Posamezna številka 8 dinarjev Poštnina platana * gotovini ZASAVSKI leto vi. — štev. 37 L im, TRBOVLJE, 16. septembra 1953 O Izdaja Okrajni od&oi Socialistične nete deiomth ljudi v Trbovljak - Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Slane Šultai - Tiska Mariborska liskama v Mar boru - Naslov uredništva m uprave: .Zasavski vestnik" Trbovlje I. uprava -udnika - Telefon »t 54 — Račun pri podrulnici Narodne banke v Trbovllab štev 614-..T"-146t LUt >ba a ve v seznamih volivcev, se računa od 1. oktobra 1953. Zvezni izvršni svet je z nadaljnjim sklepom ugotovil število ljudskih poslancev, ki bodo izvoljeni na novembrskih volitvah v Zvezni svet in Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Na temelju števila prebivalcev Jugoslavije bo treba na vsem področju Jugoslavije izvoliti 282 ljudskih poslancev. Glede na število prebivalcev na področju ljudskih republik bodo volili v Zvezni svet: v Srbiji 117 ljudskih poslancev (v Vojvodini 29, v Kosmetu 14), v Hrvatskj 65, v Sloveniji 24, Bosni in Hercegovini 47, v Makedoniji 22 in v Cml gori 7 ljudskih poslancev. Na temelju števila proizvajalnega prebivalstva, ki šteje v vsej državi 14,187.649. bo treba v Zbor proizvajalcev Zvezne Ljudske skupščine Izvoliti 202 poslanca. Po odstotku udeležbe skupin pri skupnem družbenem proizvodu bo skupina industrije, trgovine ta obrti volila v Zbor Imel v | proizvajalcev ljudskih po- slancev. skupina kmetijstva 67. Zvezni izvršnj svet je ugotovil tudi število poslancev, ki jih bodo volile posamezne gospodarske skupine na področju ljudskih republik. S tretjjm sklepom je Zvezni Izvršni svet razdelil področje FLRJ na volilne okraje za volitve ljudskih poslancev. S posebnim odlokom je ugotovil področja volilnih okrajev za volitve ljudskih poslancev v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi sklep o imenovanju Zvezne volilne komisije. Ontira dva meseca nas še ločita od dneva volitev v republ> ški ta zvezni zbor, v novo ljudsko skupščino Jugoslavije ta republik. V okraju Trbovlje razpravljajo že dalj časa na razširjenih sejah Socialistične zveze in manjših sestankih o bližajočih se volitvah, v zvezi s tem pa po naših terenih proučujejo nove gospodarske uredbe. Kakor znano, bodo pred temi volitvami volitve v okrajni zbor proizvajalcev, ki bo imel 37 odbornikov. Od teh bodo dali Industrija in obrat 35, kmetje pa 2 zastopnika. Volitve v okrajni zbor proizvajalcev bodo v termina od 25. oktobra do 1. novembra t. L Izdelan In pripravljen Je že , načrt sestankov po naših pod-| jetjih in ustanovah, kjer bodo skupno s sindikalnimi organizacijami sklicani sestanki, na ka- ' terih bodo razpravljali o kandi- LEPO SO PROSLAVILI OBČINSKI PRAZNIK V RADEČAH Kakor smo Se poročali v prejšnji številki, so Radečani sklenili, da proglasijo 8. sept. za svoj občinski praznik, ki ga bodo praznovali vsako leto najbližjo nedeljo. Leta 1941 je kruti okupator domalega vse prebivalstvo radeškega področia izselil z domače grude v »Veliki rajh«. 8. septembra 1945 se je pa 1500 Radečanov po dolgih štirih letih vrnilo nazaj v svoje porušene In požgane domove. V snomin na to vrnitev Je Ljudski odbor mestne občine Radeče sklenil proglasiti ta dan za svoj občinski praznik. 2e na predvečer, v soboto 12. t. m. so v Radečah slavnostno uprizorili kot zadnio predstavo Uudsko Igro »Miklovo Zalo«. Igrali so Jo na prostem. Udeležilo se je je okrog 600 gostov iz Zagoria. Trbovelj in Hrastnika ter domačini. V nede-Uo 13 septembra je pa na vse Vodstva mladinsk ti organizacit ne najdejo poti do svojih članov To je ugotovila mladinska konferenca, ki se je pred kratkim vršila v Radečah in ob tej konstataciji se je treba zamisliti. Nihče ne more trditi, da naša mladina ni aktivna, napredna ta revolucionarna, toda po ugotovitvah konference je njeno delo, njeno sodelovanje in izživljanje premalo organizirano. Mladina dela in sodeluje povsod, saj tudi povsod opazimo njeno delo, njeno zanimanje, napredek ta uspehe. Sodeluje v »Svobodi«, pri »Partizanu«, v sindikatih itd. in v Radečah se je ravno v zadnjem času pericazalo n. pr. pri »Miklovi Zali« ta pri proslavi občinskega praznika, da je tu v glavnem sodelovala mladina. To se Je pokazalo tudi že drugod. Vendar z vsem tem delom ta življenjem nima mladinska organizacija ničesar skupnega, nima nobene povezave. Vse to dela mladina brez svoje organizacije in njenega vodstva. In to ni prav! To dokazuje resničnost gornje trditve, saj bi morala biti mladina po svoji mla- dinski organizaciji in po njenem vodstvu organizirana ln povezana z ostalimi množičnimi organizacijami in društvi ter se v njih organizirano uveljaviti ta udejstvovati Z drugimi besedami povedano se to pravi, da v vodstvu mladinske organizacije na rade-škem sektorju nekaj ni v redu. Kako Je mogoče, da n. pr. vodstvo mladinske organizacije v Radečah sploh nima podatkov, koliko Je v Radečah neorganiziranih mladincev in da Je organiziranih samo 22! To so vprašanja, ki v prvi vrsti zadevajo mladinsko organizacijo In nujno je, da Jih uredi. Res Je pa tudi, da so za tako stanje odgovorne tudi druge organizacije, predvsem ZK m SZDL, pa tudi Društvo prijateljev mladine ta sindikati, ki bi se morali s problemi naše mladine, ki so hkrati problemi naše celotne družbe, dosti bolj ukvarjati. Saj je mladina osnova naše družbe in v (Nadaljevanje au drugi strani) zgodaj godba na pihala »Svobode« iz Radeč z veselimi korač-1 nicami oznanjala velik praznik mesta Radeče in okolice. Z vseh strani so prihajali gostje na ta lepi praznik radeške občine. SLAVNOSTNA SEJA V POČASTITEV PRAZNIKA V slovesno okrašeni dvorani hotela »Jadran« v Radečah so se ob 8 uri zjutraj zbrali občinski odborniki ter povabljeni gostje, med njimi republiški poslanec in sekretar ZK okraja Trbovlje, tov. Viktor Kovač, nredsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak predsedniki občin Trbovlje. Zagorje In Hrastnik ter drugi gostje. Na slavnostni seji se prebrali odločbo o proglasitvi občinskega praznika ter o pomenu tega dne. Govoril 1e predsednik mastne občine tov. Ferči Miler. Gostje so čestitali k prazniku občine Radeče. SLAVNrtS-rvr SPREVOD IN GOVOR Od radeškega mostu proti Radečam se je razvijal slavnostni snrevod. na čelu konjenik z državno zastavo in ostala konjenica, nadalie godba iz Radeč. Nato ie sledil na vozovih in kamionih prikaz kmetijske delavnosti občine Radeče ter obrtna dejavnost in prikaz radeške pa- Ob koncu Je sledil cb sprem’ pirnice. Sledila Je godba želez- ljevanju godbe pred tribuno fr*ir’-u -Mlk- gasilci ta lovci ter prikaz de- •Iova Zala«- kl so ga prikazali javnosti ekonomije VPD iz Ra- v narodnih nošah. deč. V slavnostnem sprevodu je ——------------------------- bila tudi celotna dramska družina lz Radeč, ki Je igrala »Miklovo Zalo«, v narodnih nošah. Na trgu v Radečah se ie nred spomenikom padlih žrtev zbralo preko 2000 ljudi, da prisostvujejo zaključni slovesnosti. Godba ie naiprei zaigrala himno, nato na žalostinko Med igranem ža-lostinke je sledilo polaganje vencev na grob talcev in nred spomenik pnrlUm borcem. Prod-«edp»k LOMO Radeče tov. Ferči Miler je nato lavno prebral odlok o proglasitvi 8. seotemtva ra občinski praznik mestne občine Radeče. V oaslednlem je spregovoril republiški poslance tov ^f*Vtor TTovn^ Ip čestitke vseh delovnih ljudi okraja Trbovlje k temu prazniku ter naglasil v svojih besedah pomen današnje borbe Jugoslavije za izgradnjo socializma — za izgradnjo svetlejše prihodnosti nas vseh. Omenil je izzivalne težnje italijanskih imperialistov, ki stegujejo roke po naši zemlji, in se dotaknil tudi bližnjih volitev v zvezno in republiške skupščine. Tov. Kovač ni pozabil poudariti uspehe, ki so jih dosegli Radečani na področju gospodarstva, posebno pa še na področju kulture in prosvete, pri čemer je omenil velik uspeh uprizoritve »Miklove Zale«. Svoje čestitke je izrekel nadalje predsednik OLO Trbovlje, za njim pa predsedniki ostalih mestnih občin našega okraja. Ob zaključku te zares lepe slovesnosti so poslali predsedniku vlade FLRJ. maršalu Titu brzojavko sledeče vsebine: »Delovne množice občine Radeče, zbrane na proslavi občinskega praznika, ogorčeno protestirajo proti agresiji italijanskega fašizma. — Prisegamo Vam, da bomo zvesti naši revoluciji in pozivu, ki ste ga dali na Okroglici. Delovno ljudstvo Radeč In okolice.