdemokratke in- republikanci, kateri so sabotirali zahtevo za odložitev davčnih poviškov, predloženo s strani komunistov in drugih opozicijskih skupin. > KOMUNISTIČNA PARTIJA TRSTA njeevropskega zaledja. Komuni, stična partija je tudi opozarjala, da ne morejo imeti nobene, ga učinka tisti vladni ukrepi, ki so bili sprejeti, ker ni organske politike, ki bi nudila jasne perspektive za privatne in državne investicije. Pomanjkanje organske politike za Trst se je izkazalo kot po-gubonosno v sedanjem trenutku, ko se je položaj poslabšal zaradi sueške krize. Zelo važno je, da je pokrajinska gospodarska konzulta, ki predstavlja vse gospodarske kategorije v mestu, izrekla sodbo, ki sovpada s sodbo KP. Pomembno je tudi dejstvo, da sta pokrajinska gospodarska konzulta in predsednik trgovinske zbornice izrekla mnenje, ki je bilo do sedaj sistematično odbito od vladnih in krajevnih organov, prav posebno od generalnega komisarja in župana, ki sta skušala ustvariti vtis v Rimu, da je položaj v Trstu rožnat. Zaradi vsega tega KP z zadoščenjem ugotavlja stališče pokrajinske gospodarske konzulte, ki naj predstavlja obvezo za širšo in odločnejšo akcijo v obrambi mestnih interesov. Na podlagi te akcije naj bo vlada prisiljena sprejeti odločne u-krepe, ki naj od ustanovitve proste cone preko obnovitve po-trebnih pomorskih prog itd. zagotovijo organsko politiko za dvig gospodarstva. To pa se bo predvsem doseglo, če se bo začela enotna in koordinirana akcija med vsemi gospodarskimi činitelji na področju. V tem duhu se bo Komunistična partija zavzemala za enotno obram. ho mestnega gospodarstva. pre- Gornja slika nazorno prikazuje, kakšne posledice izhajajo iz anglo-francosko-izraelskega napada na Egipt. V vseh deželah zahodne Evrope so začeli omejevati prodajo bencina, v Franciji so jo racionirali in dovoljujejo kroženje avtov samo po posameznih pokrajinah. Za potovanja izven pokrajine, morajo- avtomobilisti zaprositi posebno dovoljenje. Na sliki vidimo vrsto ljudi, ki čaka, da lahko pride do uradnika, ki izdaja takšna potna dovoljenja. Povišanje cen bencina, nafte in drugih petrolejskih izdelkov bo v kratkem povzročilo tudi povišanje drugih cen, kar bo^ težko prizadelo narode zahodne Evrope, ki bodo tako morali našati bremena kolonialistične pustolovščine. Za sedaj se Anglo-francozi krčevito upnajo proti umiku iz Egipta. Namestnik Edena Butler trmasto vztraja na pozicijah svojega «obolelega» predhodnika, konservativci napadajo Amerik ance, ki jih ne pod-pirajo z odločnostjo, desnica in takozvana socialdemokratska levica v Franciji ne namerava odstopiti od svojih napadalnih stališč, čeprav OZN z ogromno večino glasov pozvala Anglijo, Francijo in Izrael umaknejo svoje čete iz Egipta. To še ni vse. Te dni se zopet zbirajo temni oblaki nad Sirijo in Jordanijo, ki ju tokrat poleg Angležev, Francozov, Izraelcev napadajo tudi Amerikanci, češ da dobivajo ogromne količine sovjetskega orožja, češ da je v Siriji na vladi filokomunistična skupina ljudi itd. Prav posebno so se ti napadi povečali, ko se je Jordanija odrekla vojaški pogodbi z Veliko Britanijo. Na Ciper so zopet začela pristajati letala in ladje, ki vozijo nove vojaške oddelke in orožje. Ciper je oddaljen le malo kilo-metrov od sirijske obale. Iz Iraka vtihotapljajo v Jordanijo in Sirijo orožje nemškega tipa, morda za morebitne upornike. V Iraku je policija streljala na protivladno demonstracijo in ubila 104 ljudi. Položaj je resen, ker lahko pride do resnejših zapleti j a jev, ki bi spravili v še resnejšo nevarnost mir v svetu. je naj Japonski parlament je soglasno odobril sovjetsko, japonske dogovore, ki jih je sklenil ministrski predsednik Hatojama z Bulganinom ob svojem nedavnem obisku v Moskvi. S tem se je med ZSSR in Japonsko zaključilo vojno stanje. Madžarska je začela zdraviti svoje rane lWiesec dni po razvoju tragič-1 nih dogodkov se je začelo življenje na Madžarskem vidno normalizirati. Že povsod se je delavstvo vrnilo na delo. Sedaj so le težave z dobavo električne energije in premoga, kar preprečuje, da bi tovarne dosegle normalno aktivnost. Tudi v zadnjem tednu je bilo precej ne Ču En laj prispel v Indijo Zakon 703 povzroča nevarno povišanje cen Udarec za udarcem; tudi brezposelnost narašča D rejšnji torek je tržaški ob- i ni plačevati 370 milijonov * ',,c'l ' au **t>tatrn I trošarine na leto, kar bo ni plačevati 370 milijonov več činski svet zavrnil zahtevo odbora, naj se uveljavi zaradi | dvomno težko odjeknilo v finan. daljšem bivanju v Sever-'etnamu, kjer se je sre-U Si Minora in drugimi ;.eU, in po 1 io . ■ F obisku v Kamin ministrski predsednik 'jl^..laiskc Ču En laj prispel j kjer se bo zadržal do ji V‘npmbra, ko bo nadalje-j(j. , °i obisk po azijskih deže-idhodom v Burmo. V No. k. kiju so se začeli med [K'111 in Ču En lajem važni J. |j 1 razgovori v zvezi ll; A'. ■ Položajen 'ka sta ob Ji;9 letališču Melj v svetu. Oba prvem sreča-izjavila, da se jj~*cijstvo med Kitajsko in ,,v zadnjem času utrdilo “rilo. ultima turna gen. komisarja Pa-1 amare zakon 703. Takoj zatem je gen. komisar imenoval komisarja, ki je prevzel na občini dolžnost, da s svojim podpisom uveljavi zakon o lokalnih financah, kar je izzvalo veliko nezadovoljstvo v vseh slo-jih prebivalstva, ki z vznemirjenjem opazuje, kako se vlada brezbrižno vede do našega mesta in namesto koristnih načrtov vsiljuje mestu nova bremena. Te dni se je zvedelo, da je skupina meščanov s pomočjo nekaterih občinskih svetovalcev, ki so odvetniki, odločila sodnijsko nastopati proti komisarskemu ukrepu v zvezi z zakonom 703, češ da je treba pregledati ali zakon določa začetni datum za uveljavitev ali pa sploh tega datuma ne določa. V prvem primeru je vse že zapadlo, v drugem primeru pa ima prav občinski svet, ki je zakon suspendiral. Z ukrepom komisarja, ki je bil imenovan za uveljavitev zakona, bodo morali tržaški obča- cab vsakega meščana. In to še posebej ker se je število brezposelnih povišalo, se je za 500 milijonov (to je za polovico) znižala vsota za SELAD, 157 delavcev Tržaške steklarne je na tem, da izgubijo delo, stavbeno podjetje Maionica je fa-liralo itd. Da dokažemo povečane stroške tržaških družin zaradi u-vedbe zakona 703, objavljamo naslednje podatke : na navadno vino se je trošarina povišala za 3,75 lire, za teleta (živa teža) 7,04 več, govedo (vedno živa teža) 4,32 lire več, za prašiče 4,48 lire več, za ovce 4,40 lire več, za konje 5,64 lire več, za zaklana teleta 10,56 lir več, za zaklano govedo 8,64 lire več, za zaklane prašiče 6,72 lire več, zaklane ovce 6,60 lire več, za zaklane konje 11,28 lire več, za soljeno meso 9,50 lire več, za navadne sveže ribe 0,76 lire več, boljše sveže ribe 4,72 lire več, za sir 5,70 lire več, za maslo 7,72 lire več. To nam dokazuje, koliko izdatkov več bodo imeli prebi- valci. Toda že sedaj se govori, da bodo zaradi poviška trošarin trgovci povišali cene ne samo v skladu povišanja trošarine, tem. več za večkrat. To so nam pri- pravile vlada in stranke, ki jo podpirajo in sestavljajo, namesto da bi skrbele za ugodnosti težko prizadetemu gospodarstvu našega mesta. Pred vladno krizo v Italiji? V rimskih krogih se že očitno govori o vladni krizi. Vladna zunanja politika je bila zaradi zadržanja zunanjega ministra Martina na seji generalne skupščine OZN, ko se je vzdržal pri glasovanju za resolucijo, ki zahteva umik Angležev in Fran. cozov iz Egipta, ostro napadena od vodstva demokristjanske stranke. Napad vodi sam tajnik demokristjanske stranke Pania-ni, ki verjetno zasleduje cilj z rušenja sedanje vlade, da bi nekako dvignil delnice stranke, katere politika je zašla v zagato zaradi sedanje mednarodne konjunkture. Dejstvo je, da je vladna po-litika polna protislovij. Predvsem so se ta protislovja dokazala glede Egipta, ko se ni niti držala politike ZDA in je rajši posredno podprla anglo-fran-eosko pustolovščino v Egiptu. Zagata je velika tudi zaradi tega, ker je v Italiji širokopotezna propagandna akcija o «ruski nevarnosti» na Srednjem vzhodu, kar naj bi mobiliziralo vodilne kroge k podpiranju kakšne nove pustolovščine proti tistim arabskim deželam, ki so najbolj dosledne v svojih anti-kolonialističnih stremljenjih. Zaradi nastalega položaja je Segni postavil ob zunanjepolitični razpravi v senatu zahtevo po zaupnici. V četrtek je vlada le prejela zaupnico, ker je od 192 sena-torej glasovalo zanjo 110 proti 67, ostali pa so se vzdržali. ♦ Kadarjeva vlada uživa čedalje večje zaupanje in avtoriteto varnih trenutkov, ko so nekateri delavski sveti še dalje pozivali delavstvo na opuščanje dela in na nadaljevanje stavke. Ampak delavci so razumeli, da bi bilo vsakršno nadaljevanje stavkovnih gibanj škodljivo za vso državo in za njih še posebej. Zato se niso več zmenili za pozive na stavko, ki so prihajali tudi iz inozemstva. Revolucionarna vlada delavcev in kmetov Janoša Kadarja je v zadnjem času vidno pridobila na ugledu in na avtoriteti, prav posebno zato, ker je znala po eni strani ugoditi pravičnim zahtevam delavstva in ljudstva, istočasno pa razkrinkati dema-goška gesla in zahteve nekaterih elementov, ki hočejo še dalje vnašati zmedo. Ukrep, ki je dobro odjeknil na Madžarskem, je bila uzakonitev delavskih svetov, ki bodo imeli zelo važne naloge v madžarskem gospodarstvu. Do sedaj so bili delavski sveti, ki so bili postavljeni v vročih dneh po 23. oktobru, zelo malo reprezentativni in so se vanje vrinili tudi nedelavski elementi. Sedaj pa zakon določa, da bodo delavski sveti demokratično izvoljeni v vseh podjetjih, dobiti pa morajo glas vsaj dveh tretjin zaposlenih delavcev. Kadarjeva vlada se stalno posvetuje s predstavniki delavcev in kmetov. Predvsem poudarja, da se bo razširila, ko bo v deželi red popolnoma vzpostavljen in ko bodo ustvarjeni po-goji popolne normalizacije. Istočasno vlada zagotavlja, da se bodo v tein trenutku začela pogajanja za umik sovjetskih čet, ki že sedaj predavajo svoje funkcije novi madžarski vojski in policiji, ki se obnavljata. Več verzij je okrog Ttagyje-vega odhoda z Madžarske. Kadarjeva vlada izjavlja, da je Nagy, ki je bil v jugoslovanskem poslaništvu, sam zaprosil za odhod v LR Romunijo, P V > e v rasistični napadi V noči med sredo in četrtkom so fašistični teroristi napadli tri sekcije KPI v Genovi z bencinskimi steklenicami. Stekleni, ce so povzročile požare, ki so pa bili takoj pogašeni zaradi takojšnjega nastopa meščanov. 