489. štev* V Ljubljani, torek dne 6. maja 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. ,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaSai v Ljubljani v npravništvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10"—> četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K SO'—. — Naročnina se je pošilja upravništvu. a n: Telefon številka 118. » NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. is Uredništvo in upravništvo: ta Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ;n zalivale vrata 30 v. Pri večkratnem oglašanju jo-k: pust. — Za odgovor je priložiti wAh, na lovu je?... Ali veste nemara, če je Žileta z njim?« Vojak je obstal kakor vkopan. Vedel je, da je Žileta ime vojvodinje FcntenMoške, in kar začudil se je, da govori ta reva tako po domače o osebi, ki jo smatrajo nekateri za priležnico Franca T.. drugi pa za njegovo hčer. Zajecljal je par besedi brez zveze in se požuril proti gradu, boječ se, da ga ne bi kdo videl z žensko, ki je tako malo spoštljiva do ljudi, ki plavajo v polupravljičnih meglah kraljevskega dvora. Ne meneča se za njegov beg, se Je vdala Margentina iznova svojim mislioi, upirale oči v krasni grad. kjer je živela njena hči kakor v čarobni palači sanj. Zdajci pa je začula, kako kličejo za njejiitn hrbtom: »Živel kralj!« Obrnila se je v trenotku; prebledela je, in trepet jo je izpreletel. »Kralj!« je zamrmrala. »Kralj! On, Franc!« Skupina jezdecev se je bližala grajskim vratom. Tisti, ki je jahal na čelu,_ par korakov pred vsemi ostalimi, je bil po vsem videzu velik gospod; škrlata-sti jopič je še povzdigoval njegovo žlahtno rast. Gledala je njegovo bhzanje, ne da bi mogla vzklikniti ali geniti z roko. . . . Bližal se Ji J? kakor v gloriji solnca in veličastja. In Margentinine oči so pile tako-rekoč' to prikazen, pile jo z brezmejnim začudenjem, in bilo ji je, kakor da vse poka v njej, v njeni glavi pa se vršijo čudesa... Od tistega davnega časa, ko je ljubimec zapustil Margentino, in tistega groznega prizora, ko se je prikazala. še vsa krvava od poroda, polumrtva v izbi raz vrata, kjer se je Franc smejal in pel poleg umirajoče nezakonske matere — odtlej, pravimo, ni videla Margentina nikoli več moža, ki ga je nekdaj tako ljubila. Res je bila nekega večera pred hišo Štefana Doleta v njegovi.nepo- sredni bližini, toda noč bi ji bila ubranila spoznati ga, tudi če Franc I. ne bi bil zakrival svojega obraza. Ne, ne, nikdar ji ni bilo dano, videti ga. Toda blaznica je bila ohranila njegovo sliko s tisto kruto točnostjo, ki je tako strašna muka ubogih, obupanih src. Čeprav se je bil kralj izpreme-nil in postaral, vendar je ostal ponosni kavalir nekam ironičnega us-meva in mrzlih oči. ki mu je gledala včasih radostno nasproti, kadar ie stala na pragu hiše v Bloaju in ga iskala z očmi v daljavi na beli cesti. Bil je še vedno ljubimec njen. Videla ga je takšnega, kakor ga je gledala one dni. Niti tega ne moremo reči, da bi ga bila spoznala: med Bloajem in Fontenblojem ni bilo v njenem duhu nobenega presledka. Kakšen duševni potres je neki završal po njenih prsih in njenem srcu? Kateri čudež je šiloma strgal vezi, ki so oklepale tako dolgo njen razum? Ali jo je pretresel prizor, ki se ie ponudil nenadoma njenim očem? Nemara se ,ie izvršila v Mar-gentini. ki io ie prestavil ta kratki hip za dvaiset let nazaj, izpremem-ba. ki io je zadela do najglobljih žilic njenega bitja? Kralj je šel mimo nje v razdalji kakih deset korakov. Videl je ni. Franc 1. ni spustil nikoli pogleda do svojih