« d atih za okrajni zbor proizvajalcev ter za republiški in zvezni zbor proizvajalcev. Do 5. oktobra bodo končani zbori volivcev, na katerih bodo volivci sprejemali kandidate. Po vseh občinskih odborih SZDL so že imeli razširjene seje skupno z občinskimi ljudskimi odbori ter zastopniki raznih organizacij in društev. Tam so že obravnavali volilni zakon ln nove gospodarske uredbe ter razpravljali tudi že o kandidatih za volitve. Na teh sestankih Socialistične zveze so pa obravnavali tudi organizacijska vprašanja, predvsem član-sko vprašanje, kjer je bilo rečeno, da se do volitev vključijo kot člani vsi tisti državljani, U imajo za to moralno pravico. Prav dober predlog so prinesli na zadnji razširjeni seji okrajnega odbora SZDL v Trbovljah, da se namreč skličejo sestanki z vsem] tistimi mladinci, ki bodo do 31. oktobra izpolnili 18. leto In bodo tako te Imeli pravico vo!i*i 22. novembra. V Podkumu se pa vzporedna z volitvami pridno pripravljajo tndi na proslavo občinskega praznika, ki ga bodo slavili 20. septembra. V Radečah so ob tej priložnosti razgibali celotno področje z uprizoritvijo »Miklove Zale« na prostem — dobro se se nadalje lotili vprašanja dajanja potrebnih pojasnil volivcem ta članom SZDL v Hrastniku. Tndi v Trbovljah je bilo že več širših sestankov. Zadovoljivo so prijeli v roke priprave na volitve tudi v Zagorju. Ce bode tamkaj delali tako kot pri zadnjih volitvah, potem bodo zanesljivo med najboljšimi v okraju. Naj omenimo, da so znali na tem sektorju pritegniti k sodelovanja strokovni kader inženirjev. tehnikov, nradnlštva. nameščencev, učiteljev, prav take obrtnike In drage. Poleg raznih problemov, ki se jih načeli na razširjeni seji O kr. odbora SZDL v Trbovljah v sredo, 9. septembra, so pa bila na dnevnem reda tudi organizacijska vprašanja o delu z mladino, ženami ta drugim] društvi. Lotili so se takoj organizacije manjšh sestankov, na katerih bodo poleg volilnega zakona in novih gospodarskih nredb razpravljali tudi o govoru maršala Tita na Okroglici. Preizkušnja sirer. Kakor prejšnji mesec, so tudi ta mesec po višjem nalogu preizkusili tudi v Trbovljah električno signalno sireno. Ker je določeno, da se ta poskus opravi vsako prvo soboto v mesecu, je sirena zatulila preteklo soboto, 5. septembra opoldne. Preizkus sirene je potreben zaradi kakšne morebitne okvare na tej signalni napravi. Prihodnji preizkus bo torej spet v soboto. 3. oktobra t. 1. opoldne Bralce našega lista pa prosimo, da obvestijo o prednjem da se izognemo vznemirjenja prebivalstva, vse svoje znance in prijatelje. Zbori volivcev v litijski občini Mesec september bo politično zelo razgiban. V vseh vaseh obširne litijske občine se bodo vršili zbori volivcev. Da bo omogočena udeležba prav vsem volivcem, bodo zbori volivcev v Sentjuriju, Zgornjem logu, Hotiču, na Ponovičah, na Savi, na Bregu, v Gradiških lazih, v Jablaniški dolini, v Jablaniških lazih in tudi drugih vaseh litijske okolice. Zbor volivcev iz Litije in Gradca bo pa 20. septembra, ko bodo med drugim razpravliali tudi o prepotrebnem vodovodu. Na ta zbor vo-l!voev bo moralo priti najmanj 900 volivcev Naročite in Čitajte „Z3S2!$!i \Ma Strojna tovarna »Miha Marinko'* iz Trbovelj spet razstavlja na zagrebškem velesejmu 2e na spomladanskem velesejmu v Zagrebu so zbujali pozornost razstavljeni izdelki Strojne tovarne »Miha Marinko« iz Trbovelj. Kaj je potrebno v rudarstvu, gradbeni industriji in podobnih podjetjih za boljšo tehniko in lažji način dela — vse to bodo lahko videli obiskovalci zagrebškega velesejma, ki sl bodo ob tej priložnosti ogledali tudi zanimive izdelke strojne tovarne v Trbovljah, Med razstavljenimi produkti tega podjetja je predvsem važno omeniti avtomatični izvozni stroj, ki se uporablja v rudnikih sa prevoz moštva in premoga. Izdelava tega stroja v Jugoslaviji je novost, ker se v tej obliki pri nas doslej Še ni fabriciral, In to spričo prednosti, ki jih Ima novi Izvozni stroj. Posetmoet novega stroja je v tem, da pride njegova kletka, če vozač ne more več obvladati stroja, sam do cilja. Stroj namreč sam kontrolira človeka ter je njegov vozač potreben le v toliko, da dš stroj v pogon. Njegov konstruktor je inž. Rudolf Babič, ki je skupno s tovarniškim brigadirjem Alojzem Kovačem delal na tej svojevrstni pripravi. Pred letom dni so začeli s poskusi, mnogo truda in dela je bilo in uspeh Je dane« tukaj. Prvi izvozni stroji tega tipa so že določeni za rudnike Bpr, Ivan ec ln Kanižarica. Druga pomembna novost na zagrebškem velesejmu bo v paviljonu Strajne tovarne »Miha Marinko« tako Imenovani udarni drobilec. Ta drobtina naprava je podobna nemškemu drobilcu »Prallmiihle«, Punkcija tega stroja omogoča drobljenje kamenja in hribin vseh vrst in trdot od premoga do bezalta. Oblika stroja je sicer majhna ln j« stroj pripraven predvsem za srednje in fino drobljenje. Poskuse s to napravo so delali na Gradbenem inštitutu v Ljubljani Rezultati teh eksperimentov so odlični. Sedaj bo prvi udarni drobilec razstavljen na velesejmu v Zagrebu, nato pa bodo z njim ponovno preizkušali drobljenje rud s 23 rudnikov, ki bodo svoje rude poslali Gradbenemu inštitutu v Ljubljani Preko šest mesecev so delali v tovarni na tem novem proizvodu, ki Ima zmogljivost 20 do 25 ton na uro. Konstruktor tega mlina je inž. Zupan, ki je' lahko na svoje delo ponosen, kajti udarni mlin bo mogoče s pridom uporabljati v gradbeni industriji, rudarstvu, cementarnah, kemični industriji in podobno. 2« sedaj je po novih strojih tovarne »Miha Marinko« povpraševanje iz vse države, saj so ti izdelki kakovostno enaki inozemskim in še boljši, na drugi struni pa cenejši. Tretja posebnost Strojne tovarne »Miha Marinko« na zagrebškem velesejmu, ki se bo uveljavila v nail Industriji kot praktična In zelo potrebna iznajdba, je pa mehanični nakladalec. Medtem ko so inozemski nakladalci preveliki, neokretni in pretežki ter za naše prilike nepriročni in neuporabni je ta izdelek tovarne »Miha Marinko« lahek, po svojih dimenzijah zelo majhen ter uporaben zlasti v Jamah, kjer Je hriblnskj pritisk zelo velik (Velenje). Ta nakladalni pripomoček je bil razstavljen kot prototip ie na spomladanskem velesejmu v Zagrebu, sedal Je pa ta stroj že praktično preizkušen. Pri tem mehaničnem nakladalcu Je po- treben za poslugo samo en človek. Stroj ima zmogljivost 50 ton na uro, tako da je prej kot v 1 minuti napolnjen 1 jamski voziček (700 kg). Ravno na premogu so se sedaj pokazali odlični rezultati. Ta nakladalna naprava je zelo pripravna za deponiranje raznih rud in hribin ter konstruirana za lastni pogan in na kolos ek. Sedaj delajo v tovarni na tem, da izdelajo ta stroj za transport po »gosenicah«, tako da ne bo vezan na prevoz po tira Na tem mehaničnem nakladalcu so delali poskuse dve leti. naročil za te transportne trakove že za preko 13.000 m dolžine. Ti proizvodi, ki jih razstavlja te dni Strojna tovarna »Miha Marinko« iz Trbovelj na zagrebškem velesejmu, so pa seveda le del raznih njenih izdelkov. Načrt te naše domače strojne tovarne je pa v glavnem izdelava raznih modernih separacij in sušilnic, raznih Jahtnih naprav, izvoznih strojev, transporterjev, modernih sejalnih sit za rude in podobno. Strojna tovarna »Miha Marinko« izdeluje vse svoje stroje Končno Je bilo tudi to delo I in ostalo na poseben način. Ta PRED IV. KONGRESOM ZVEZE SOCIALISTIČNIH ZENA JUGOSLAVIJE Pravice sena v naših sakonih -predlaga o se spremembe v korist sena Pri delu kronano z uspehom. Konstruktor Valentin Osredkar, ki je stroj izdelal po svojem zamisleku, se bo lahko s tem svojim proizvodom, ki bo odigral še veliko vlogo v našem gospodarstva