8. decembra kongres KPI v Livornu V soboto 8. decembra se bo c.tvoril v Livornu VIII. kongres Komunistične partije Italije. VII. kongres je bil aprila 1951 v Rimu. Za sedanji kongres vlada ne samo v Italiji, temveč tudi v svetu izredno zanimanje. Priprave so trajale več mesecev. V tem času se je vršila v vrstah KPI zelo razgibana diskusija, ki bo prav gotovo pripomogla k razčiščenju pojmov in bo prispevala k živahnemu razpravljanju v dneh kongresa. Generalni sekretar KPI Paimiro Togliatti je večkrat izjavil, da bo imel kongres delavni značaj in da se bo na njem razpravljalo o italijanski poti v socializem. KPI je že pred časom objavila osnutek programa in tez, o katerih se je v zadnjem času razpravljalo in okrog katerih se bo na kongresu vrtela diskusija. V nekem intervjuvu, ki ga je «Unità» objavila v četrtek in je bil s potvorbami objavljen v neki angleški reviji še pred madžarskimi dogodki, pra-vi Togliatti, da bo KPI nadaljevala svojo pot popravljanja na-pak, ki so bile ugotovljene na XX. kongresu KPSZ. Togliatti poudarja, da ne sme biti vrnitve na staro, ker bi bilo to po-gubonosno za mednarodno delavsko gibanje. Pričakuje se, da se bo udeležilo kongresa večje število delegacij drugih komunističnih in delavskih partij. Komunistična partija Trsta bo poslala na kongres večjo skupino delegatov. Goriška volilna kampanja jugoslovanski krogi pa pravijo, Ja je bil tja spravljen nasilno. Vsekakor je tudi ta zadeva šla 1 v pozabo, madžarska vlada pa ' je ostala na svojem stališču o ' prostovoljnem odhodu Nagy j a ter trdi, da nima namena po- j stopati proti njemu tudi, ko se ; bo vrnil v deželo. Na Goriškem se je začela volilna kampanja, ki se bo zaključila z volitvami v občinske svete in pokrajinski svet. Volitve bodo v nedeljo 16. decembra. Proti odločitvi, da se volitve vršijo sredi decembra, so pred časom protestirale levičarske stranke, ker slabo vreme precej ovira volilno kampanjo. Demokristjani niso hoteli slišati, da bi spremenili svoj sklep, zato se dogaja, da se volilni shodi morajo vršiti v zaprtih prostorih, kar prav gotovo ne nudi ugodnosti tistim strankam, ki nimajo toliko sredstev na razpolago kot vladne stranke. Volilna kampanja je že v polnem teku. Tudi na Goriškem kot maja na Tržaškem so napredne sile dosegle velik uspeh s tem, da so sestavile enotne demokratične liste v treh izključno slovenskih občinah : v Sovodnjah, Doberdobu in Števe-rjanu. Liste v treh občinah nosijo naziv občinske enotnosti in so bile sestavljene od naprednih ljudi. Njim nasproti stojijo liste, ki so jih sestavili SDZ in klerikalci. V drugih občinah bodo Slovenci podprli levičarske liste, predvsem liste Komunistične partije Italije, ki zastopajo tudi narodne koristi goriških Slovencev. V Gorici je bila poleg liste KPI predložena tudi lista naprednih Slovencev, v katero je vstopil, kot smo že zadnjič poročali, bivši občinski in pokrajinski svetovalec SDZ Rudi Bratuš. Nastop Bratuša na listi naprednih Slovencev je težak u-darec za vodstvo SDZ, ki je do sedaj neštetokrat dokazalo svoje simpatije do demokristjanov in je že ob dveh prilikah na državnozborskih volitvah pozivalo Slovence, naj glasujejo za demokristjane. Zelo pozitivno je tudi, da so se slovenski kandidati v pokrajinski svet povezati s pokrajinskimi kandidati KPI in PSI, kar bo nedvomno omogočilo, da bodo prišli v pokrajinski svet ludi slovenski predstavniki. \ olilna bitka na Goriškem je po krivdi demokristjanov in njihovih zaveznikov precej o-stra. Predvsem se sovražniki naprednih in levičarskih sil poslužujejo najogahnejšega protikomunizma, da bi skušali omajati zaupanje v KPI in napredne sile in si tako na škodo delovnih ljudi opomogli. Komunistični in napredni govorniki in propagandisti pa postavljajo konkretna vprašanja občin in pokrajine, vprašanja, ki so številna in zelo pereča. Ljudstvo na Goriškem bo na volitvah moralo izpričati svojo voljo, da se neha dosedanja praksa in da se ustvarijo v pokrajini pogoji za procvit in blaginjo. Frankistični zločin : Beneito ustreljen Španski komunist Ricardo Bc. neilo je bil 19. novembra ustreljen po nalogu frankistične vlade. Ricardo Beneito je bil 1947 obsojen na 30 let zapora, v zadnjem času je vlada uprizorila z vso naglico nov proces na katerem je bil obsojen na smrt. Trgovinska pogodba med FLRJ in Poljsko V Beogradu so podpisali novo trgovinsko pogodbo med Poljsko in Jugoslavijo. Pogodba predvideva izmenjavo' v znesku 30 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala rudnine, kemične proizvode, usnje, tobak, vi-no, sadje, Poljska pa bo doba-vila lito železo, premog, električne potrebščine. Rezultati na XVI. Olimpiadi V četrtek 22. novembra je bila uradno otvorjena XVI. O-Iimpiada. Prave olimpijske igre pa so se začele naslednji dan, ko so sc začela tekmovanja in so bile podeljene prve zlate kolajne. 23. novembra so bile podeljene naslednje zlate kolajne : Skok v višino Dumas (ZDA) ; disk ženske Fikotova (ČSR) ; tek na 10.000 m Kuc (ZSSR); dviganje uteži, peresna kategorija Berger (ZDA); petelinja kategorija Vinci (ZDA). 24. novembra so podelili naslednje zlate kolajne : 400 m zapreke Davis (ZDA); skok v daljino Bell (ZDA); tek na 100 m Morrow (ZDA); met kladiva Connolly (ZDA); hoja na 50 km Read (Nova Zelandija) ; dviganje uteži, lahka kategori. ja Rvbak (ZSSR) ; srednja kategorija Bogdanovski (ZSSR) ; floret, moštva, Italija. 26. novembra : tek na 800 m Courtney (ZDA) ; tek na 100 m Ženske Cuthbert (Avstralija) ; met kopja Danielsen (Norveška); skok s palico Richards (ZDA) ; dviganje uteži, sred-njetežka kategorija Kono (ZD A); poltežka kategorija V oro. biev (ZSSR); težka kategorija Anderson (ZDA). 27. novembra : tek na 200 m Morrow (ZDA) : met diska Oer-ter (ZDA); daljina ženske Kr-zesinska (Poljska) ; troskok Da Silva (Brazilija); veslanje skiff Ivanov (ZSSR); doublé scull ZSSR; dvojec brez krmarja ZDA ; dvojec s krmarjem ZDA ; četverec brez krmarja Kanada ; četverec s krmarjem Italija ; o-smerec ZDA ; floret posamezni. ki D'Oriola (Francija). 28. novembra : kopje ženske Jaunzem (ZSSR) ; 80 m zapreke ženske Strickland (Avstralija); met krogle O'Brien (ZD A); hoja na 20 km Spirin (ZSSR) : tek na 5000 m Kuc (ZSSR); peteroboj Hall (Šved-ska) za posameznike in ZSSR za ekipe ; tek na 110 m z zaprekami Calhoun (ZDA). 29. novembra : 3000 m z za-p rekami Brasher (V. Britanija); 400 m Jenkins (ZDA); sabljanje moštva Italija. Do četrtka je bila stanje s kolajnami naslednje : ZDA 19 zlatih kolajn, ZSSR 9, Švedska 4, Italija 3, Nemčija 2, Avstralija 2, V. Britanija 2, Francija 1, Poljska 1, Kanada 1, Nor. veška 1, Nova Zelandija 1, Češkoslovaška 1, Brazilija 1. Stran 2 DELO 1. decembra 1956 decem Članek "Pravde”: Še tesneje zbrati sile socializma na podlagi marksistično - leninističnih načel 23. novembra je moskovska «Pravda» objavila članek, ki je posvečen govoru maršala Tita v Pulju. Člaitek nosi naslov: «Še tesneje zbrati sile socializma na podlagi marksistično - leninskih načel». Članek objavljamo v celoti. (Povzeli smo ga iz reškega lista «Voce del Popolo»). Dogodki na Madžarskem, kjer se je silam protirevolucije posrečilo stopiti na plan in napasti socialistične pridobitve ter sistem ljudske demokracije, so globoko pretresli vse. ki so jim koristi socializma pri srcu. V vseh deželah socialističnega tabora so bile cnodušno obsojene spletke reakcije. V tisku Komunistične partije Kitajske so bili objavljeni članki, prepojeni z duhom proletarskega in ter nacionalizma, ki so pritegnili splošno pozornost zaradi svoje globoke marksistično-lc-ninske analize madžarskih do-godkov. Stališča voditeljev Komunistične partije Francije in Italije in drugih dežel so dokazala enotnost v vrstah mednarodnega komunističnega gibanja v gledanju na vprašanja, ki se tičejo madžarskih dogodkov. Komunistične partije kapitalističnih dežel se pogumno bore proti objestni reakciji. Dogodki na Madžarskem kažejo, da so sile reakcije, ki bi rade dosegle svoje protiljudske cilje, poskusile izkoristiti nakopičeno nezadovoljstvo delovnih množic, ki so po pravici zahtevale izboljšanje v vodstvu- dežele, kakor tudi izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Vodstvo partije se je ločilo od množic Ni moč zanikati, da zadene del krivde za dogodke na Madžarskem bivšo vlado in partijsko vodstvo Madžarske z Rako. svjrm in Geroejem na čelu, ki ila zagrešila velike napake v obravnavanju vprašanja socialistične izgradnje, tako v vprašanjih splošne politike, kakor tudi na področju gospodarske in kulturne izgradnje. Partijsko vodstvo z Rakosyjem in Geroejem na čelu se je odmaknilo od partijskih množic, od ljudstva in ignoriralo razpoloženje d“ lavskega razreda, kmetov in izobražencev, dopuščalo je najbolj "robe kršitve zakonitosti ( n. pr. vprašanje Rajka in d runa. pri čemer so po nedolžnem poginili številni pošteni partijski in državni delavci). Na gospodarskem področju so se dopustile zelo težke napake, znaten del materialnih sredstev je bil dan na razpolago za izgradnjo novih velikih objektov, ki niso odgovarjali možnostim tako majhne dežele, kot je Madžarska Geslo o povečanju tempa industrializacije — geslo, ki od. govarja pogojem Sovjetske zveze — je bilo mehanično in šablonsko preneseno na Madžarsko. Brez potrebne gospodarske podlage se je začela gradnja velikanskih objektov, za katere niso bile zagotovljene surovine. Napake