podložnikov; hodil je, gledaje pred sebe, in le komaj in komaj se je nasmehnil, kadar je kazala kaka žlahtna gospodična z gospod-skega balkona svoje navdušenje in vihtila z grbi vezeno šarpo. Toda ona ga je videla — ona njega. Šiloma so se ii sklenile roke. Hotela je krikniti, čutila je. da bo jedva zajecljala... Stala je na svojem mestu kakor vkopana, osupla boli nad vrtoglavo jasnostjo, ki ji je preplavljala duha. nego nad tem, da je videla in spoznala Franca... Že je bil mimo nje ... Toda ona se še vedno ni ganila. Zdai so prihajali mimo jezdeci, ki so sledili kralju v neurejenem tropu. In med par plemiči, tvorečimi nekakšno spremstvo, ie zagledala zdajci dve dami... Dve dami. ki sta jahali vštric.. Ena jo je pomerila z žarkim pogledov ki se je obrnil takoj nato k tovarišici, kakor da jo hoče opozoriti nanjo, Ta je bila vojvodinja Etanpska. A druga je bila Zileta! (Dalje.) (društvu, se naj ne sodi s ciničnim (smehljajem, temveč stvarno in še enkrat stvarno 1 Priznavam, da so nekatere osebe ocenjene pravično, 'a to ni dovolj: Poglobiti se je v način igranja vsake osebe, razčleniti to, kar imajo dobrega in to, kar slabega. Prvo bo znal igralec ohraniti, drugo odstraniti. Ne pa — zameta-vati! To sme kritik pravega umetniškega gledišča, ocenjevalec diletantov pa ima svojo nalogo: Dvigati 1 Pri tem pa ostane še vedno objektiven. Tako je naravnost čudno, da se graja Franceta, Ako bi kritik opazoval tega igralca natančneje, bi ga videl kot osebo, ki ima za vsako besedo gesto, ki ima premišljen naglas za vsako besedo, našel bi dar, kakoršnih nam daj Bog še obilo! Igralcu pripisuje vse izredne zmožnosti in to po pravici! Kaj pa je po večini krivo, da je gosp. Radoli-čeva igrala malce leseno in okorno, to ni ona sama, to je igra kriva. Lepo vas prosim, kje pa je kaj bolj neslanega kakor tisto mencanje besed tam v tistem ljubavnem prizoru! Kritik bi videl, ako bi se ozrl, kako so se raztegavala usta in hihetala — prizoru! Radoličevo Mariborčani poznamo, ali ona ni igralka, ki igra morda tako dolgo ko g. Panjhart. Nazadnje buti gospod ocenjevalec še v rešpicijenta in gospoda odersk-mojstra. Kaj pa je komu mar, ako hoče tudi ta videti malo igre, ta, ki se muči z izpreminjevanjem na odru, ki ima v oskrbi garderobo in gospodarstvo čez oder in dvorano »za božji Ion«? Kaj pa ima ta med igro iskati na odru? In respicijent! Ali je kaj zagrešil, ker ni bil na mestu? Le ne pedantike, pustite taka mu-hoborstva! Stvarno! Delajte za društvo. ne odganjajte ljudij, ker to se ga predaleč. Skratka: Kritik, ki seznanja ljudstvo s stanjem in napredkom društva, naj vzgaja osebe, se zato poglablja v njih igranje, naj opozarja na stvarne napake igranja sploh! S tem dela tudi kritik za narod! Ropotanje, resoicienti, odersk-mojstri (sic!) reitguzni pa sodijo na občni zbor! Ouidam. Štajersko. Iz brzovlaka je skočil Bernhard pri postaji Lebriug, ter se smrtnone-varno pobil na glavi. Vrhu tega je zadobil še mnogo drugih težkih poškodb in so ga prepeljali v Gradcu z rešilnim vozom v bolnico. Sumijo, da je v vlaku zaspal in mislil, da je že preko Vildona, do kamor je imel vozni listek. Ni pa tudi izključeno, da se je hotel usmrtiti Iz Kapel pri Brežicah. Pred par dnevi je gnal posestnik Zupančič iz Trebiča v Kapele na semenj par mladih volov, za ktere je skupil 500 K. Ko je na to menjal v neki trgovini bankovec za 10 K, ga nagovori neki neznanec, da mu naj pomaga pri nakupu živine, čemur je Zupančič privolil. Ko sta nato prišla na samoto, je dejal neznanec