na velesejmu postavil Poleg navedenih strojev bo Strojna tovarna »Miha Marinko« razstavila na zagrebškem velesejmu še druge svoje Izdelke, med njimi grabuljasti transporter ln vibracijsko sito — ptmv tako bo ta tovarna tamkaj pokazala interesentom prenosne in prevozne gumijaste transportne trakove, ki za tehnični svet sicer ne predstavljajo kakšne novosti, vendar je po njih velJko povpraševanj«, saj j j ima tovarna »Miha Marinko« T posebnost je v tem, da tovarna s svojim visoko kvalificiranim tehniškim osebjem in strojnim kadrom rešuje tehnično problematiko vsakega rudnika posebej in se skuša prilagoditi s svojimi izdelki specifičnim potrebam naših rudnikov po državi, ki razumljivo niso povsod enake, vendar je pa ta način dela velike važnosti za vsako ▼ poštev prihajajoče rudarsko in drugo podjetje. Ravno zaradi tega «e rudniki tn ostal* podjetja v vedno večji meri obračajo na to domačo tovarno v Trbovljah, ki Jim nudi svoje izdelke po veliko nižjih cenah, na drugi strani pa z izdelavo stro-ev doma hranimo drage devize za inozemske proizvode, ki če- Cetrti kongres Zveze socialističnih žena Jugoslavije bo poleg ostalih vprašanj obravnaval tudi nekatere naše uredbe in zakone, ki so v zvezi z življenjem naših žena. Tako je neka komisija pri Glavnem odbora Zveze socialističnih žena Hrvatske pripravila predlog za izmenjavo nekaterih določil zakona o podedovan ju. kazenskega zakona in zakona o soe. zavarovanju. Predlog obravnava nekatera zelo občutljiva vprašanja is življenja žena. Tako naši zakoni ne obravnavajo nekaterih vprašanj v polnem obsegu, zaradi česar trpe zlasti žene. Posebno pomembne so spremembe, ki se predlagajo v zakonu *a soc. zavarovanje. Omeniti hočemo le najvažnejše. Predlaga se sprememba 67. člena tega zakona, po katerem ima žena zavarovanca pravico do družinske pokojnine tedaj, če Je na dan njegove smrti že stara 45 let, ali pa če Je nesposobna za delo. Nov predlog pa pravi, naj bi imela vdova pravico do penzlje, če Je starejša kot 30 let, ali pa če ima več kot tri otroke. Predlaga se nadalje ponravek 47. člena istega zakona. Po tem zakonu žena zavarovanka kakor tndl moški dosežeta pravico sta polno invalidsko pokojnino po 32 letih službe. Ako žena po za- RABAT. Odkar Je francoska vlada odstavila prejšnjega sultana, se vršijo v Maroku neprestani' nemiri. Doslej so izrekli že 48 smrtnih kazni, 1500 oseb na so aretirali. Sedaj 1e pa prišlo do atentata na novega maroškega sultana Sidl Mohameda Ben Arafa. Atentatorja so na mestu ubili, sultan 1e pa ostal nepoškodovan. Sodilo, da Je bil morda vzrok atentata na sultana podpis dekreta, s katerim je prenesel del svoje oblasti na komisijo, v kateri Je tudi predstavnik Franclje. stokrat niso boljši od domačih, so pa neprimerno dražji. Dosedanje delo in uspehi strojne tovarne v Trbovljah so nam porok, da bo to Industrijsko podjetje, ko so končala svoje začrtane investicije, doprineslo zelo pomemben delež k izgradnji naše socialistične domovine. konsklh predpisih dobiva polno starostno pokojnino s 30 leti službe, a moški s 35, tedaj se ženi za dosego polne invalidske pokojnine poviša staž za 2 leti, moškemu pa zniža za 3 leta. j Komisija predlaga, da se ta staž spričo rahlosti ženinega zdravja zniža na 28 let. Za zakon o podedovanju m predlagajo nekatere spremembe dednih pravic samih zakoncev in izvenzakonskih otrok. Za kazenski zakrni pa predlagajo nekatera dopolnila mer za učvrstitev zakonske skupnosti. Čevljarski prikrojevalni tečaj v Trbovljah je lepo uspel Za dvig strokovnega kadra v čevljarski stroki je Okrajna obrtna zbornica v Trbovljah organizirala prikrojevalni tečaj za čevljarske pomočnike ln mojstre. Tečaj je trajal en mesec ln sicer od 15. Julija do 15. avgusta t 1. Vodja tečaja je bil tov Potočnik iz Kranja. Vršil se je v Trbovljah vsak dan v popoldanskih urah. Obiskovalo ga je 21 tečajnikov, ki so pokazali resno zanimanje za učenje, saj so prihajali na tečaj celo mojstri iz oddaljenih krajev. Iti so se udeleževali pouka redno in točna Vsi tečajniki so se oohvalno izražali o vodil In predavatelju tečaja tov Potočniku, kj se je res zelp potrudil. Prikazal je svojim učencem zgodovino čevljev, obrazložil anatomi io nog itd., pa vse do najnoveiših krojev za vse vrste čevljev, isto-tako tud’ vse mere in merjenja obutve. Na tem tečaiu so tako pomočniki kot mojstri mnogo pridobili na svetem strokovnem znanki, ki ga bodo lahko prenašali na naše mlade kadre in Mh usnosabliali v kvalificirane delavce — na drnci strani bo tv* snet vsak zadovolien z naročeno obutviio. — Tečainiki so izrekli želio da se nrihodnie leto organizira nadoilevalni tečaj. 7e sedaj so povabili za to tov. Potočnika ki jim je obltubil da tim bo rad na razoolaco. Stroške za tečai «o krili večinoma sami udeleženci — za toSatolke-nomečntke iz mestne čevltame v Trbovliah je pa nrian»vala za te Jrreve!lka razdrobljenost zem-jlških posestev, kar na dvig In ispeh kmetijstva ne more ni-:jer vplivati pospeševalno — ikupator Je pa^uničil še to, kar e bilo dobrega, ln po osvobo-lltvi s« Je tudi naša kmetijska iroizvodnja, kakor tudi vsa dru->a področja gospodarstva, znala popolnoma na tleh Po osvoboditvi se je stanje v metijstvu začelo vidno boljša-I. Agrarna reforma, ki jo je iz--edla nai„ ljudska oblast, Je dpravila in popravila mnogo azllk, vendar še m rešila vseh Tjrašanj tako. kot bi bilo po-otrebne. V občini prevladujejo aal„ in srednja kmečka po-estva. velikih kmetij Je pa le leznatno število. Močno se razvija zadružnl-tvo, ki Je od začetka že prešlo ekaj prehodnih f^z in prebro- dilo največje težave zlasti v političnem življenju. V današnji obliki se Je že povsem utrdilo in ustalilo. V občini so tri kmetijske zadruge, ki skrbe za dvig kmetijske proizvodnje in naprednejše kmetovanje. Zadruge uspešno napredujejo in so si svoj položaj že močno utrdile ter sl med ljudstvom zagotovile in ustvarile potrebno zaupanje ln ugled. Poleg kmetijstva se zadruge ukvarjajo tudi z lesno trgovino, ki Jim donaša lepe dohodke. Premalo se pa pečajo z zbiranjem raznih gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, za kar Je pa na našem področju dovolj ugodnih pogojev, le da bi morali tukaj gledati bolj na splošne ljudske koristi kot pa na lastni dobiček. Sadjarstvo Je močno razvito, za kar uspešno skrbi sadjarsko društvo. Pogoji za to vejo gospodarstva so zelo ugodni. Usne-vajo predvsem jabolka, hruške ln orehi. Vendar pa sadjarstvo Se ni doseglo predvojne ravni, ker je sadno drevje med vojno zelo trpelo. Nekal podobnega je tudi s čebelarstvom, vendar se položaj iz dneva v dan popravlja. Vzporedno s kmetijstvom na-nrednie fnd< živinoreja ki Je med drugo svetovno vojno po- Radeče L (Nadaljevanje) polnoma propadla ln se še danes ni mogla povzpeti na predvojni položaj. Oskrba z mlekom In mesom je bila nekaj let po vojni zelo problematična, vendar se naša ljudska oblast trudi — s pomočjo kmetijskih zadrug seveda — da se tudi to vprašanje uredi ln so se dosegli že lepi uspehi. V kratkem bodo začeli graditi v Radečah veliko mlekarno, nekatere zbiralnice mleka pa že poslujejo. Potrebna Je pa tudi trgovina z zelenjavo in ■ sadjem, ki bi v Radečah imela vse pogoje za eksistenco. Za vinogradništvo tla in klima nista posebno ugodna, zato tudi ni toliko razvito, da bi prišlo za gospodarstvo občine znatneje v poštev Mnogo vinogradov je pa propadlo že med prvo svetovno vojno, zlasti pa med narodnoosvobodilno vojno, ki se pa le počasi obnavljajo. Ker Radeče ne nredstavljalo samo središča občine marveč so središče mnogo večto«r» oko-llša, je bilo v mestu že od ne- kdaj močno razvito obrtništvo in mala trgovina. Bilo je vedno dovolj velikih obrtnih delavnic in tudi malih obrtnikov, kar Je tudi še danes, dasl jih počasi izpodriva drobna Industrija. V letih pred prvo svetovno vojno in deloma še v času vojne je bila zelo razvita usnjarska obrt, ki Je pa po vojni popolno*-me propadla. Leta 1818 Je bila ustanovljena velika usnjama A. Podvinec. ki