v gospodarstvu Staro državno in partijsko vodstvo Madžarske jc mehanično posnemalo izkušnje Sovjetske zveze na področju industrializacije ne glede na dejstvo, da sò sovjetski partijski voditelji prijateljsko svetovali — in ne samo enkrat naj tega ne delajo. V izdelavi načrtov za gospodarsko izgradnjo bi bilo pa potrebno izhajati iz konkretnih možnosti Madžarske, upoštevajoč, da ni treba, da bi vse de-žele zgradile v svojem okviru vse industrijske panoge, ker i-ma vsaka dežela možnost, da se opira na celotno skupnost socialističnih dežel. Bilo bi potrebno uporabljati večja sredstva za razvoj kmetijstva in za povečanje proizvodnje za široko potrošnjo, kar bi bilo omogočilo stalen dvig življenjske ravni prebivalstva. V tem primeru so prestopili meje zmernosti. Poleg tega pa je treba upoštevati, da je imela pot, ki je prisilila Sovjetsko zvezo k ustvaritvi svoje veleindustrije v kratkem razdobju, kot predpogoj dejstvo, da je bila Sovjetska zveza v tisti dobi edina socialistična dežela v kapitalističnem morju. Naše ljudstvo se je moral oprijeti velike avtarhije z mobilizacijo vseh sil za ustvaritev težke industrije kot najvaž- nejšega jamstva za neodvisnost dežele in kot podlage za razvoj svojega gospodarstva. V teku zgodovine se je dokazala pravilnost te poti. Če se to ne bi bilo napravilo, se Sovjetska zve. za ne hi bila mogla obdržati v borbi proti hitlerjevski Nemčiji in ne bi bila mogla poraziti fašizem. Na Madžarskem so se zagrešile tudi napake na področju izgradnje partije, kar je privedlo do oslabitve partije. Partija madžarskih delovnih ljudi je štela v svoji sredi preko 900.000 članov v primeri z 9 milijoni svoje cilje. prebivalcev. V partiji so bila vrata odprta vsakemu, ki si je žalel vstopa vanjo, zato pa so vanjo prišli ljudje vseh vrst. Vanjo so stopili delovni ljudje, ker je bila njihova partija, ker samo z ustanovitvijo takšne partije in z njeno okrepitvijo more delavski razred braniti svoje pridobitve in jih razviti. Toda vrste partije delovnih ljudi so bile skaljene z malomeščanskimi nacionalističnimi elementi, z delavskemu razredu tujimi e-lementi, s karieristi, ki so nameravali izkoristiti partijo za Partijske vrste okrnjene Partijsko vodstvo ni posvečalo potrebne pozornosti v izbira, n ju najboljših naprednih ljudskih sil za partijo. Nezadovoljivo so delali za razvoj kadrov in članov partije v duhu marksi-zma-leninizma, v duhu mednarodne solidarnosti med delovnimi ljudi. Zato je prišlo do težav, partija ni bila v stanju voditi deželo, ni mogla mobilizirati naprednih ljudskih sil v borbi proti reakciji. Kaj hočete več? Partija sama je bila de-zorganizirana. Preziranje narodnih značilnosti Vodstvo madžarske partije delovnih ljudi ni dovolj upoštevalo specifičnih nacionalnih posebnosti dežele. Nedvomno je, da je v teku desetletnega razvoja ljudsko demokratičnega sistema obstajala možnost, da bi se bilo večje število ljudi bolje vzgojilo in dvignilo v partiji in v vladi, kot pa se je napravilo s terenskimi nacionalnimi kadri madžarske republikel Poleg tega so se dovolili pojavi, ki so žalili nacionalni ponos madžarskega ljudstva. Uvedli so na primer vojaške obleke, ki so bile podobne uniformam v Sovjetski zvezi. Vsak narod pa ima nacionalne tradicije in običaje, ki jih je treba spoštovati. Ne sme se ostriči vse na isti način, Ali mednarodna enotnost in kompaktnost v socialističnih deželah tiči v tem. da se v vojski ostrižejo lasje na isti način ali pa da se v šolah na isti način ocenjujejo stvari ? Razume se, da so bile to nepotrebne in škodljive muhe, ki so znatno žalile narodna čustva. Po XX. kongresu KP SZ Ra-kosy ni mogel in ni hotel hiti pobudnik reorganizacije vsega dela, nasprotno, proti mnenju večine partijskega aktiva, je izjavljal. da je bila politika vodstva madžarske partije popolno, ma pravilna in da ni treba popraviti nič. To je izzvalo veliko nezadovoljstvo v partiji. Partijsko vodstvo, ker ni imelo jasne politične linije, ni napravilo nič za odločno in naglo popravo preteklih napak. Pripomniti je treba, da se je več mesecev na Madžarskem vršila v tisku odkrita propaganda proti partiji in vladi, med delom pisateljev, visokošolcev itd. Vzporedno s pravilno kritiko proti vodstvu so se v tej propagandi čedalje bolj pojavljali nacionalistični in šovinistični motivi, gesla za restavracijo buržoaznega režima, protisocialistične težnje, ki so se pogostoma skrivale s predpostavljanjem «jugoslovanske poti v socializem» pred izkušnjami vsega socialističnega tabora in tudi pred izkušnjami Sovjetske Negativne manifestacije Vodstvo Rakosyja in Ge r oc j a ni nudilo odpora proti tem negativnim pojavom, niti se ni moglo opirati na delavske organizacije partije, v katerih je še vedno prevladovala zdrava in-t c r n a c i o n alističn a težnja. Vodstvo partije in organi oblasti so pokazali nezadostno budnost in so zanemarjali upoštevanje bodisi povečanja upravičenega ljudskega nezadovoljstva, bodisi podtalno ter prevarantsko de. lovanje protirevolucionarnih e-lementov, ki se jc čedalje bolj razširjalo. V tem položaju se je nezadovoljstvo čedalje bolj razširjalo, kar je izzvalo uličfie manifestacije od 23. oktobra v Budimpešti. Teh demonstracij se je udeležil del delovnih ljudi v dobri veri, želeč izrazili svoje upravičeno nezadovoljstvo, ki so ga izzvale napake starega vodstva. To spontano nezadovoljstvo so izkoristile protirevolucionarne sile. Danes je jasno dokazano, da so bili protirevolucionarni elementi predhodno organizirani in so imeli svoje vojaško središče. Oni so pripravili in razporedili subverzivne sile, so določili ljudi za prevzem vojaških skladišč, so določili objekte, ki jih je bilo treba napasti, so mobilizirali prevozna sredstva za prevoz orožja na določena mesta in za njihovo uničenje. Za- Nagvja ukazala umik svojih čet iz Budimpešte, so začele proti-revoluciornc sile brutalno obračunavati s komunisti, s političnimi in družbenimi delavci ter - simpatizerji ljudsko demokra. lične ureditve. Nagyjeva dvolična politika Brezštevilni primeri dokazujejo, da je Im re Nagy vodil dvolično politiko : po eni strani je izjavljal, da je bila intervencija sovjetskih čet neobhodno potrebna za zadušitev protirevolucionarnih sil, po drugi strani pa je vzpodbujal aktivni odpor protirevolucionarnih elementov s tem, da je vzdrževal zvezo z njimi. Ker niso našle odločnega odpora s strani Nagyjeve vlade, so se protirevolucionarne sile polastile orožja, so organizirale oborožene tolpe, ki so prejele pomoč imperialističnih držav in so diktirale svoje pogoje vladi Imre Nagyja. Ta vlada ni dejansko imela nobene oblasti v deželi ; sedela je v poslopju parlamenta in je vzdrževala vezo v ljudstvom preko mikrofonov. V tem času pa so horthy-jevske fašistične tolpe obračunavale s komur koli, so prije- in izobraženci brez dvoma bolje razumeli naše delo. Pomoč madžarskemu delavskemu razredu v borbi proti protirevoluciji jo imamo za izpolnitev naše in temaci ona lislične dolžnosti. V lej borbi smo utrpeli izgube samo za preprečitev zmage fašizma na Madžarskem, za ohranitev socialističnih pridobitev madžarskega delavskega razreda in ljudstva, zato, da jih lahko še nadalje razvije, da uživa svoje življenje in gradi svojo neodvisno, suvereno in socialistično državo. Mi bomo še tovariši delovnih ljudi Madžarske v borbi za naš skupni ideal, za zmago socializma, za izgradnjo nove družbe na novih temeljih, za okrepitev stvari miru. Naša partija ima za svojo dolžnost, da podpira madžarski delavski razred v u-resničevanju revolucionarnih načel marksizma-lcninizma. Ko bo na Madžarskem obnovljen red in bo madžarska vlada menila. da je prisotnost sovjetskih čet odveč, ne bo v nobenem primeru ZSSR vztrajala na tem, da bi njene čete ostale v deželi. • V 1 • Titovo mišljenje o dogodkih Med odmevi, ki so jih povzročili v inozemstvu madžarski dogodki, je posebne važnosti govor tovariša Tita v Pulju, katerega večji del je posvečen madžarskim dogodkom. V govoru se pravilno opozarja, da so protirevolucionarni elementi i-grali provokatorsko vlogo. «Te protirevolucionarne sile so zelo hodno potrebna. To je nedvomno pravilna ocenitev madžarskih dogodkov. Toda v istem govoru je Tito označil pomoč sovjetske armade kot «napako» in je izjavil: «Mi jim nismo nikoli svetovali, naj gredo z armado». Takšno stališče se ne more imeti za dosledno in odgovarjajoče stvarnosti. Danes je hitro — je dejal Tito v teku vsem popolnoma jasno, da brez dveh, treh dni pokazale svoj ; te pomoči bi bila reakcija zrna- pravi obraz. In zato, ker v splošni ljudski revolti proti vsemu tistemu, kar se je delalo v preteklosti, tedanje vodstvo ni pokazalo želje, da bi odstranilo elemente, ki so revol tirali Resne posledice zaradi napada na Egipt Slika nam kaže potopljeno ladjo v Sueškem prekopu. Pustolovski gangsterski napad Anglije in krancije na Egipt je začel že sedaj povzročati resne preglavice Evropi, posebno kar se tiče tekočega goriva. Skoro v vseh državah so uvedli ukrepe, ki znatno omejujejo vožnjo z avtomobili, ponekod so že začeli racionirati bencin, v Italiji pa je cena poskočila kar za 14 lir pri litru. Zgleda pa, da s tem še ni končano, ker je baje predvideno racioniranje bencina tudi za Italijo, čeprav vladni krogi to vest demantirajo. Tako bo evropsko gospodarstvo drago plačalo blazno pustolovščino Anglije in Francije lo je v Budimpešti prišlo do krvavih dogodkov, ki jih je izzvalo delovanje horthvjevskih fašističnih tolp. Zahodni buržoazni listi o tem dovolj odkrito pišejo, t. j. da ?o bili madžarski dogodki skrbno in že dolgo pripravljeni s strani bodisi notranje kot mednarodne reakcije in da se je že z vsega začetka čutila izkušena roka zarotnikov. Načelnik ameriške špijonaže Allen Dul les je odkrito izjavil, da o madžarskih dogodkih «smo bili prej obveščeni». Dopisnik zahodno-nemškega lista «Welt a m Sonn-lag» piše o nekem zarotniku : «Prvo, kar sem opazil na njem, je bil red nemškega železnega križa». List «France Soir» pravi, da so ameriške radijske oddaje, ki so pozivale k vstaji, prizadele veliko škode Madžarski. Isti list priznava, da so imeli vodilno vlogo v madžarskih dogodkih «najbolj reakcionarni in odkrito fašistični elementi». Madžarska vlada se je, da bi onemogočila delovanje teh pro-Jiljudskih elementov in da bi se čim prej vzpostavil red v Budimpešti, obrnila na vlado ZSSR s prošnjo, naj bi ji sov-jetske čete, ki se nahajajo v deželi na podlagi varšavskega pakta, nudile pomoč. Intervencija sovjetskih čet in njihova udeležba v akcijah za ponovno vzpostavitev reda sta preprečili delovanje reakcije, ki je bila prisiljena k umiku. Kljub temu, čim je sovjetska vlada po zahtevi vlade Imre tnale napredne delovne ljudi, jih obešale in obglavljale. V sedmih ali osmih dneh se je sestava vlade Imre Nagyja večkrat menjala in iz dneva v dan jo je odnašalo na desno. Vlada Imre Nagyja se je tako pretvorila v pribežališče delovanja protirevolucionarnih sil. Nanjo je čedalje močneje pritiskalo vojaško središče zarotnikov. V tem položaju so najboljši ljudje kot Janoš Kadar, Ferencz Munich in Imre Horvat. ki so bili v vladi Imre Nagyja, pretrgali vezi s to vlado. Novo ustanovljena revolucionarna vlada delavcev in kmetov. j a noša Kad ar j a je sklenila. da se preneha s prelivanjem krvi, da se upre proti fašističnim reakcionarnim silam in da sc obrne za pomoč na ZSSR. Sovjetska intervencija V teh pogojih je bil sklep sovjetske vlade o nudenju pomoči madžarskim revolucionar-nim silam edino pravilen. Socialistična država ni mogla o-stati v položaju hladnega opazovalca spričo krvavega razsajanja fašistične reakcije v ljudsko demokratični Madžarski. Ko se bo na Madžarskem mir ponovno vzpostavil in bo življenje redno potekalo, bodo madžarski delavski razred, kmetje madžarsko ljudstvo in da bi šlo po zares madžarski poti razvoja v socializem z vsemi njegovimi notranjimi specifičnostmi, so stvari hitro krenile po drugi poli in reakcija je začela vedno bolj prevladovati». Tovariš Tito je zelo strogo označil vlado Imre Nagyja: «Nagyjeva vlada ni nič napravila, da bi preprečila vse to. Stalno je jokala po radiu in moledovala za pomoč, namesto da bi se borila proti temu in na neki način pokazala voljo preprečiti pokol komunistov in naprednih ljudi. Če bi bila vlada Nagyja bolj energična, če ne bi omahovala sedaj tako, sedaj drugače, če bi bila odločno nastopila proti a-na rili ji in ubijanju komunistov s strani reakcionarnih elementov, če bi bila dala odločen odpor reakciji itd., bi morda stvari šle po pravilni poti in morda ne bi bilo prišlo do intervencije sovjetske armade. Kaj pa je storil Nagy? pozval je ljudstvo k orožju proti sovjetski armadi in apeliral na zahodne države, naj se vmešajo». Madžarski dogodki, kot je podčrtal tovariš Tito, so zavzeli takšen obseg, da je postalo jasno, da bi bilo prišlo do strašnih pokoljev, do strašne državljanske vojne, katere rezultat bi bil lahko pomenil zrušen je socializma in začetek tretje svetovne vojne. «Čeprav smo proti intervenciji — je dejal Tito — mislimo, da je bila sovjetska intervencija neob- gala na Madžarskem in bi se bil obnovil horthyjevski fašisti, čni režim. To pomeni, da je bila pomoč sovjetskih čet neobhodno potreben in neizogiben ukrep. Mnenja bratskih partij spe va j o k utrditvi pristašev socializma in k pravilnemu razumevanju številnih in važnih vprašanj mednarodnega položaja in sedanjih nalog komunističnega gibanja. Napačna ocena Znano je, da je pomoč, ki jo je nudilo sovjetsko ljudstvo delovnemu ljudstvu Madžarske, naletela na odobravanje vseh bratskih komunističnih partij in delovnih ljudi socialističnih dežel. Izražajoč mnenje Komunistične partije Kitajske je list «Džin min-dži-bao» pisal : «Stališče Sovjetske zveze do madžarskih dogodkov je stališče doslednega proletarskega interna-eiorializma. Sovjetska vlada in sovjetsko ljudstvo nimata nobenega razloga, da gledata križem rok. ko madžarska vlada, ki predstavlja voljo in narodne interese ljudstva, prosi za pomoč Sovjetsko zvezo in ko bi bilo madžarsko ljudstvo postalo su-ženj fašizma, če ne bi bila Sovjetska zveza nudila svojo prijateljsko roko». V zadnjih tednih se je rešilo vprašanje usode socializma na Madžarskem. Če bi se bila v osrčju Evrope ustvarila faši-: lična Madžarska, bi se bil spremenil politični položaj številnih dežel srednje in vzhodne Evrope in bi se bil občutno poslabšal položaj na vsem evropskem kontinentu. Nevarnost fašizma Dogodki na Madžarskem predstavljajo prvi fašistični poskus po vojni, poskus, ki je dokazal, da fašistična nevarnost ni bila še odpravljena. V teh pogojih se od vseh pristašev socializma zahteva ideološke kompaktnosti, podvojene budnosti in globoke doslednosti v postavljanju vprašanj, ki se tičejo madžarskih dogodkov. Zalo se je čuditi nekaterim stališčem v govoru tovariša Tita, ki v nobenem primeru ne pri- V Titovem govoru so poleg pravilnih tolmačenj madžarskih dogodkov tudi takšna, ki ne morejo kot izzvati upravičene ugovore. «Samo poglejte — je dejal Tito svojim poslušalcem kako sc golorok in slabo oborožen narod strašno upira, če ima cilj — osvoboditi se in biti neodvisen. Njega ne zanima več, kakšna bo ta neodvisnost, ali bo v državi obnovljena buržo-azija in reakcionarni sistem, samo da bi bil nacionalno neodvisen. To je prevzelo njegov razum». Prvič tovariš Tito pretirava, ko v tem primeru govori o ljudstvu ; drugič, v takšnih primerih nas marksizem-lenini-zein uči drugače gledati. Če je delu delovnih ljudi vseeno, ali mu bo vsiljen (z lažnivimi gesli o svobodi in neodvisnosti) jarem izkoriščanja, ali bo njegova dežela spremenjena v lutko v rokah velikih imperialističnih držav, ali bo pahnjen v novo vojno, kot je leta 1941-1944 fašistično-hitlerjevska klika Horthyja z madžarskim ljudstvom, to pomeni, da je ta. del delovnih ljudi padel v past, ki mu jo je nastavila reakcija. To pomeni, da množice ne bi šle po poti svobode in neodvis-snosli, marveč v popolnoma nasprotno smer, v suženjstvo in v izgubo neodvisnosti. Marksizem-leninizem zahteva, da se v preučevanju družbenih pojavov neposredno odgovori : kakšni razredi so zainteresirani v teh ali onih dogodkih in s kakšnimi razrednimi interesi sovpadajo te ali one oblike družbenega delovanja ljudi. Res je, da so bile v viharnih dogodkih na Madžarskem soudeležene znatne plasti delovnih ljudi. Zgodovina beleži več primerov, ko so reakcionarne sile podžgale, zanetile in izkoristile nacionalna čustva množic proti osnovnim interesom ljudstva. na Napad Egipt V svojem govoru se je tovariš Tito dotaknil tudi drugega važnega vprašanja — napada Angli, je, Francije in Izraela na Egipt. «To je najbolj tipična agresija — je dejal ki se v ničemer ne razlikuje od nekdanjih klasičnih agresij kolonialnih sil. Izrael je to pot pokazal, da je bil instrument velesil in da kot takšen pomeni nevar-nost za mir... Najbolj tragično je tukaj po mojem mnenju to, da so se francoski socialisti o-sramotili in spet pokazali, da so najzvestejši služabniki krogov, ki skušajo za vsako ceno obdržati stare, klasične oblike kolonializma... In to nas, tovariši, sili k opreznosti. Zakaj izkazalo se je, da sta nosilca tako imenovane zahodne demokracije - Francija in Anglija samo v besedah za mir, pravičnost in demokracijo, v resnici pa so to žarišča, ki lahko povzročijo skrajno reakcijo in a-gresivne podvige, če se pojavi priložnost». Čaščenje osebnosti je v nasprotju s sovjetskim sistemom Iz tega pravilnega talmače-nja se mora potegniti zaključek o neizogibnosti povečanja budnosti in kompaktnosti vseh miroljubnih narodov. * * * Govoreč o madžarskih dogodkih je tovariš Tito formuliral nekatere kritične opombe proti Komunistični partiji Sovjetske zveze, pri katerih se je treba ustaviti. Mi, to je razumljivo, nismo proti kritiki. V moskovski deklaraciji je zapisano kot skupno mnenje KP SZ in Zveze komunistov Jugoslavije, da bo naše sodelovanje temeljilo na prijateljski kritiki, na prijateljski izmenjavi mnenj o spornih vprašanjih. Ni razloga, da bi se odrekli temu sklepu. Kljub temu kritične pripombe tovariša Tita osredotočajo našo pozornost tudi zato, ker so izrečene v tonu, ki je bil v zadnjem času popolnoma izginil. Poglejmo Titove glavne teze, naslanja na socialistične oblike lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Sovjetski socialni sistem predstavlja izključno ljudski sistem. V naši deželi so bili popolnoma likvidirali izkoriščevalski razredi, ustvarjena in utrjena je bila moralna in politična enotnost družbe, še bolj je bila utrjena enotnost delavskega razreda s kmeti, ustvarjeno je bilo .neuničljivo in trdno prijateljstvo med vsemi narodi Sovjetske zveze v borbi za socializem. Sovjetski sistem Ustvarjena v kratkem zgodovinskem obdobju, naša industrijsko - socialistična država, dežela naprednega socialističnega kmetijstva, v pogojih kapitalistične sovražne obkolitve, ko ni prihajala od zunaj nobena materialna pomoč in ko se je skozi deset let vodila velika, odkrita in podtalna, politična in ideološka borba proti prvi deželi socializma — evo, to je rezultat izvajanja tega sistema. O stvarnosti tega rezultata in po številnih lekcijah nimajo danes razloga za dvome niti sovražniki Sovjetske zveze. Sovražniki socializma so hoteli preizkusiti sile našega sistema v ognju ene izmed naj večjih vojn. Sovjetski politični in gospodarski sistem, ki ga je pod vodstvom Komunistične partije ustvarilo ljudstvo naše dežele, je častno prestal to težko preizkuš njo. Zmaga ZSSR v veliki domovinski vojni je svetovne zgo* dovinske važnosti. Rešila je narode pred nevarnostjo fašističnega suženjstva, odprla je pot in ustvarila ugodne pogoje gradnjo socializma v številnih deželah. Sovjetski sistem je dokazal svojo moč s tem. da je obnovil od vojne skoro popolnoma