Je stala tamkaj kot danes tovarna »Peta«. Ta tovarna Je dajala občini lepe dohodke in kruha mnogim delavskim družinam. Po 10 letih pa podjetnik ni mogel ali hotel obnoviti pogodbe z občino zaradi napačne davčne politike ter je tako celo tovarno s strdi ln večino delavcev preselil v Kar-lovac, kjer je iz nje kmalu postala ena izmed največjih us-njarn v državi Se več drugih podjetnikov le v Radečah Iskalo prostora In ugodne pogole za dvig industrije, vendar takratni občinski očetje tega niso razu-i mell ln tudi ne dovolili, ker po-' tem po begedah tedanjega župana Pogačnika »tržanl ne bi imeli kje prostora se svoje gredice«. Ob boljšem razumevanju svojih. nalog ln ob dobri volji odločil- nem poskusu kopitarne v Sevnici, da bi podjetje preselila v Sevnico, delovni kolektiv »Pete« in sindikalna organizacija dosegla, da se Je »Peta« ločila od kopitarne in da Je bila Izročena delovnemu kolektivu v uprav- nih činiteljev bi se v Radečah | ljanje. Od tedaj podjetje vidno lahko razvila industrija In živ- napreduje, Izboljšuje proizvod-lenje v Radečah ln v okolici bi njo in išče nove vire za poveča-tedaj steklo povsem na drugo j nje tovarne in za raznovrstnost pot. Na razvalinah te usnjame je leta 1931 nastala majhna tovarna za izdelovanje lesenih pod-petnikov, Id je zaposlovala okrog 20 delavcev. V letih 1934 ln 1935 Je tovarna izdelovala tudi kamenoles ali tako imenovan lignollt za pode v kuhinjah, hodnikih. tovarnah ln podobno, ln sicer v družbj s podjetjem inž. M. m Franc Hmelj, ki sta se tedaj ukvarjela izključno z Izdelovanjem tega materiala. Podjetje »Peta« Je potem izdelovala samo podpetnike in Je delalo tudi med okupacijo. Po osvoboditvi Je pa bilo podjetje nacionalizirano in sc Je leta 1948 fuzionl-ralo s kopitarno v Sevnici. Leta 1949 Je bil obnovljen strojni park in povečan za 100“/», tovarna Je pa bila tudi v tehnično-hig(en*ltih pogledih popolno urejena. Leta 1992 sta po brezuspeš- produktov. Sedaj izdelujejo tukaj Iz odpadnega lesa sadno embalažo, po kateri je veliko povpraševanje. Največ upanja pa gradi kolektiv na obnovo Izdelovanja kamno-lesa, za kar so že storjene vse priprave in poskusi, ki so odlično uspeli. Zanimanje za ta izdelek je veliko In naročila ž« kar dežujejo. Skoraj gotovo Je, da bodo državne železnice uporabljale ta material pri novi stavbi postajnega poslopja v Mariboru. pa tudi druga velika podjetja se zanimajo za ta Izdelek. tako elektr„me DES ln celo naša mornarica. Ce bodo vsaj delno uspela pričakovani« ki Jlb stavi delovni kolektiv »Pete« v ta svoj novi produkt, se bo tz sedaj neznatne tovarne kmalu razvilo veliko podietje, kar vsi želimo |n nrtč»Vuiemo. (Dalje nrinodnllč' Sirom po našem Zasavju Odprla so se Šolska vrata Hitro go potekle počitnice, dnevi brezskrbnega Življenja, dnevi prijetnega kopanja, letovanja ln oddiha. Spet so se na stežaj odprla Široka šolska vrata, da sprejmejo naše mlade v svoj hram. Prihajajo vedri, spočiti, nasmejani, pripovedujoč sj obilico lepih doživljajev, prihajajo pa tudi plahi, boječi, Se zelo majhni — naši najmlajSl. Njihov korak v veliki svet, poln pričakovanja, je še negotov. Radovedni, pa vendar z velikim strahom stopajo čez šolski prag, v naše učilnice, ttJer se bodo učili ln vzgajali, da postanejo nekoč vredni člani naše družbe, naše velike skupnosti. Prav njim je treba najbolj pomagati, prav »jim je treba posvetiti na j več jo pazljivost. 2e v prvih dneh svoje šolske dobe bodo naši naj-mlajšl začeli spoznavati popolnoma nov svet, in v tem prvem času je na naših vzgojiteljih največa skrb, pravilno pripraviti mladega človeka na novo okolje, mu prikazati lepoto šolskih let, pokazati mu pa tudi, da se mora učiti In učiti, če hoče postati vreden človek. Seveda igrajo do tega dne glavno vlogo In nosijo Odgovornost za dobro vzgojo otroka njegovi starši, saj drugih vzgojiteljev naši najmlajši do tega trenutka v večini primerih niso imeli V Zagorju se bo začetek šolskega pouka letos nekoliko za-kamil, kajti šolski prostori bodo popolnoma očiščeni in pripravljeni za sprejem otrok šele okrog 15. septembra. Kdor sl je ogledal že sedaj obnovljeno Solo v Toplicah, bp moral reči, da je mestna občina storila za svoje naj mlajše vse. Da, lepe, čiste in svetle so danes topliSke učilnice in že to bo mnogo pripomoglo k čarnemu pouku. In končno — kar je najvažnejše! Vse kaže, da bodo v Zagorju odprli 5. razred, se pravi višji razred gimnazije. V kratkem pogovoru s tov. Kumarjem. ravnateljem gimnazije, mi je tudi on potrdil to pomembno, razveseljivo novico, žal pa še sam ni povsem gotov, če bo res tako, kajti za 5. razred gimnazije te treba najmanj 25 dijakov. Šolski odbor je v ta namen zaprosil starše tistih dijakov, ki so skončali 4. razred, naj se izjavijo, če bodo njihov} otroci obiskovali višji razred gimnazije v Zagorju. Dobili so že 25 priglasitev, toda tik pred začetkom novega šolskega leta Jih je nekoliko odpovedalo. Morda je vse to le neumestna šala, ki pa nikakor ni v prid ustanovitvi 5. razreda gimnazije. Ravnatelj šole upa, da bo Zagorje vendar dobilo ta prepotrebni razred, ki bo v mnogočem olajšal učenje dijakom, ki so morali doslej obiskovati višji razred gimnazije v Trbovljah ji v Ljubljani. Tudj s profesorskim kadrom gre precej trda. Vendar so kljub tej nevšečnosti vsi od kraja vršili svojo dolžnost. Tudi v novem šolskem letu bodo zagorski šolniki poleg svojih osnovnih dolžnosti opravljali svoje kulturno poslanstvo; spet bodo začeli z rednimi vajami naši pevski zbori, ustanovili bodo pa tudi folklorno skupino. Upamo, da nas bodo — kakor doslej — tudi to leto naši najmlajši presenetili s svojimi kulturnimi prireditvami. M. mMIKLO¥A ZALA" Velik kulturni dogodek gledališke družine »Svobode" v Radečah V Radečah pri Zidanem mostu je nastala te skoraj tradicija, da predvajajo ljudske igra na prostem. Telovadišče TVD »Partizana* Ima zelo primerno ln nenavadno akustično ozadje, U sluti za naravne »kulise*. Te /e pa treba dopolniti s pravimi kulisami, in ko se zvečer na la prostor uprejo te raznobarvni žarometi, nad vsem tam pa se vzpenja zvezdnato nebo s mesecem, tedaj Imamo pred seboj očarljivo scenerijo, ki je ne mote dati nobeno gledališče v dvorani. Vse to so prireditelji »Mikfave Zale* pripravili te posebno tn miselno, In zato ni čudno, da je bilo za to igro toliko zanimanja, ne glede na to, da je bila igra sama zrežirana in tudi odigrana nad vse pričakovanje dobro. Sodelovalo je skupno nad 150 Igralcev In statistov, ln samo pri reja pod lipo je plesalo 27 parov. Igralci so se mali vživeti v igranje na prostem. Iti sicer terja mnogo več napora kot v zaprti dvorani, a kljub temu podajanje vlog ni prav nič trpelo. Nasprot- no, treba je vsem Igralcem priznati uspeh, saj so se vživeli v svoje vloge ln jih podajali tako dobro, da so že takoj od začetka igre priklenili nase publiko ln jo držali v napeli pazljivosti do konca. Čeprav je bila igra dana na prostem in pred toliko množico, je vladala med njo ves čas popolna tišina, ki jo je le tu tn lam pretrgal pritajen vzklik prevzetosti ln ob nekaterih prizorih tiho, zadržano ihtenjei Ml-klova Zala, ta krasen biser naših ljudskih Iger, je segla vsem gledalcem tako globoko v srci, da je še dolgo ne bodo pozabili. Dobri dve url so bili val navzoči z vsemi svojimi mislimi in čustvi na Koroškem, ki je zibelka slovenstva. Pisane narodne noše, start običaji In življenje našega naroda v eni izmed najtežjih dob naše zgodovine — vse to je tako pristno slovensko, da mora ustvariti v vsakem našem človeka čut nafvlije narodne zavesil ln ponosa. In prav v Radečah je dala Mlklova Zala vsemu temu še poseben poudarek. Ce Jz Litije in okolice Slovo dveh vzornih prosvetnih delavcev Litijsko gimnazijo sta zapustila tov. Mirko ln Nada Ledei. Prot Leder, ki je postavljen za ravnatelja višje gimnazije v Stični na Dolenjskem, je bil za časa večletnega službovanja na litijski gimnaziji tudi marljiv javni delavec, bil je v vodstvu sindikalne organizacije prosvetnih