uni* čeno gospodarstvo, ne da bi lahko računal na pomoč drugih-in je moral celo pomagati mladim deželam ljudske demokracije. Moč našega sistema je ' kolektivnosti, v globoki socialistični demokratičnosti. Sovjetski sistem jc enotnost milijonov in milijonov delovnih ljudi v mestu in na deželi, v imenu velikih ciljev izgradnje nove družbe. Glavno delo sovjetskih ljudi je vsem vidno. Prav pred kratkim se je v veliki akcij* za pridobitev ledin na poziv partije strnilo stotisoče ljudi in v težkih pogojih doseglo veli* kanske uspehe. Vse to seveda ne pomenit da pri nas rti pomanjkljivosti-Pomanjkljivosti so in mi jih °' stro in direktno kritiziram^ vodeč sistematično akcijo zato» da se odpravijo. Naše slabosti so bile prikazane na XX. kongresu partije, ki je nakazal pravilno pot za njihovo prem0' stitev. Nihče ne more dane3 dvomiti, da naša partija in s°v' jetska vlada dosledno in vztraj* no ne uresničujeta ukrepov °5' novne važnosti za dvig življenj' ske ravni delovnih ljudi, za strogo izvajanje revolucionarne zakonitosti, za nadaljnji razvoj socialistične demokracije. Po pita d< t smo r*tve so vasi. / jugoslo vsako 1.000 to niču je za ju« pomoi ►ojci Mer 'Cilij in ] 0sti, k * .lug lili ki! Prvi ! va tiski °v Jug unikati in ne "•utno ki •ta» od «Odg. v k "vala p Otlgovo "•itičiii Jugoslovanske izkušnje Irrednc izkušnje si je pridobi, la na področju socialistične iz-gradnje velika Ljudska republika Kitajska. Izvajajoč svoje delovanje v zapletenih zgodovinskih pogojih, daje KP Kitajske velik doprinos teoriji in praksi izgradnje socialistične družbe. Mednarodno komunisti-čno gibanje je lahke ponosno na sposobnosti kitajskih tovarišev pri uspešnem iskanju in uresničevanju novih metod za reševanje zelo zapletenih problemov, ki se tičejo stotin milijonov ljudi. Vendar kitajski tovariši večkrat podčrtujejo, da nikakor ne smatrajo, da so njihove metode socialistične izgradnje univerzalne, čeprav so v njihovi deželi povsem na mestu. Modrost voditeljev KP Ki- Tudi v Jugoslaviji so orifS' nalne oblike socialistične 12 gradnje. V praksi se preizkus9-jo nove metode in načini g0-spodarskega upravljanja. Jug"" slovanski delavski sveti so 56 časovno pojavili pred kratki"1 in od leta do leta daje njih°v obstoj možnost vnašanja Popravkov funkcijam, ki jih 'i1'1 jo, toda že sedaj se jasno kaže jo nekatere pozitivne strani IC oblike. Isto ni mogoče trditi o dr" gih novotarijah, iz katerih lZ ha j a negativen efekt. To velj9 še posebno za nekatere ukrep9 na področju planiranja. kjef se je oslabilo načelo planira"!0 jugoslovanskega gospodarstva se okrepil vpliv odnosov tržišču ; n tem je pisal jugoslovanski tisk. Ni dvom9-da bodo dobre izkušnje veda' našle svoje zagovornike in Prl staše s pogojem, da kljubuje!1 preizkušnji časa in da rodi!9 pozitivne sadove. Nasprotno, P° lii bilo smešno jezili se na d e11 ge dežele, če imajo to ali . metodo, uporabljeno v tej 9 oni deželi, za neuporabno drugi. 'hugim resno Vpraši dogod tesni " napr Sodki Kje se pokažejo predn°5 ei»1 analizi >s' soci: «Pra «jugoslovanske poti v so' ^ zemi, o katerih govorijo J1"- ir j’ slovanski avtorji? Odgovarja! .. na to vprašanje, se avt°. "Borba "Prave člankov v jugoslovanskem tisk" .vo- ski ;cujejo na to ali ono n°^0. (arijo političnega značaja- ■ . ... . *’ ker svojo •*° drug da socializem — kot nov ■or- ni sistem — predpostavlja re ^ ganizacijo gospodarske os"" vsega socialnega življenja- reorganizacija se je Jug«5 viji začela, toda, kot motaj0 liro vedeti tudi jugoslo' ‘'^0. tovariši sami. je treba se go napraviti, da se izve kraja. Znano je, da ima k111 stvo v jugoslovanskem r" . ^ darstvu zelo važno vlogo- v -j, temu v sektorju proizvodnje taric ni še doseglo pre v ravni. Na p Slavno Proti °stavlja > ta Nna t, i 8 s te ""rodni fene r "" kril " kon 1 dejst Nicol ' se "Pra tttet 1» Pomoč vitalističnih dežel smo še. na žalost, o tl l'tve socialističnih o tl no. vasi. Znano je tudi, da jugoslovanski deficit v vsako leto približno ^•000 ton. •den je velik pomen, ki za jugoslovansko gospo-pomoč, ki jo prejema v interesu krepitve prijateljstva in sodelovanja z bratskimi narodi Jugoslavije, v interesu borbe za mir in socializem. Izražajoč na . splošno pozitivno oceno o razvoju sovjetsko-jugo-slovanskib odnosov in sporazuma med ZSSR in Jugoslavijo, Tito očita sovjetskim vodite- ljem govoru je tovariš vskladijo odnosi na ideološki °tlčrfal geslo « neodvisno- j osnovi marksizma - leninizma, balističnih dežel in kolenih partij od Sovjetske in KPSZ. Vsakomur pa •o, da Sovjetska zveza ne nobene odvisnosti ali -nosti kogarkoli. To je •jbolj zgovorno izraženo v XX. kongresa KPSZ. To znova potrjeno z dekla-sovjetske vlade z dne 30. 1956, kjer se omenjala razvoja in nadaljnje prijateljstva in sodelo-•hed Sovjetsko zvezo in socialističnimi državama partija in naša vlada popravljala napake, ki napravljene v tem ozi-Oteklosti. To dokazujejo •ki z Jugoslavijo v zad-°asu. Mi smo začeli od-dpravljati vse napake '°sti, ki se nanašajo na z Jugoslavijo, ne da bi »li kakršen koli razlog Prvi smo ponudili roko vanski vladi in Zvezi ko-°v Jugoslavije. Nihče ne Onikati, da ni KPSZ na* in ne napravi vse. kar butno potrebno, da se NADALJEVANJE ČLANKA "PRAVDE od kapitalističnih dežel, predvsem od ZDA. Mednarodni položaj je omogočil Jugoslaviji, da je za določeno število let izkoristila zaostrena protislovja med imperialističnimi in socialističnimi deželami. Če pa je pomoč kapitalističnih dežel znaten del njenega gospodarstva, se ni mogoče strinjati s tem, da ima la pot kakršno koli prednost. Vse dežele socialističnega tabora ne morejo računati na takšno pomoč, ne morejo nasloniti svoje politike na pomoč imperialistov. To po- meni, da takšna pot nikakor ni univerzalna. Znano je, da imperialistični krogi niso nudili Jugoslaviji takšne pomoči zato, ker bi bili naklonjeni socializmu in socialistični izgradnji v Jugoslaviji. Krmarji imperialističnega tabora so priznali, da je njihov načrt sejanje in pod-žiganje razdora med socialističnimi deželami z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Niti za hip ne smemo pozabiti, da bi sovražniki socializma rudi sedaj radi zanesli z vsakim sredstvom neslogo v skupnost socialističnih dežel in zrahljali vezi med njimi. Odnosi med SZ in ostalimi socialističnimi deželami ijem, da nekako nočejo razširili načel, vsebovanih v teli sporazumih, na druge socialistične dežele. Titu je bila potrebna la čudna in povsem izmišljena trditev, da je prisodil Sovjetski zvezi «nezadostno zaupanje v socialistične sile ljudskih demokracij.» Dejstva zanikujejo takšne trditve. Proletarski internacionalizem Tu so beograjska deklaracija, skupne izjave sovjetske in jugoslovanske vlade o odnosih med obema deželama in tudi izjave o odnosih med ZKJ in KPSZ. Tu je deklaracija vlade ZSSR o načelih razvoja in nadaljnje krepitve prijateljstva in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi deželami. Imamo nadalje skupno izjavo o razgovorih med delegacijo CK KPSZ in sovjetske vlade z delegacijo CK Poljske delavske partije in poljske vla- de. V teh listinah so znova potrjena leninistična načela o odnosih med socialističnimi državami, d očim tovariš Tito še vedno govori o nekem določenem «stalinskem loku» v odnosih z deželami ljudske demokracije. Se pred XX. kongresom, to je takrat, ko so se preučevali problemi sovjetsko - jugoslovanskih odnosov, je julija 1955 pleni um CK KPSZ soglasno odobril sklep, v katerem sc pravi : «V vseh naših odnosih z deželami ljudske demokracije in bratskimi komunističnimi ter delavskimi partijami, se morajo sovjetski organi in organi par-lije in vsi naši delovni ljudje v inozemstvu tesno držati načel socialističnega internacional i-zma, popolne enakopravnosti, spoštovanja nacionalne suverenosti in upoštevanja specifičnih nacionalnih značajev raznih dežel. Sovjetski komunisti morajo l iti za vzgled na področju izvajanja načel p roleta, skega In-ternacionalizma, kol se sicer to spodobi predstavnikom socialistične dežele, v kateri živijo različne narodnosti. Zgodovinska izkušnja Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije dokazuje, da kadar obstoja enotnost, ki lahko zagotovi zmago socializma, se v raznih deželah lahko izvajajo različne oblike m metode za rešitev konkretnih problemov socialistične izgradnje v odnosu s specifičnim, zgodovinskim in nacionalnim značajem. Pravilni odnosi Kot je znano, je XX. kongres KPSZ posvetil posebno pozornost vprašanjem pravilnih odnosov med našo partijo in vsemi drugimi bratskimi komunističnimi in delavskimi partijami, odnosov, slonečih na načelih marksizma - leninizma. Govoriti sedaj po XX. kongresu o nekaterih «stalinistih» v KPSZ, ki bi sj baje radi podredili bratske partije, pomeni, ignorirati pravo politiko, ki jo KP SZ uveljavlja v odnosu do socialističnih dežel. Ta politika sloni na načelih popolne enako-pravnosti, spoštovanja teritorial. ne integritete, državne neodvis-nosti in suverenosti, nevmešava. nja v notranje zadeve, stremi za utrjevanjem prijateljstva med narodi in je skovana v duhu socialističnega proletarskega internacionalizma. Ta politika temelji na želji po okrepitvi prijateljstva in bratskega sodelovanja ter strnjenosti vseh de- žel socialističnega tabora, sko. vana je v skrbi za utrditev miru v svetu. Na kaj se sklicuje tovariš Ti-to v svojem govoru? Da hodi sam? (Pripomba dopisnika : z lastnimi silami, brez intervencije drugih). Toda, če se lahko vpraša, kaj se nudi tej poti, kakšne prednosti odpira socialističnim deželam? Takšnih prednosti ni. Poziv na odmikanje od drugih socialističnih dežel in od vse tesno povezane družine socialističnih dežel, ne more koristiti stvari izgradnje socialistične družbe. Zvestoba do velike zastave socialistične- XVI. Olimpiada v Melbourneu V Melbourneu v Avstraliji so v četrtek 22. novembra, ob prisotnosti kakih stotisoč gledalcev