delavcev ter je pomagal pri Ljudski univerzi v Litiji in bil tudi član mestnega ljudskega odbora in predsednik Sveta za prosveto in kulturo. Tov. Nada Ledrova je pa bila prizadevno knjižničarka v litijski knjižnici SZDL. Oba profesorja sta bila na glasu dobrih predavateljev na litijski gimnaziji ln jih bodo člani profesorskega kolegija ib Kandidata za zvezno skupščino V zadnjih dveh številkah smo poročali o pripravah za letošnje volitve v republiško in zvezno skupščino. Bralci »Zasavskega vestnika« iz območja Litije ln ostalega Zasavja, ki sodijo pod okraj Ljubljana-okolica, so z veseljem pozdravili našo zamisel, da bomo v teku volilne kampanje poročali o podrobnostih letošnjih volitev Zatorej bomo stalno zasledovali vse zanimivosti okrog volitev v letošnji jeseni, ker menimo, da s tem vršimo važno politično delo, ko seznanjamo naše naročnike in prijatelje našega lista o tistih podrobnostih pri volitvah id jih mora vedeti vsak dober član SZDL V zadnjem tednu Je potekel razgovor o kandidatih v zvezno skupščino FLRJ Okraj Ljubljana-okolica bo volil dva' poslanca. Ves ljubljanski okoliški okraj bo razdeljen v dve volišči, meja bo pa potekala po toku reke Save. Kraji severno od Save bodo postavljali kamniško-dom- j žalski (gorenjski) volilni osoliš, I Južna stran okraja pa lltijsko-‘ grosupeljski-vrhniškj (dolenj-■ gho-notranjski okoliš) Izjema bosta le občina Medvode, ki bo i volila enkrat z občinami na levi strani reke Save, drugič pa z desnimi (prvič v zvezno skupščino, drugič v zvezni zbor proizvajalcev). Medtem ko so imena kandidatov za republiško skupščino že precej definitivna, o čemer smo poročali v prejšnjih številkah, se pri izbtri kandidatov za zvezno skupščino najbolj pogosto navajata imeni tov. Toma Brejca ln tov Vasje Klanjščka. Prvega so izbrali za kandidata znan kot eden izmed najstarejših revolucionarnih borcev in začetnik uporniškega gibanja v kamniško-zasavskem delil. Tov. Vasja Klanjšček je pa znan kot narodni beroj. Zanimivo je, da so se pri izbiri 10 kandidatov za republiško skupščino izrekli v šestih volilnih okoliših samo za enega kandidata in so volivci odklonili še postavitev sokandideta. V okraju Ljubljana-okolica doslej še niso postavili nobenega kandidata iz vrsta žena, kar grajajo zlasti članice Socialistične zveze žena. Končno besedo o kandidaturah bodo izrekli volivci na svojih množičnih sestankih odnosno na zborih volivcev. Kdo ve kaj o Antonu Drenu z Na spomeniku talcev, Vač? ki so omenimo samo visoki rej pod lipo in ženitovanje, ki sta bila prikazana v vsej pristnosti In ljubkosti, potem motamo Izreči tej uprizoritvi in režiji res vse priznanje. Tu smo videli, kako velik učinek napravijo dobro zrežirani množični prikazi ljudskih iger. To velja tudi za množični nastop Turkov na konjih, borbe v taboru, poplah množice Itd. Vse to je bilo prikazano realistično ln je prav zato doseglo tako močan vtis. Kaj naj bi rekli o posameznih igralcih! O dobri Igri Tresogla-va, ki ga je podal sam režiser tov. Ivan Pešec st., priča dovolj to, da so ljudje nenavadno močno sodoživljali njegovo prikazano zlobo, kar smo slišali v številnih vzklikih na gledalskih tribunah. Mirko (Lado Zakošek), Zala (Zora Polajnarjeva), Almira (Polda Kolenčeva), Davorin (Milan Janežič), Mlklovka (Mrežar-jeva), Tevž (Prand Gospodarit ml.), Vinko (Viki Musar), Serajnik (Zdenko Rainer), kmečki glasnik (Polde Burkeljc), evnuh (Golobič), Skender beg (Mreža!) — o vseh, zlasti pa o glavnih vlogah, se moramo Izrazili samo pohvalno. Majhne napake, ki so se opazile to ln tam, niso motile celote ln jih tudi Iz srca radi oprostimo. Oprostimo jih zato, ker je bila »Mlklova Zala« v Radečah v celoti delo, ki zasluži vse priznanje, zlasti če pomisli- bfli ustreljeni pod železniškim i do smo jo videli v razme-roostom v Žirovnici na Gorenj-1 'oma majhnih Radečah. Tov. zapisan nemškega nasilja tudi Anton Dren, rojen 30. decembra 1900 na Vačah. Komur Je znano kaj več o tov. Antonu Drenu, naj to sporoči litijski Zvezi borcev ali tov. Jožetu Zupančiču (Litija, gimnazija). Podatki so potrebni za Izpopolnitev zgodovinskega gradiva NOV. čafi, ki nosi glavni delež vseh zaslug kot režiser te ljudske Igre, in njegova desna roka, tov. Gospodarič st., ki je s spretno roko pomagal ustvarjati scenerijo, oba zaslužita največjo pohvalo. Le ikoda, da jima vreme v začetku ni bilo naklonjeno ln /e bilo treba še pred premiero vse kulise popolnoma obnoviti, ker /e dež prve popolnoma uničil. To je napravilo tudi tako KOHCEK ZA NASE PiON RJE Naše prenovljene učilnice ln t P* Imamo še posebno novfcol V šolska poslopja so se te dni spet na*em uredništvu se je ob kon-napolnila s pionirji ln pionirka- cu počitnic zglasil tovariš uči-mi, ki so st gotovo že zaželeli,1 beli 1* š-oke pri Zidanem mostu, da spet začnemo s šolskim delom. Prepričani smo, da se lahko dijaki, prav tako kakor tudi ---------- „„ Wluiuiui, n/ln Starši tn ostali meščani, ohranili J na severni strani okraja druge- 1 nitke v dobrem spominu tudi letos marljivo učili tn dosegli s takim učenjem lepe uspehe Se neko željo imamo. Ker ste Imeli že lansko leto v našem listu svoj kotiček, kamor ste dopisovali, upamo, da »e boste tudi letos Še bolj potrudili in v količek donašall svoje prispevke. ki jih bomo veseli to najboljše nagradili. V vsaki it-med 32 šol našega okraja se gotovo najde kak pionir ali pionirka, ki bi poročala kaj Iz svojega doživetja med šolskim letom. Ce sem pravilno poučen, je uredništvo našega lista pripravljeno nagraditi zaenkrat pionirja tn pionirko, ki bosta najboljše opisala, ktrj sla doživela lepega in dobrega v letošnjih počitnicah. Pionirji In pfo* tekmujte za tak opisi ki nam je sporočil sledeče: Med počitnicami sem se mudil v Kopru, kjer sem po naključju srečal našega priznanega mladinskega pisatelja, tovariša Franceta Bevka, ki ga vsi dobro poznate po njegovih delih. Povedal sem mu, da so bili loški pionirji zelo veseli njegovega prispevka, ki jim ga je poklonil na njihovo željo In ki ste ga gotovo brali v 8. številki »Cicibana« pod naslovom »Dogodek*. Povedal sem mu, kako so bili pionirji radeškega predela ob koncu leta nagrajeni s knjižnimi darili, v samih Radečah pa tudi pogoščeni, in teh ni bilo maloz Prosil sem tovariša Bevka, ali bi jih prišel obiskat ln j(m pri lej priložnosti prebral kakšno svoje delo. Rad je temu ustregel, ker la velik prijatelj pionirjev. Obljubil je, da pridejo s njim še ga na južni Tov. Tomo Brejc je Za pionirje na predelu Radeč1 drugi mladinski pisatelji in pe snlkl. To bo najbrž meseca oktobra. Natančen dan bodo še določili ln ga bomo tudi objavili. To bo za vas Izreden dogodek, ko boste prebili nekaj časa skupaj z našimi poznanimi kulturnimi delavci ln se z njimi lahko tudi kaj pogovorili. Gotovo vam bodo pionirji iz ostalih predelov našega okraja zavidali ta lep obisk. Glejte, da boste že takoj v začetku leta začeli resno s šolskim delom, ker se bodo tovariši pisatelji prav gotovo zanimali pri vaših učiteljih, kako napredujete v solil Vaš prijatelj. Metka nam piše Po dolgem času se nam je s pismom oglasila Metka z Dola pri Hrastniku. Med počitnicami /a bila nekaj časa zdoma in pravi v svojih vrsticah takole: Otroci padlih borcev smo taborili v Rimskih topllcoh. Za ta prijeten oddih se moramo zahvaliti Zvezi borcev, ki veliko ileodo, da ne bo takega gmotnega uspeha, kakor bi bil sicer pri tako velikem obisku. Zato je pa tem večje moralno zadoščenje vseh, ki niso klonili ln so kljub vsem težavam vztrajali. Pokazali so vrednost množičnih gledaliških prireditev na podeželju, ki lahko služijo za zgled ln spodbudo mnogim našim krajem, ki Imajo v tem pogledu razmeroma dosti lepše In lažje pogoje. Prireditev »Miklo-ve Zale* je nudila kulturni užitek res Uroki množici, saj je Igro v teku premiere dne 26. avgusta ln potem pri devetkratnl ponovitvi gledalo mnogo nad 9000 ljudi Iz Radeč ln bližnje ln daljnje okolice. To je uspeh, ki so nanj Radeče lahko ponosne, najbolj pa tisti, ki so kakor koli sodelovali In pomagali. Z »Mlklovo Zalo* je bil v Radečah prikazan tudi pravi folklorni nastop, za kar je treba pohvaliti vse »rafalce*, ki so se pridno vadili pod vodstvom strokovnjaka za narodne plese iz Ljubljane. v. p Prepričaj se na lastne oči r— In ne sodi po glasu! Zgodilo se Je dno 17. avgusta v noči od ponedeljka na torek, nekako od 23. ure zvečer do 2,30 zjutraj. V Zagorju, na Cankarjevem trgu, Je baje te noči kalila mir neka žena, morda blazna ali živčno strta. V svoj govor je menda vpletla vse mogoče stvari, počenli od zagorskih duhovnikov do Jadikovanja nad padlimi bard. Celo recitirala je. Po Izpovedi njenih poslušalcev je govorila v lepi slovenščini — glas. pa je bil Veronikin iz igre »Celjskih grofov«! Torej — kdo drugi naj bi bil to kot prosvetna delavka s Cankarjevega trga! Ta je pa spala tedaj trdno spanje nedolžnega človeka, ne sluteč, da jo tačas Cankarjev trg pomiluje, ali se pa zadovoljno smeje na njen račun, češ: spet je prosvetni delavec na vrsti! Ljudje na Cankarjevem trgu so sila radovedni, a zelo boječi. Niso bili tako pogumni, da bi tej ubogi ženi priskočili na pomoč in Ji pogledali v obraz, kdo Je — ne, na oknih so sloneli in prodajali zijala. Vse, kar je prav! Prosvetni delavec mora marsikatero pikro požreti, a vsega si ne sme dovoljevati. Za svojo čast in ugled se je dolžan boriti, sicer propade. Zahtevam, da glavni poslušalci »moje blaznosti« to stvar na prvem svojem prihodnjem množičnem sestanku razčistijo in se ml oprostijo. To bo dokaz, kako spoštujejo ln cenijo čast prosvetnega delavca v današnjem času. Prizadeta. g- nam je preskrbela z veliko vsoto denarja vesele štirinajstdnevne počitnice. Življenje na taborjenju nam je potekalo hitro. Kopanje, veseli sprehodi v naravo ln dobra hrana so nas zelo pokrepčali. Ob tabornem ognju smo peli pesmice in se spominjali partizanov. S taborniškim pozdravom Vas lepo potdavljam: Zdravo, zdravo, zdravo.' Metka z Dola pri Hostniku C K.: 26 £ftafčt tet To Je bilo tedaj, ko se Je pripravljal, da gre na Etno. Najbrž Je Imel že takrat v načrtu, da se bp po tej turi še kam odpeljal za nekaj dni. Morda je Imel celo namero, da bo te dni preživel s Konstanco pl. Dycker-boff. Ob tej misli Je Fiaraetta po te gnila usta v trpek na-Nnešek. Da, srečo moraš Imeti! ^ takih okoliščinah lahko traja vse to še teden dni, ali pa Še dalje, dokler ne bodo na rudniku začeli začudeno šepetati, kaj Je z Jilrgenom Vopelijem, da ne da glasu od sebe. Kar sc tiče nJe same, Fiamette, si ta seveda upala naznaniti izginotje tvojega šefa policiji- Kljub vsem bjenim sklepom. Vsakokrat, kader se j« odpravljala na to pot, •* Je skesala. Se vedno J« upale. četudi Je bil ves ta up neusmiljen, da samo sanja, da so n1«nc misli samo blazna domišljija. Medtem pa je bil bJegov brat Nikolaj Vopell že *** devet hribov, Sama ga Je v,dela v jutro po tisti deževni ****•. ko mu je zabrusila v obraz njegov greh, kako se je odpeljal T »vojem plavem avtomobilu s l»to tujko, zaradi katere se Je *** to zgodilo. Kovček Je bil pfiveznT, na vozu; ali najdeš še kakšno zanesljivejše znamenje za slabo vest? Toda Fiamettani Imela pojma o vsem, kar se Je odigralo med Silvino in Nikom, prav tako m vedela ničesar o tem, da je Nika še v tisti noči, ko je bila pri njem v prevelikem kopalnem plašču, iskala policaja, da ga zaradi ukradenega bodala iz muzeja aretira. Mihca, njenega sinčka, ni bilo nikjer; najbrž je tekel navzgor po griču. Naenkrat jo Je prevzelo vroče hrepenenje po otroku. Toda fantka na griču ni bilo. Flametta se Je ozirala po pusti, neveseli pokrajini, ki je bila njen rojstni kraj. Nekoliko dalje Je imel njen očim delavnico, kjer Je opravljal posle podkov-skega mojstra. Vsa delavnica ni bila drugega kot štirje koli, nad katerimi Je bila streha. Morda Je bil Mihče tamkaj. Toda na stari, podrti kočiji, ki Je ležala že od nekdaj tamkaj, ja sedel nek pastir, ki Je pasel spodaj v dolini rdeča goveda. Le kje je bil njen Mihec? Neznanska bojazen ln strah jo je prevzela. Srce Ji Je začelo močneje utripati. Končno ga je našla, kako je ležal na trebuhu na robu vodnjaka, ln ga prižela k sebi. Otrok pa sc Je branil ln cepetal Kričal Je. »Pusti me, pusti me!« »Iskala sem te. Grozno sem se bala zate.« Z rokami mu Je brodila po kodrastih laseh. »Zakaj si se bala zame?« jo Je vpraševal otrok to se stegoval v njenih rokah. »Čemu ai se bala?« »Ker te nisem našla.« »Pa se vedno bojiš zame? Saj me takrat, ko greš z doma, tudi ne vidiš Zakaj t« pa takrat ni strah zame?« Nasmejala se mu Je. »No, povej, mamica!« Poljubila ga je na usta, on pa se ji je izvil iz rok. »Spusti me!« »Pa kam spet hočeš? Kaj sl delal na vodnjaku?« »Piščalko sem Izgubil. Padla ml Je v vodnjak.« »Potem Jo kar pusti v »jem. Babica bo vesela.« »A jaz jo hočem spat Imeti.« »Pa to vendar ne gre.« »Morda plava po vodi. Potem Jo bom spet dobil.« »Toda piščalka vendar »e plava.« »Ti tega ne veš.« »Pač, vem to.« »Ti veš to?« Vprašanje fantka je Imelo prizvok dvoma. Nato se Ji je izmuznil m odhitel po svojih potih. Tekla je za njim In ga ujela. »Pojdi z menoj m ostani pri meni Piščalke ni več.« »Piščalka je še vedno tu. V vodnjaku Je,« »Povej mi, če bi šel od tu z menoj proč za vedno?« »Proč?« Otroški obraz Jo Je gledal z odprtimi usti. »Kam?« »V mesto, kjer je mnogo hiš.« »Zakaj jo v mestu mnogo hiš?« »Ker živi tamkaj veliko ljudi!« »Pa zakaj živi tamkaj veliko ljudi?« »Moj bog, tl me boi s svojimi vprašanji ubil. Povej mi, če poj-deš z menoj?« »Seveda grem s teboj!« Je zavriskal Mihec. »Sedaj grem pa iskat piščalko.« Otrok se Je nag-uil čez rob vodnjaka tn spustil vanj na verigi privezano vedro s tako naglico, da so se kar iskre delal®. »Otroki« Je zavpila Flametta ln ga hotela potegniti od vodnjaka. »Kar pusti! Piščalke ni več Izginila je.« »Ce je nekaj tukaj, potem to ne more naenkrat izginit!,« Je modroval otrok, »Ti ne razumeš tega,« mu Je rekla Flametta in ga vlekla s seboj. »V mestu dobiš od mamice nekaj novega. Poslušaj! Nekaj lepega!« »Kaj pa?« »Oh, ti moj porednež!« Vzela ** le v naročje in ga nesla v niso, kjer Je začela pospravljati svojo prtljago. »Kaj, hočeš še danes spet P1-0*« lo Je začel otrok lznova spraševati. »Saj si komaj prišla« »Da, še danes. Mudi se ml.« t »Mudi? Zakaj? Pred pol ure sl pa rekla, da prihodnje dni ne boš imela toliko dela, sedaj se ti pa naenkrat tako mudi. Tega ne razumem.« »Tudi sama sebe ne razumem,« mu je z muko odgovorila mati. »Vendar moram še danes proč. Se danes!« Njena mati Jo Je nezaupno pogledala in umaknila oči. »Ali ni kaj v redu s tvojim gospodarjem?« »Oh, ne, ne!« »Najprej vse dobro premisli, dekle!« »Premisliti! Kaj pomaga premišljevati?« ji je orgovoriln Fia-metta. »Saj pride vedno vse samo od sebe.« Proti večeru se Je z nekim rudniškim tovornim vozom, na katerem je bilo naloženo žveplo, odpeljala v Agrlgent. Mihče se m težko ločil od babice. Komaj da ji Je dal roko. Mesto z mnogimi hišami ga Je sedaj privabljalo in kaj bo dobil tamkaj za izgubljeno piščalko. Fiamettina mati Je mahala za njima z roko. Težko 1e bilo uganiti, alt Ji je bilo hudo za otrokom ali ne. Na dolgi poti, med katero je morala Fiametta odgovarjati na neštevilna vprašanja, s katerimi Jo je obsipal Mihče, ji niso šle lz spomina otrokove besede: »Ce Je nekaj tuksj, potem to ne more naenkrat izginiti.« V Agrigentu Je takoj odnesla otroka v svojo malo sobo v neki ozki stranski ulici, kjer Je viselo pisano perilo od soseda do soseda. Signora Peroggi, lastnica vijugaste hišice, je takoj pritekla Iz svoje male pritlične kuhinje da občuduje Fiamettinega otroka, ln Mihče ji je začel pripovedovati o vožnji. Fiametti se je pa mudilo po ozkih stopnicah navzgor. »V posteljo mora,« je dejala Fiametta, signora Peroggi se Je pa prisilno smehljala Ni bila posebno vesela, da je priše: v hišo otrok, na katerega bo morala v prihodnje paziti No da, pa saj ne bo zastonj Flametta se Je trudila, da spravi fantka v posteljo. Otrok se je na vožnji razgibal in spraševal ln spraševal. Najprej si je moral seveda natančno ogledat! sobo m vse. kar je v njej. Končno se Je pa otrok umiril Obrazek je obrnila proti zidu in Fis-metta je lahko ugasnila luč. Sedela Je še nekaj časa pri otroku in pazila na njegovo dihanje. Ni se premaknila. Ko pa je deček zaspal, se Je splazila iz sobe. Ko je stala na stopnjišču, je prisluškovala, če bo za vrati, kjer je bil atelje slikarja Vittorija, slišala kak glas Sprva je bilo vse tiho. Kmalu Je pa zaslišala za vrati tiho žvižganje ln potrkala. »Naprej!