svečano otvOrili XVI. olimpijske igre. Olimpiade se letos udeležuje 68 držav iz vseh kontinentov s skupno približno 5.000 atleti. Med najštevilnejša zastopstva prištevajo Sovjetsko zvezo s 412 tekmovalci, sledijo Združene države Amerike s 386 tekmovalci. V vseh disciplinah bosta nastopili samo Avstralija in ZDA ga internacionalizma, strnjenost in enotnost vseh borcev za socializem sta najvažnejši pogoj za uspeh naše velike stvari. Žalitev komunističnih voditeljev Ton, v katerem je Tito menil, da lahko govori o komunističnih partijah in njihovih voditeljih, ne more ne vzbuditi presenečenj v luči teženj socialističnega internacionalizma. Brez vsakega dokaza prišteva vse tiste voditelje bratskih partij na Zahodu in Vzhodu, ki se ne strinjajo z njegovim glediščem, med «staliniste» ter jim pripisuje najbolj negativne karakteristike. Tito jih naziva sa- mo «zakrknjene stalinistične elemente», «neodgovorne eie. mente v vrstah nekaterih komunističnih partij» itd. Takih napadov proti komunističnim delavcem je na pretek v vsem govoru, ki ga je imel v Pulju. Za predmet svojega govora je izbral vprašanje odnosov med komunističnimi partijami in de-jansko Tito ni vodil tovariške politike, ni polemiziral, marveč je zviška pridigal, ali bolje rečeno žalil celo vrsto voditeljev komunističnih in delavskih partij. Govor nikakor ni imel tona razgovora ali zadeve na enakopravni podlagi, kjer se, kot je treba, spoštujejo različna mnenja. Vendar ni nobenega razloga, da se govori o «stalinistih» in «stalinizmu», ker so naša partija, kot tudi druge komunistične partije branile in branijo revolucionarna načela marksizma-leninizma. Zlasti je nedopustno zaničevalno zadrža. nje, ki je bilo izraženo v govoru proti deželi, kot je Albanija, in njenim voditeljem. Govoreč o albanskih tovariših, je Tito uporabil grobe in žaljive izraze. Znano je istočasno, da se jugoslovanski voditelji pogosto-ina dvignejo v obrambi teze o enakopravnosti med velikimi in malimi deželami in o pravici vsakega, da ima svoje mnenje in ga tudi hrani. Oni navadno zahtevajo, naj si nihče ne lasti pravice monopola nad neko določeno resnico. Toda, ko je tovariš Enver llodža napisal članek, ki ni u-gajal jugoslovanskim tovarišem, so ga ozmerjali. Verjetno bi bil ta članek lahko spisan tudi na drugačen način. Toda zakaj ne bi imel tovariš Hodža lahko svojega mnenja, to je pravico do kritike, za katero stremijo jugoslovanski tovariši? Nedopustna vmešavanja Tito si je v svojem govoru ne samo dovolil odkrito vmešanje v zadeve Albanske partije dela, marveč se je tudi grobo vmešal y zadeve Komunistične partije Francije in drugih komunističnih partij, med temi tudi naše partije in skušal izraziti, ne da bi bil vprašan, oceno o notranjem položaju partij in o delu njihovih voditeljev. «Izbira voditeljev — je ob tej priliki pisalo glasilo KP Francije «Humanité» — je notranja zadeva vsake partije. Zunanja vmešavanja v te zadeve lahko škodujejo vsemu delavskemu gibanju, in preteklost je to pokazala». Ni mogoče, da se ne bi strinjali s to opazko. Po vsem tem se zato ne smemo čuditi, da so buržoazni kro. gi v tujini z radostjo sprejeli Titov govor. Kako naj bi se to- "Borba”: Odgovor na članek v “Pravdi”, katerem je drugič obravnavala puljski govor tovariša Tita ha» od 27. novembra je 11 «Odgovor na članek v v katerem je drugič lvala puljski govor tov. Odgovor je podpisal zu-°litičiii komentator Jože ^tku članka se pravi, da ie članek v »Pravdi» po-novost, ki jo pozdrav-' izjavo o pripravljeno. ^Zpravo». «Borbo» vesele «Pravda» omenila na-moskovski deklaraciji vzajemno kritiko. «Po. takšnih je čutili časa. Če bi bilo v mi-Več iskrene in enako-fazf>rave med komunisti, 'c bi prišlo do takšnih na kakršne so zdaj na-'"rialistične sile na Madia. 'az pravi, da je poziii- ia I’11 razpravi na pravi list — vno. da je «Pravda» priznala potrebo po takšni razpravi. Za-radi tega «je moč govorili o pozitivni evoluciji, ki lahko po. lagoma privede do popolne potrditve novih nazorov o odnosih med komunističnimi partijami in socialističnimi deželami». Sedanji položaj in spremembe v svetu v korist socializma postavljajo pred komuniste številna vprašanja, na katera je treba teoretično in praktično odgovorili. «Tò je možno -— se pravi samo na podlagi ustvarjalne uporabe marksizma-leninizma. V tem sklopu je treba prisoditi posebno mesto is-kreni konstruktivni razpravi». «Borba» poudarja, (la se ZKJ in Tito zavzemata za takšno razpravo in da ni njuna krivda, če do sedaj takšne razprave ni bilo, ker niso vodstva posameznih kompartij ravno pravilno razumela teh prizadevanj. Za analizo madžarskih dogodkov drugimi vprašanji, kijih 1 resno in temeljito pre-1 vprašanja analize mad-dogodkov in določanja ^ resničnih vzrokov. To 1 napraviti zato, da se °godki ne ponovijo več. ®nalizi bi morali sode-'s* socialistični činitelji, *v* «Pravda». ''Borba» ugotavlja : «Žal oprave «Pravda» ni do-’ ker da po eni strani 8Vojo privrženost raz- 0 drugi strani pa dejan-°Pa proti tej razpravi. Slavno obtožbo — piše , Proti govoru tovariša '"javlja «Pravda» trdi-le ta govor izkoristila i^dna reakcija. Mar želi 11 s tem reči, da zara-|.^rodne reakcije ne sme t Cr,e razprave, ne kon-kritike? Mar to po-komunisti ne smejo 1 dejstvom v oči in polico?» >» pritožuje, da je "Pravde» več «starih Dietod», ker je kup netočnih trditev, samovoljnega razlaganja stališč in pačenja posameznih izjav. «Tovariša Tila nadaljuje list — obdolžu-je, da je dejal, da je kult osebnosti posledica sovjetske socialistične družbene ureditve», pri tem pa potvarja Titove besede in «postavlja vso polemiko na čislu drugo področje — tja, kjer za polemiko ni nobene potrebe na vprašanje, ali je družbeni sistem v SZ socialističen ali ne». Korenine kulta osebnosti «Borba» se vprašuje, zakaj «Pravda» ne citira vseh besed Tita o tem vprašanju, kjer se govori, da so sedanji sov. voditelji videli, da je SZ po zaslugi Stalina prišla v slepo idico, in so zaradi tega na XX. kongresu obsodili prejšnje metode, so pa napačno postavili vso stvar kot vprašanje kulta osebnosti, ne pa kot vprašanje sistema. Korenine kulta osebnosti so v birokratskem aparatu, v načinu vodstva in v tako imenovanem «enonačelju», v ignoriranju vlo. ge in teženj delovnih množic, v raznih Enverjih Hodžah, Še-hujih in drugih voditeljih nekaterih zahodnih in vzhodnih partij, ki se upirajo demokrati, zaeiji in odločitvam XX. kongresa...» Člankar pravi, da se ne more znebiti vtisa, da se «Pravda» hoče izogniti razpravi o tej stvari in da « takšen beg pred stvarnostjo pojasnjuje tudi, zakaj v nekaterih kompartijah ne napredujejo hitreje v popravljanju napak, storjenih v preteklosti. in bolj pogumno ne težijo po lem, da bi uporabili novo usmeritev, ki so jo bili določili na XX. kongresu KPSZ.» List pravi, da je «Pravda» zaradi Titovih besed o Hodži obdolžila jugoslovanskega voditelja, da ‘se vmešuje v notranje zadeve drugih dežel in partij in da se ne drži načela enako-pravnosti vseh dežel, češ da je bila v tem primeru napadena majhna dežela. List pravi, da hi bilo zaradi preteklosti in zaradi sedanjih dogodkov priča- kovati, da se bo «Pravda» te stvari lotila bolj odgovorno. Glede IJodže pravi list, da se je treba spomniti na izkušnje z Rakosvjem in Geroejem, ki sta uživala podporo kompartij celo tedaj, ko je postalo jasno, da je celotna partija madžarskih delavcev in vse delovno ljudstvo Madžarske proti njima. Šele krvavi dogodki na Madžar, skem so odprli oči nekaterim vodstvom kompartij glede Ra-ko«yja, a pri tem se ne gre do dna, ker da se pod pritiskom množic popravlja ena napaka, drugje pa se nadaljujejo stare napake. Stara politika? Zaradi tega se «Borba» vprašuje, kam lahko privede stara politika in ali ne škoduje socialističnim silam in tudi socialistični Jugoslaviji, da se molči o takih pojavih? To, piše list, je hotel reči Tito, ko je v Pulju govoril o Hodži, prav posebno, ko je «Pravda» objavila Hodžev članek, «pri tem pa se ni zavarovala pred njegovimi trditvami, ki so ne samo klevete proti Jugoslaviji, marveč tudi nasprotujejo intere, som socializma». «Borba» nadaljuje : «Ne vznemirja je niti to, da razlaga nazore, ki so v nasprotju s sklepi XX. kongresa KP SZ». «Borba» opozarja na dejstvo, da čim sovjetski voditelji začnejo razpravljati, albanski voditelji začnejo streljati. Pravi se tudi, da vzbuja začudenje dejstvo, da «Pravda» ne onemogoča klevetniških napadov na Jugoslavijo, na ZKJ in na Tila, napade, ki niso kritike, pro-ti kateri jugoslovanski komunisti ne mislijo nastopati, marveč jih sprejeti. List pravi, da niso proti kritiki, da pa so proti takšni kritiki, s katero se jim vsiljujejo stvari, ki nimajo «najmanjše zveze z našim stališčem... ne moremo dovoliti, da nas napadajo zaradi nečesa, kar je v popolnem nasprotju s tistim, za kar se zavzemamo». O jugoslovanskem sistemu «Borba» odklanja kot izkrivljanje dejstev trditev «Pravde», da jugoslovanski komunisti mislijo, da je njihov socializem najboljši in univerzalne vrednosti. Res je, da «Pravda» priznava izvirne oblike socializma v Jugoslaviji in očitnost nekaterih pozitivnih strani delavskih svetov in istočasno kritično pripominja glede nekaterih strani jugoslavanskega sistema. To je stvar razprave, ki naj bi se vršila ob drugi priliki. Po drugi strani, pravi «Borba», «Pravda» uporablja čudno me- lodo : «Da bi zmanjšala pomen jugoslovanskih izkušenj v izgradnji socializma, zlonamerno opozarja na naše gospodarske težave in jih povezuje z našim obravnavanjem socialistične izgradnje». «Borba» se pritožuje, da je «Pravda» govorila o težavah na kmetijskem področju, o nedoseženi zmagi socialističnih sil na vasi, o primanjkljaju pšenice, o pomoči ZDA, o možnosti njenega izkoriščanja nasprotij med imperializmom in socialistični, mi deželami, o tem, da pomoč nima po- kapitalističnih dežel sebnih prednosti. «Ne bomo se ustavljali — pravi list — pri dokazovanju, da naše gospodarske težave niso posledica našega družbenega sistema. Nam kot tudi avtorjem članka v «Pravdi» je zelo dobro znano, od kod te težave. Nasprotno pa smo mi prepričani, da je deloma prav zasluga sistema, da je bila majhna in zaostala dežela, kakor je Jugoslavija. sposobna vzlic pritisku z dveh strani ne le ohraniti svoje socialistično gospodarstvo, marveč tudi, da je prek njega bistveno — čeprav ne enakomerno na vseh področjih — razvila svoje produktivne sile.» «Sicer pa argument, ki ga na. vaja «Pravda», prav ničesar ne dokazuje, zakaj, kakor ve «Pravda» bolj kot mi, gospodarske težave niso samo v Jugoslaviji. Če pa hi se lotili globlje analize gospodarskih težav, hi prišli do zaključka, da jih je drugod dosti več kot pa v naši deželi». Gospodarske težave Glede očitka zaradi gospo-darskega sodelovanja z zahodnimi deželami pravi «Borba», da je Jugoslavija za mednarodno gospodarsko sodelovanje, in da so zaradi tega kakršna koli namigovanja glede tega neumestna. «Delavski razred in vsi narodi Jugoslavije bodo sami skrbeli za svojo socialistično ureditev in sami prav tako najbolje vedo, kaj je zanje ko-ristno in kaj ne in kje so meje našega sodelovanja z drugimi deželami. Zato mi takšnih na-' migovanj ne moremo razumeti drugače, kot da je poskus kvarjenja mednarodnega ugleda Jugoslavije». «Borba» odgovarja tudi na napad «Pravde», kjer se kritizira tisti del Titovega govora, v katerem se pravi, kako se je madžarsko ljudstvo borilo za svojo neodvisnost, ne da bi se zanimalo, kakšen red bo potem zavladal v državi. List pravi, da bi morala «Pravda» rajši vprašati, zakaj se je to zgodilo, ne pa napasti tistega, ki je to ugotovil. Pri tem citira del resolucije vlade LR Kitajske, kjer se pravi, da je bila pravilna zahteva Poljakov in Madžarov o demokratizaciji, neodvisnosti, enakosti in večji blaginji, ker je la zahteva prispevek k enotnosti med socialističnimi deželami ; kjer se trdi, da celo voditelji socialističnih dežel ne upoštevajo načel enakosti med narodi, kar je napaka buržoaznega šovinizma, ki je še hujša, če se pojavi v veliki državi. V članku sc ugotavljajo neenakopravni odnosi, ki so se ustvarili za čgsa Stalina in so izzvali protisovjetska čustva v vseh deželah, ki so naraščala v pravi odpor. To protisovjetsko razpoloženje je prišlo najbolj do izraza na Madžarskem in zato se morajo vsi privrženci socializma vprašati, kam lahko privede . to protisovjetsko razpoloženje, kakšne utegnejo biti posledice za socializem, kje je vzrok takšnega razpoloženja in kaj je treba ukreniti, da se to nezdravo stanje odpravi. O proti-sovjetizmu «Pri nas pravi list - Jugoslaviji — — je ostalo v množicah le še malo protisovjetskih čustev, ki so se razvila pred letom 1948 in neposredno po njem. Bolj natančno povedano, v ljudskih množicah Jugoslavije dejansko zdaj sploh ni moč govoriti o kakem protisovjetskem razpoloženju. V vsakem primeru uživa ZSSR pri jugo-slovanskih narodih mnogo so-lidnejši in realnejši ugled kot pa pri nekaterih drugih narodih v vzhodnoevropskih deželah... Pojasnilo za takšno okolnost je zelo preprosto. Razlog je v tem, da so odnosi med Jugoslavijo in SZ dejansko enakopravni in da tu dejansko ni vmešavanja v notranje zadeve. Takšni odnosi, sloneči na enakopravnosti, omogočajo naši javnosti, da realistično presoja vlogo Sovjetske zveze in da loči tisto, kar je negativno, od pozitivnega. «Tam kjer ni enakopravnih odnosov, pa ni možnosti za realistično gledanje in presojanje druge strani. Resnično prijateljstvo, takšno prijateljstvo, ki ga podpirajo široke ljudske množice, je samo tam, kjer so odnosi med deželami zares enakopravni. Velika država je deležna v drugih deželah tolikega ugleda in tolikih simpatij, koli-kor si jih ustvari sama s svojimi dejanji». Stari in novi nazori List pravi, da z načelne plati je sovjetsko vodstvo že kritiziralo dosedanje odnose z vzhodnoevropskimi deželami in postavilo deklaritivne temelje za razvoj novih odnosov. Je pa ostalo dosti starih nazorov, ki težijo za tem, da bi se dosegel nekak kompromis med demokratičnimi načeli o medsebojnih odnosih in starimi teorijami o soeialističnem taboru. «Stare zamisli o socialističnem taboru so nujno povezane z zamislimi o hegemoniji ene ali druge ”vo-dilne dežele”», kar pa se ne ujema z idejo o enakopravnih odnosih. «Ne glede na vse te pomanj- rej ne spomnili besed Avgusta Bebla, starega voditelja delavskega gibanja, ki je vedno priporočal, naj se dobro premisli, katera je bila napaka, ki je razveselila sovražnika. Naši nasprotniki so takoj prišli do zaključka, da bo ta govor sprožil hude spore med sovjetskimi m jugoslovanskimi komunisti in povzročil poslabšanje odnosov med obema deželama. Kdo se ne zaveda, da zaradi skupne stvari komunističnih partij, ni dovoljeno netenje prepirov, da niso dovoljeni medsebojni napadi, ki povzročajo vzdušje nesoglasja, ki je že stvar preteklosti, ki smo jo s skupnimi napori likvidirali? Višje koristi stvari delavskega razreda, koristi socializma zahtevajo medsebojno razumevanje in od. stranjevanje vsega, kar bi imelo negativne posledice za na-•taljnje zbiranje sil socializma na osnovi načel marksizma-leninizma. O sodelovanju med KPSZ in ZKJ Sodelovanje med KPSZ in ZKJ, kot je navedeno v izjavi o odnosih med Zvezo komuni, slov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze, mora sloneti na popolni prostovoljnosti in enakopravnosti, prijateljski kritiki, mora ga ka-rakterizirati bratska izmenjava mnenj o spornih vprašanjih med našima partijama. Znano je, da je imel v preteklosti del vodstva Zveze komunistov Jugoslavije zgrešena gledišča o važnih problemdi socialistične izgradnje, katera ne odgovarjajo teoriji marksizma-leninizma. Iz tega je prišlo do oddaljitve od načel proletarskega internacionalizma. Pospešujoč zbliža, nje z Zvezo komunistov Jugoslavije, je naša partija upoštevala dejstvo, da je za dosego enotnosti v glediščih o važnih ideoloških vprašanjih potrebno precej časa, ker med KPSZ in ZKJ so obstajala in obstajajo še danes sporna gledanja o številnih gornjih vprašanjih. S svoje strani bo KPSZ še nadalje razvijala politiko sode- lovanja med našima partijama na osnovi načel marksizma-leninizma, v interesu bratskih narodov ZSSR in Jugoslavije, v interesu obrambe demokracije in socializma. Zavedamo se, da je tudi danes neobhodno potrebno preučiti sporna vpraša-nja, da se lahko razčistijo v mirnem in prijateljskem ozračju, z odkrito izmenjavo mnenj. Komunisti Sovjetske zveze, kakor tudi komunisti vseh dežel sveta se zavedajo, da je sedaj, ko je reakcija razvila kljivosti — zaključuje «Borba» — pomenijo deklaracije ZSSR o odnosih š socialističnimi deželami vendarle pozitivno izhodišče za nadaljnji razvoj odnosov med ZSSR in vzhodnoevropskimi deželami. Pomembne spremembe «V konkretni politiki Sovjetske zveze nasproti deželam Vzhodne Evrope so že doslej nastale pomembne spremembe. Njihovega pomena ne gre podcenjevati. Vendar pa niso bile tako velike, da bi spremenile vse bino odnosov. Tragični dogodki na Madžarskem so stvar privedli do kritične točke. Vsem je očitno, da tako naprej ne gre več. Nekifj se mora spremeniti. Toda kaj in kako? • Tu ui dosti izbire. Inačic je sicer veliko. V bistvu pa sta samo dve poti : vrnitev k stalinizmu ali zagotovitev demokratičnih odnosov enakopravnosti med socialističnimi deželami ; stara politika birokratskega nadzorstva nad množicami ali pot socialistične demokracije s čcdalj6 širšim pritegovanjem množic v sistem družbenega u-pravljanja ; stalinistična politika hegemonije ali pa pot u-slvarjanja tistih enakopravnih odnosov, ki so se že razvili med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in ki sc z uspehom razvijajo med Poljsko in Sovjetsko zvezo. «To je zdaj poglavitno vprašanje. Žal pa piše «Pravda» tako, kot da tega ne vidi». Slovenci! “Delo" je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. srdito kampanjo proti silam so. cializma in demokracije, ko uprizarjajo imperialistični in fašistični elementi srdite napade proti komunistom v prizadevanju, da hi zanesli razkol v mednarodno komunistično gibanje, nujno potrebna nadaljnja strnitev vseh sil socializma na podlagi marksistično-Ieninistič-nih načel, na podlagi načel socialističnega internacionalizma. * * * A.fl.: Podnaslove v članku je sestavilo naše uredništvo. Se nekaj važnih ugotovitev Dopisnik agencije «United Press» v Avstriji v dneh tragičnih dogodkov na Madžarskem poročal : «Bitke, ki se danes širijo na Madžarskem so bile že dolgo časa prej pripravljene s strani ilegalnih bojevnikov. Kako naj si človek drugače razlaga — se sprašuje dopisnik — da se je pojavilo od danes do jutri, prav v trenutku ko je začel upor, tisoče madžarskih trobojnic z Korenskim križem in isto toliko trobarvnih trakov na rokavih u-pornikov? Da ne govorimo o orožju, ki ga «zaplenitve» ne morejo v celoti opravičiti, predvsem v začetku bojev, kamionih, ki so prevažali upornike na strateška mesta, motociklih za štafete. Ko se vpraša o teh stvareh odgovorne, nastane samo molk.» * * * Dopisnik «United Pressa» je vprašal vodjo neke skupine kon-trarevolucionarjev : «Od kdaj ste prevzeli to funkcijo?» Vodja mu je odgovoril : «Pred več kot štirimi tedni.» Stran 4 DELO 1. decembra 1956 DOMACI PROBLEMI IN VESTI Več celic 100 obnovilo partijske izkaznice V sekciji Sv. Križ 90°/o, ženska celica pa je obnovila vse izkaznice Dobri rezultati tudi v tovarnah Novi člani v Sv. Križu, Miljah, Pisoniju in pri Sv. Ani V tem tednu beležimo nove n-spehe v kampanji obnavljanja izkaznic in rek rotacije. Vesli. ki prihajajo iz celic in sekciji potrujejo. da se letošnja kampanja vrši s še večjim navdušenjem in poletom. Tovariši se zavedajo politične važnosti tega dela, zavedajo se, da je to sestavni del borbe in kot tak najboljši odgovor protikomunističnim hujskačem. Poglejmo