« se Je oglasil Vitte-rio. (Dalje prihodnjič) ~pQ \y\ (yp(>Yt Delo telovadnih društev O delu telovadnih društev okraja Trbovlje sicer ni dosti slišati, vendar pa društva tudi sedaj poleti ne počivajo, ampak se pridno pripravljajo na okrajni telovadni nastop, ki bo 4. oktobra v Trbovljah, in na okrajno telovadno akademijo, ki je določena za soboto, 19. septembra zvečer v Trbovljah na no-vourejenem in razširjenem telovadišču TVD Partizana v Trbovljah, ki bo najlepše v našem okraju. Na akademiji bodo sodelovali Trboveljčani in Zagorjani, pa tudi Hrastničani so obljubili sodelovanje. Na seji okrajnega telovadnega odbora, ki se je vršila pretekli teden v Trbovljah, so se pogovorili zastopniki naših telovadnih društev o poživitvi množičnega fizkulturnega tekmovanja, ki mora biti po društvih in aktivih zaključeno do 30. septembra t. 1. — najboljši telovadci bi pa potem nastopili na dan okrajnega telovadnega nastopa. Pravilno pot zbliževanja vasi ia mesta si je začrtalo TVD Pat. tizan iz Trbovelj, ki je že imelo en telovadni nastop v avgustu na vasi in sicer pri Prosvetnem domu »Tončke Čečeve« na Kleku. Nastop je uspel ter bo gotovo pripomogel k popularizaciji telovadbe na vasi. TVD Partizan iz Trbovelj bo imelo podobno prireditev v nedeljo. 20. septembra v Podkumu, kjer bodo njegove telovadne vrste nastopile v počastitev občinskega praznika, ki ga bodo tega dne praznovali PodkumčanL Pripomnimo naj, da bo lepo urejeni trboveljski telovadnici, o kateri smo že pisali ln ki je ena Izmed najlepštn v Sloveniji, sledilo sedaj obsežno in prav tako lepo urejeno letno telovadišče, ki ga bo društvo odprlo v soboto, 19. septembra zvečer s telovadno akademijo. Naj omenimo ob tej priložnosti, da je trboveljski Partizan pripravil ln uredil za svoje člane ln članice v Ftzkulturnem domu krasno dnevno sobo, ki je menda najlepše ln najokusneJe urejen družabni prostor v Trbovljah. V tej a KOŠARKA PROLETAREC—LITIJA 60:20 (21:12) V sredo, 9. septembra sta se srečali v Litiji v prijateljski tekmi ekipi Proletarca iz Zagorja in domačini. Zmagali so boljši gosti. V predtekmi so pionirji Litije premagali Zagorjane, z rezultatom 27:25 (13:11). Tekma članov Je bila zelo tovariška, posebno razpoloženi so bili domačini — med njimi tudi L. T. (št 5.). -ml- TERMINI ZA PRVENSTVO ZASAVJA SO SPREMENJENI Zaradi proslav na Okroglici Je bilo treba spremeniti tudi razpored tekem Zasavske C lige. Razpored Je naslednji: 13. sept.: Litija—Proletarec; 20. sept.: Svoboda—Litija; 20. sept: Svoboda—Proletarec; 27. sept.: Proletarec—Svoboda; 4. okt: Proletarec—Litija -ml- OBfAVC ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Vlrgilu Krasniku in osebju Splošne bolnice v Trbovljah za uspešno zdravljenje mojega otroka. — Ferdo Burkeljc, Kisovec. PREKLIC Preklicujem, kar sem govoril žaljivega o tovarišu Leopoldu Prašnikarju. — Herman Povše. Zagorje PREKLIC Preklicujem izgubljeno osebno legitimacijo F-0722581, reg. 9271. — Zora Senekovič, Trbovlje, Trg svobode 35 OMARO ZA OBLEKO posteljno omarico, sobno mizo in posteljo, vse dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista ZENSKI DEŽNIK se Je našel pri trgovin, z železom v Petelinovi vasi. Vprašati v upravi lista IZGUBLJENO Deklica iz slabše situirane družine Je pozabila 8. t m. na trboveljskem peronu rdečo volneno Jopico. Zaradi tega prosimo poštenega najditelja, naj Jo odda na trboveljski gimnaziji elegantno urejeni sobi se bodo člani Partizana lahko zabavali in se kratkočasili še z drugimi družabnimi igrami, prav tako pa bodo lahko v njej poslušali radio, prebirali časnike in knjige. Od srca bi želeli in priporočali, da bi tako lepe družabne prostore pripravljala in uredila svojim članom tudi druga društva ln organizacije v Trbovljah, v katerih se bodo Člani mudili ln zabavali v svojih prostih urah. Ce bodo temu lepemu zgledu vodstva TVD Partizan v Trbovljah sledili tudi vsi ostali, bomo sčasoma morda le omejili poguben obisk umazanih in zatohlih beznic, Id jih Je v kraju žal še mnogo. Naj se naša društva, organizacije, sindikati in ostale nstanove ln podjetja ne strašijo stroškov za ureditev tako lepih prostorov, kot ga Ima TVD Partizan v Trbovljah, saj se bodo izdatki v ta namen prej ali slej bogato poplačali. Trboveljski Partizan se teh stroškov ni zbal, k čemer mu lahko samo čestitamo. Morda se nam bo z urejevanjem takih lepih ia okusno urejenih prostorov posrečilo omejiti obisk nesnažnih pivnic in omejiti pogubno pijančevanje, ki je v Trbovljah žal še vedno na dnevnem redu. Važni sklepi na plenumu Mariborske nogomeine podzveze V soboto in nedeljo šo na plenumu Mariborske nogometne podzveze tešili vrsto važnih problemov. Po precej »bojevitem« glasovanju včlanjenih klubov (6:4) so sklenili, da bo tekmovanje v vzhodni republiški ligi razdeljeno v prihodnji sezoni v dve skupini. V prvi skupini bodo tekmovali: 2elezničar, Nafta, Mura, Aluminij, Drava in Branik B, v drugi pa Rudar (Trbovlje), Rudar (Velenje), 2ŠD Celje, Proletarec in Kovinar. Pričetek tekmovanja je določen za 20. september. Jeseni bodo končali tekmovanje v obeh skupinah (tudi povratne tekme), medtem ko bo spomladi kvalitetni del lige, v katerem bodo sodelovali trije prvoplasirani klubi prve skupine in dve najboljši moštvi druge skupine. V podzvezni ligi bodo igrali: Partizan (Ljutomer) Partizan (Rače), Kovinar (Maribor) in Fužinar (Ravne). Zborovalci so se soglasno Izjasnili proti enotni republiški mladinski ligi in bodo v MNP tekmovala moštva Železničarja, Branika, Kovinarja, Drave. Mure In Fužinarja. V pionirski ligi bodo sodelovali Železničar. Branik, Kovinar in Drava. ,Delegati so se odločili za ta način tekmovanja lz tehtnih finančnih razlogov. Vsa tekmo- vanja bo vodila posebna tekmovalna komisija v katero so izvolili tri člane IOMNP in tri sodnike. (Rajbenšu, Pocajt, Antolič ter inž. Božičev. Glavič in Jančič.) Na plenumu so ustanovili posebno mladinsko komisijo, ki bo skrbela za popularizacijo nogometa med mladino in prirejala različna mladinska tekmovanja (srednješolske igre in slično). Uvedli so vplačevanje kavcij za klube, ki sodelujejo v tekmovanjih. Za redno in točno izvrševanje vseh dolžnosti so bili pohvaljeni Branik, Železničar, Kovinar in Aluminij iz Kidričevega. V izvršni odbor podzveze so kooptirali nekatere nove člane. Omenili so tudi plačevanje zdravstvenega dinarja, prispevkov v mladinski fond in pomoč novinarjem. Črtali so preostalo kazen funkcionarju Fužinarja Žunku in obravnavali izdajo prostih vstopnic za tekmovanja. MNP je prav gotovo ena naj-delavnejšlh nogometnih pod-zvez v Sloveniji in bo tudi v bodoče brez dvoma v splošno zadovoljstvo opravljala svojo naloga l-i£i:, ? Pred pričetkom jesenskega tekmovanja v nogometu V trboveljskem okraju imamo šest športnih društev, ki se bodo kosala v jesenskem tekmovanju v nogometu v različnih skupinah. Tako bosta »Ru dar«, bivši član hrvatsko-sloven-ske nogometne lige, in zagorski »Proletarec« tekmovala v vzhodni slovenski nogometni ligi skupno z »Železničarjem« iz Celja, »Železničarjem« in »Kovinarjem« iz Maribora, »Kovinarjem« iz Štor, »Dravo« in »Alu minijem« iz Ptuja ter »Nafto m »Muro«. Ostala društva pa bodo tekmovala v dveh skupinah celjske nogometne podzveze. V prvi skupini celjske podzveze bodo sodelovala moštva: Konjice, Žalec, Rudar II., Bratstvo (Hrastnik), Usnjar (Šoštanj), Dobrna (Trbovlje), Šmartno ob Paki, Svoboda (Trbovlje), Kla-divar II. in Rudar (Velenje). V prvem kolu bo igral »Rudar II.« s »Svobodo« iz Trbovelj, medtem ko bo »Bratstvo« iz Hrastnika tudi igralo na domačem igrišču z moštvom iz Šmartna ob Paki — nogometaši »Dobrne« iz Trbovelj se bodo pa pomerili z »Usnjarjem« v Soštanju. V drugi skupini celjske podzveze bodo pa nastopila nogometna moštva: Krško, Senovo, Rogaška Slatina, Sevnica, Laško, Bratstvo II. (Hrastnik), Brežice in Svoboda (Zagorje-Kisovec). V prvem kolu II. skupine, ki se bo tudi pričelo 20 septembra, se bodo srečali v Krškem nogometaši »Svobode« iz Kisovca in krško moštvo, medtem ko bo »Bratstvo II.« iz Hrastnika gostovalo v Rogaški Slatini. * LEPA ZMAGA RUDARJA Rudar : Železničar (Lj) 5:1 (2:1) Trbovlje, 13. septembra Pred 800 gledalci je Rudar v prijateljski nogometni tekmi zasluženo premagal ljubljanskega Železničarja. Bil je ves čas boljše moštvo in so gole za Rudarja dali: Oprešnik 3, Knavs in Zupančič po 1. Častni gol za Železničarja Je dosegel Peharčič. Sodnik Jordan iz Trbovelj. rrizor iz filma »Prepovedane igre« Francoski glasbeni film »Pariz poje*1 \ MESTNO PODJETJE SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO TRBOVLJE •e Je s sklepom LO mestne občine Trbovlje preimenovalo v podjetje »PLESKARSTVO - FOTO REKLAM SERVIS« Naznanjamo cenjenim odjemalcem, da smo se s 15* septembrom 1953 preselili v nove prostore pri Športnem igrišču »Rudar«, v bivšo hišo Marije Leskovar. Dne L oktobra 1953 bomo pa odprli novo poslovalnico FOTO ATELJE ki bo poleg razstavnega lokala Strojnega mizarstva v Trbovljah (pri PoČivavšku). Poslovalnica »Foto« vam bo nudila sledeče usluge: razvijanje filmov, povečave slik in fotografij, prodajo filmov, prav tako pa bo delala poslovalnica vse vrste ostalih fotografskih uslug, kakor tudi slike za legitimacije in drugo. REKLAM - SERVIS bo imel prostore pri športnem igrišču ter bo opravljal na celotnem območju mesta Trbovlje plakatiran’« in odstranjevanje. lepakov. Vršili bomo dekoracije dvoran, trgovskih lokalov in drugih javnih prostorov. PLESKARSTVO bo še nadalje vršilo vsa soboslikarska ln pleskarska dela z najmodernejšimi vzorci in kvalitetnim materialom, nadalje črkoslikarska dela na papir, les in steklo, imitacijo vseh vrst lesa in vsa ostala v stroko spadajoča dela po zmernih cenah. UPRAVA PODJETJA SE PRESELI V NOVE PROSTORE PRI ŠPORTNEM IGRIŠČU, KJER SE SPREJEMAJO TUDI VSA NAROČILA IN DOBIJO VSA POTREBNA POJASNILA! Dobro da imamo že televizijo, sicer bi ne mogli najbrž videti in slišati slavnih pevcev pariških popevk. Peli bodo v korist ostarelih in onemoglih umetnikov, ki jim je čudak Kiodomir zapustil svoj grad, zraven pa bomo še priče nenavadnemu tekmovanju za dediščino 20 milijonov frankov, ki naj jih dobita Klodomirova pohčerjenka Gizela in nečak Gilbert. Pogoj je, da sta navzoča povsod, kjer bodo peli pariški pevci. V vsaki pesmi je beseda, ki jima pokaže pot do naslednje pesmi. Vsak uspeh pomeni točko, kot potrdilo pa velja podpis pevca Za zmago potrebujeta šest podpisov, to je vse. In hudomušni namen rajnkega strička »iz raja« je, da bi se Gizela in Gilbert, ki se sicer ne moreta videti, zaljubila in vzela V ritmu lahke glasbe drvimo z obema tekmovalcema od pevca do pevca, iz enega kraja v drug kraj, premagujemo vse mogoče zapreke in ovire, spoznamo vse znamenitosti in privlačnosti Pariza. Pariz je samo eden, v Parizu je ljubezen vesela, lahka in živa, Pariza človek zlepa ne pozabi, ne ve človek ne kdaj ne kako ljubezen te v zakonski jarem spravi Poslušaš sto jezikov, kot jih je govoril Babilon, naprodaj so tu vse strasti in tu se križajo vse poti tistih, ki so jih dnevi noči. Ne zamerite, to je Pariz v ritmu, opoju, v svojem opevanem čaru, z maska ki ji pravijo tudi ljubezen. Gizela in Gilbert se nista podila po mestu zaman. Vse skupaj je bila res pavlihovsko režirana šala, vendar sta se nazadnje našla. »Sovraštvo in ljubezen sta soseda«, je rekel njun rajni striček, in ni se motil. Kino »Svoboda- center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal v prihodnjih dneh francoski zabavni film »PARIZ POJE« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Prihodnji teden bo na sporedu po znižanih cenah angleški barvni film »NEBO BREZ JASTREBOV« Kino »Svoboda« v Trbovljah H. bo Igral v prihodnjih dneh francoski film »PREPOVEDANE IGRE« Razpored predstav bo razviden z lepakov Kmetovalci, zaščitite svoia polia pred škodo! Divjad Je lep okras naših polj in gozdov ter pomemben čini-telj našega narouuega gospodarstva. Le-ta, zlasti pa dlakasta (srnjad, zajci in divje svinje), dela občutno škodo našim kmetovalcem na njihovih njivah m sadovnjakih, končno pa tudi lovcem samim, ki morajo povzročeno škodo poravnati. Lovske organizacije in lovci se že dalj čas8 intenzivno ukvarjajo z raznimi poskusi, kako bi za-branili divjadi, da ne bi hodila v nočnih urah na pašo na polja, ln vsaj delno, če že ne v celoti, preprečili škodo Dosedanja »strašila« in podobno se niso obnesla, ker se divjad nanje kaj kmalu privadi. Obnesli so se pa poskusi s kemičnimi sredstvi, ki prodorno smrde Divjad Je pa za ostre duhove zelo občutljiva in se jih Izogiba Lovska zadruga LRS je sestavila tako zaščitno kemično sredstvo, ki se imenuje Fenolln. Poskusi so se odlično obnesli ln se Je divjad njiv in sadovnjakov, ki so bili zaščiteni s feno-linom, popolnoma izogibala. V resni želji, pomagati kmetovalcem. Je Okrajna lovska zveza v Trbovljah nakupila večjo množino fenolina, ki Je vsem interesentom brezplačno na razpolago in ga lahko dobijo pri tisti lovski družbi, v katerem območju se nahaja njihovo po divjadi ogroženo posestvo. Okrajna zveza želi, da se kmetovalci poslužijo tega sredstva ln nato sporoče lovskim družinam uspehe, ki so jih dosegli, da bi na podlagi njihovih za-pažanj morebitne pomanjkljivosti lahko odpravile. Fenolln se uporablja takole: Najenostavnejši način uporabe Je, da se suhe kose lesa, desk ali lepenke namoči v fenolln ln obesi ob njivi na količke, grmovje, na napeto žico ali vrvico tako, da so ti kosi obešeni kakšnih 25 do 40 cm od tal ln to v razmaku 5 do 10 m ob njivi. Kosi lesa ali lepenke naj bodo velik) kakšnih 15x30 cm. Ce v fenolinu namočeno deščico na vrhu zavarujemo s strešico, da fenolina ne Izpere dež, se podaljša nlegova učinkovitost. Kadar fenolln Izpuhti, se deščice ponovno namažejo oziroma namočilo. Učinkovitost podaljšamo. če v frnoiinu namočimo tak material, ki vsrka čim več tekočine. To Je zlasti celuloza, lepenka, izolime plošče, suha šota in podobno. Okrajna lovska zveza Trbovlje OBVESTILO Lovska družina v Trbovljah obvešča kmetovalce, da lahko brezplačno dobijo pri članih lovske družine in to: pri Adal-bertu Dolancu, bobovec štev. 5, Martinu Zadobovšku (Stojcu). Knezdol št. 24 in pri Alojzu Strovsu, Gabrsko št. 32. Pri priglasitvi škode in njeni cenitvi bo lovska družina upoštevala, ako je kmetovalec za zaščito svojih nasadov uporab-Ijal fenolin. Lovska družina Trbovlje* Gradbena dela na športnem domu »Proletarca,, v Zagorju napredujejo Naš list Je že poročal, da J0 SD »Proletarce« v Zagorju P1"1' čelo graditi svoj športni dom-Zbetoniranj so že temelji 20 stavbo, medtem ko fundaraent* za veliko dvorano še niso iz^0" pani. S tem izkopom bodo P8 , začel) v krotkem, če bodo 10 dovoljevala finančna sredstva-Da je ta objekt že toliko dograjen, gre zahvala marljivem0 članu gradbenega odbora društva tov. Ivanu Kosu, ki vC, svoj prosti čas posveti lzgradni tega v Zagorju res zelo potre^ nega doma. Vsako popoldne P°. maga delavcem pri delu. Pov»° Je, kjer se kaj dela, in daje o svete. , jn- Pričell so pa tudi že z njem doma. Delavci vozijo 00 k« od opekarne do stavb-tako da lahko nemoteno *'d*-Upamo, da bo »Proletare^ spravil do Jeseni »voj špK)1^ dom pod streho. ... Misliti bo treba tudi na P0fv,4 vitev ograje ki bo sestavu01 iz betonskih plošč. Trenutn0 ^ teh plošč izdelano za ha';- ^ 60 m ograje. Žalostno Je ]8« skoro vsa dela opravljaj0 P((J9 čani delavci ln da ne P ^ nihče več na prostovoljne Člani društva bi pa s