kakšni so dosedanji rezultati tedna. V Miljah so celice ACNA, občinskih nameščencev, Felzsegy-ja, vasi Sv. Roka dosegle 100% pri obnavljanju izkaznic. Vpisal se je 1 nov član. V sekciji Sr. Ana so tovariši pridobili v tem tednu štiri nove člane. Nadvse zadovoljiv uspeh beleži sekcija Sv. Križ, kjer je bilo obnovljenih 90% izkaznic, dočim je ženska celica, ki šteje približno 60 članov, obnovila izkaznice 100%. Poleg tega so v lej sekciji vpisali še 3 nove člane. Dobre uspehe beležita tudi dve celici v sekciji Sv. Ivan in sicer na Lonjerski cesti, ki je obnovila že vse izkaznice ter celica v ul. Cilino, ki je dosegla 95%. Iz sekcije Tomažič imamo na slednje podatke : celica Redivo 98%, celica Gorian 95, celica Magajna 60%, celica Lutman in Valdematin 50%. V sekciji Pisani so vpisali 2 nova člana. Nabrežinska sekcija je do sedaj obnovila 50% izkaznic. Dobro napreduje obnavljanje tudi v tovarnah, posebno v ladjedelnici Sv. Marka, kjer so tri celice dosegle 100% in v Tovarni strojev, kjer je ena celica tudi že obnovila vse izkaznice. panje, velik doprinos za rešitev našega mesta pred popolnim gospodarskem propadom. Svečan sprejem na konzulatu FLRJ V sredo zvečer je generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vo. šnjak priredil v prostorih konzulata svečan sprejem ob priliki obletnice AVNOJ, državnega praznika Jugoslavije. Sprejema so sc v velikem številu udeležili predstavniki krajevnih oblasti, tržaškega političnega, gospodar, skega in kulturnega življenja, podeželski župani in nekateri odborniki. Med povabljenci so bili tudi predstavniki goriških in beneških naprednih Slovencev. Novo mladinsko glasilo Te dni izide prva številka mladinskega tednika «Nuova generazione», ki bo prav posebno mladih komunistom velika pomoč in kažipot v njihovih borbah za boljše življenje vse mladine. Zato naj ne bo mladinca in mladinke, ki hi ostal brez tega lista. Obvestila kmetovalcem Tovariši so v resnici lahko ponosni na dosedanje rezultate, ki pa morajo biti za vzpodbudo vsem ostalim tovarišem, da takoj obnovijo v svoji sekciji izkaznice in da kupijo podporno znamko za vsoto, ki je v sorazmerju z njihovimi finančnimi možnostmi. Obenem pa priporočamo na čimprejšnje poravnanje vseh eventuelnih z as tankov članarine. Sleherni tovariš mora čutiti dolžnost, da takoj obnovi svojo izkaznico, da poravna vso članarino in kupi podporno znamko. Obenem pa mora biti aktiven propagandist pri prijateljih našega tiska, volivcih in vseh, ki so ob naši strani v vsakodnevnih borbah in akcijah. Prepričati jih mora, da pristopijo v našo veliko družino, da bodo okrepili našo partijo, kot orožje borbe za interese delavskega razreda in našega mesta, ki preživlja resno gospodarsko krizo. Čim močnejša bo Komunistična partija, tem uspešnejša bo borba za gospodarski procvit Trsta. Zato je prizadevanje tovarišev za dober uspeh te kam- Obveščamo zainteresirane živinorejce, da se bo vršil v mesecu decembru jesenski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrebnih, nad 10 mesecev starih bikov ali za katere ni v teku prošnja za potrditev. Torej, vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega meseca •— decembra • stari 10 mese-morajo predložiti potom svoje občine do konca tega meseca prošnjo na posebnem o-brazcu, ki se dobi istotam, naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov ulica Ghega, štev. 6, I. Vsa potrebna pojasnila se dobijo na sedežu komisije ali telefonano na štev. 23-927. SLOVENSKO HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA Dom pristaniških delavcev in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ul. Roma, 15 priredita v nedeljo, 2. decembra t. L oh 16. uri v Avditoriju v Trstu skupno proslavo 50-letnice smrti Simona Gregorčiča Na sporedu so ; govor, recitacije, nastopi pevskih zborov «Vesna» iz Križa, Glasbene Matice in «Škamperle» iz Trsta, solistov, zbora in orkestra Glasbene Matice, ki bodo izvajali Sattnerjevo kantato « Jeftejeva prisega ». Vstopnice dobite na sedežih obeh pro-svet po 150.—, 100.— in 50.— lir. Dvorana Avditorija bo ogrevana. Stečaj gradbenega podjetja „ Maionica“ TT torek so v Tržaški steklar. ni ugasnili peči. S tem je prišlo ob kruh 157 delavcev in uradnikov s svojimi družinami. Vsa dosedanja posredovanja delavcev in sindikatov pri raznih krajevnih organih in oblasteh so ostala brezuspešna. V ponedeljek so delavci, videč, da ni s strani merodajnih krogov pravega zanimanja za rešitev zadeve, zasedli za kratek čas tovarno in jo zapustili šele na intervencijo sodnika, ki ima v rokah stečaj. Slednji jih je tudi prepričal naj ugasnejo peči, da .se prepreči nadaljnja škoda i-movini. Delavci so sicer zapustili podjetje, vendar pa niso s tem odstopili od svojega vztrajnega prizadevanja, da se najde taka rešitev, ki jim bo omogočila po. vratek na delo, to je nadaljevanje proizvodnje. Za par tednov so še preskrbljeni, ker je treba Občinska seja Miljah V sredo zvečer se je sestal na redni seji občinski svet v Miljah. Župan tov. Pacco je podal poročilo o javnih delih ter nato obravnaval tudi vprašanje uvedbe zakona 703. Iz poročila o javnih delih izhaja, da je bilo sezidanih 400 stanovanj, od teh nekatera še zidajo. Pripravljen je že načrt za gradnjo nadaljnjih 300 ljudskih stanovanj in s tem bo v miljski občini stanovanjska kriza v glavnem rešena. V poročilu o javnih delih so bila navedena še druga dela za kanalizacijo, razna popravila cest itd. Nato se je začela diskusija na 'Demokracija” na nekaj pozablja V zadnjem času je prišlo v naše uredništvo več bralcev .hni r zgodba - M. Jeras: Duna povesti - «Človek se vedno ^ slavlja» - 22.15 Brahms: S®"t: fonija št. 3. PETEK: 13.30 Glasba po . Ijah - 18.30 Z začarane P0*1 - 19.15 Radijska univerz" 20.30 Sulek: Drugi klasi". ir koncert - 21. Umetnost in ?rl reditve v Trstu GLEDALIŠČE Prihodnjo nedeljo koncert na Opčinah V nedeljo 9. decembra 1956 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pevskega zbora s Proseka-Kontovela. Začetek točno oh 17. uri. Tudi za ta koncert vlada tako veliko zanimanje kot za onega, ki so ga imeli Trehenci preteklo nedeljo v isti dvorani. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto 1. decembra ob 20,30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7. V nedeljo 2. decembra ob 16.30 v prosvetni dvorani na Opčinah. V torek 4. decembra ob 20.30 v kinodvorani v Skednju ROBERT ANDERSON «C A J IN. SIMPATIJA» ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI gostovanje gledališča iz NOVE GORICE v nedeljo 2. decembra ob 16 in ob 20. uri v prosvetni dvorani, Ko rz»o Verdi 1 HOPWOOD: «VZORNI SOPROG» veseloigra v 3 dejanjih Izšel je “Jadranski koledar “ Izšel je «Jadranski koledar» za l0t° 1957, ki se bo letos prodajal skupno [ štirimi zanimivi^1 knjigami Prešerno0e nove družbe za cen11 500 lir. Priporoča^0 nakup, da pridej° koledar in omenjet® knjige v vsako sl°’ vensko hišo. KINO « ovi. Opčine Sobota, 1. dec.: «Tujka» straniera). Film cin6"0 scop Warner Bros. Nedelja, 2. dec.: se pono , Ponedeljek, 3. dec.: se pt®0 .Torek, 4. dec.: «Dežela čkov. (Il paese dei ca®" nelli). Barvni film. Sreda, 5. dec.: se ponovi- j," Četrtak, 6. dec.: «Tajni s0*)® vec» (Il complice segre Barvni film Universal-Petek, 7. dec.: se ponovi. Nabrežina tez ii iène li Ježili »gacijc kot ajms; črpt h j e ir »iko, So ses ijansk- ili tc lfske p; »V sl O’ »kih •Ulja tesno »! da s •iène hovitv tstu z •a gos °da, 'tičneg » kot »tiene «lami. ili. k fenutk 'h je i Sobota, 1. dec.: «Osvajalec hike» (Il conquistatore j, Messico). Film "r*rn ' Bros. * ; iVL ha ka ehotm za z. ; gibi Rei in 'huje j' (i) rado i h; vi «civil oven he m c 'sakeg hega krinki «den Sreda, 5. dec.: «Zena je za vse» (La moglie è u" 1 per tutti). Film Inai®- je pad .hižin •sta v i'ekuli Nabrežina - postaja > žara Sobota, 1. dec.: «Helgate 1 Močas liki pekel» (Helgate f"''oliste grande inferno). Fd® i Nedelja, 2. dec.: se pon°v*' A.S.G. Trehenci gostovali na Opčinah Preteklo nedeljo je bil v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pevskega zbora «Primorec» iz Trebč. Koncerta se je udele- Urnik avtobusov •hu lj s°bna bi p .Prem ediee je tis; »hi Bazovica - Padriče - Gropada Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10. 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18. 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30, 24. Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18. Ob praznikih 7.25, 10, 13.10, 14.30, 18, 20.30. Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) . Ob delavnikih: 7.45, 13.10, 17.30. Ob praznikih: 11.30, 17.30. Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. tednu v mesecu. Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7.25, 10.20*, 12.05, 13.05*, 16.35, 17.05*, 18.06, 18.35, 19.20, 20.45, 22.35. Ob praznikih:' 9.05, 10.35, 18.15, 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 19.35, 20.40, 22.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavijo v Dolini. Tornio - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. Ob praznikih: 9.35, 14.05, 16.20, 19.35, 22.50. Adamič - Mačkovlje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22.30. Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 18.15-Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Larg0 riera Vecchia) - !i Ob delavnikih: -6.20, 'g/ 7, 7.22*, 7.40, 8.07**, 8-2 ,o#T' gos 9.02, 9.30**, 9.40, 10.15. 11.02, 11.20**, 11.40, 12.02. 4 j; 10.15. ^ baše« U.Ui, 1J..ZU -, ll.lV, I . 12.40, 13, 13.20**, 13.40, ^ «leleà 14.45*, 15.16*. 15,45*,^;,, Ijtg^sa 16.40. i.7.20, 18.30' **, 18.50, 19.20**, 2l/ 2o!o5**ì 20.30, 20.52, 21.1°- j" ^ * 23.20. affli: ^re 8.31, b 'le ak il.ol-, ■ 12, nato odhodi vsake SV- 22.15*. 22.45* Ob praznikih: 8, --- ji- j • 9.31, 10.01, 10.31, J1.0"'trt iPyP jo N.B. *) odhod s trga ijN čiška. — **) Vožnje do . tja, ostale do PodloDl P' heiz Mi *»ke P egt T1 in, 3om