Zupančiču, naj pazno pogleda bankovce, ker kupec, kojemu so bili prodani voli, rad plača s ponarejenim denarjem. Zupančič je res vzel iz žepa bankovcev za skupaj 490 K, a že v prihodnjem trenotku je bil od tujca udarjen z vso silo v obraz. Hkratu pa mu je neznanec iztrgal bankovce iz rok in nesnano kam pobegnil. — Zadnji čas je že, da se varnostne oblasti malo bolj zanimajo za brežiško okolico. Saj postane kmalu ves okraj razupit, če pojde še kaj časa tako dalje. Iz Ormoža. Klerikalna zahteva, 3a naj vlada da slovenskim denar- Nekatere amerikanske posebnosti. Piše F. Grampovčan. Evropejec, posebno človek boljše vrste, ki je imel priložnost gibati se med tako imenovano gospodo, naj si bo že jara ali prava, obsodi na prvi mah Amerikanca, kot neotesanca. Amerikanko pa kakor prevzetno žensko brez olike in okusa. Tako sem bral pred nekaj leti popis nekega laliranega učenjaka, ki se je britko pritoževal, da so celo Slovenci tako neotesani, in ga ne pozdravljajo s častjo, kakor se spodobi učenjaku. Gotovo mož ni poznal prav popolnoma nič Amerike in še veliko mani običaje prebivalstva. Ni mu šlo v glavo, zakaj se ne bi trgalo klobuka, ko se pozdravi domišljeno osebo. Prvi in glavni običaj, ako kedaj kdo cenjenih bralcev pride v to deželo. je: ne vzemi nikdar pokrivala z glave, da pozdraviš znanca ali svojega delodajalca, ali pa predsednika. To pornenja značaj sužnja in vsak pravi Amerikanec se bo na glas krohotal, ako kažeš, da sebe manj ceniš, ko njega. Kajti eno je gotovo, da se on tebi ne bo odkril. Odkriti se mora človek, ako mu znanec predstavi ka- nim zvodom na razpolago svote za podporo kmetom in vinogradnikom, ki so bili prizadeti po zadnji vremenski nezgodi, že redi med klerikalci samimi nepričakovane sadove. Iz naše okolice že sedaj pripovedujejo ljudje največje gorostasnosti in ne-čuvenosti o par znanih klerikalnih agitatorjih, ki love že sedaj, ko o denarju še ni ne duha ne sluha, kaline, z več ali manj odkritimi grožnjami, da se bo — po klerikalnih posojilnicah — najpreje jemalo ozire na klerikalce. Čuj, ljuba »Straža«, ali se to vjema s — klerikalno moralo o onem Kristovem nauku »Ljubi svojega bližnjega bolj kot samega sebe?« če moreš, pa nam odgovoril Ormož. Zadnje junaštvo našega občinskega pisarja Grlice, je vzbudilo v nas pravo razpoloženje humorja. Pa kaj, ko je ta mož res tako strašno komična prikazen v tem, kako se trudi z zatiranjem vsega, kar je slovensko, prikrivati in potla-čevati uro svojega rojstva! Že če ga gledamo korakati in stopicati s svojo »poveljniško« mogočnostjo in napihnjenostjo, se mu moramo smejati. Seveda, na drugi strani Je stvar nekoliko drugačna. Naši nemčurčki delajo že od nekdaj svojo »volkar-sko« plemenitost še kazati s tem, da nas hočejo na zunaj malati kot nekdaj, kar so v prvi vrsti oni sami, namreč, kot protidržavne. Ja, Ja! Volkovi In njih običaji... Norca se dela zadnja »Straža« iz naprednjakov, češ, da si rdele že sedaj mandate, ko še je razpustitev deželnega zbora rdaleč. To je že lahko mogoče, da do tega klerikalci ne bodo stvari pritirati hoteli — sedaj, ko se »Narodna stranka« pripravlja za vse slučaje. Huda jim prede in klerikalci se tako zanašajo na zabitost svojih volilcev, da bodo še na-vse zadnje farbali, da so naprednjakom na jezo — nehali obstruirati. Mogoče je vse! Iz Konjic. Klerikalna naša »Straža« piše, da bodo naprednjaki pri volitvah dobili »po grbi«. Hm! Kako daleč privede slepota lahko ljudi. Mi pa le mislimo, da ne bo tako, in da ne pojde, kakor bi jetična in umirajoča »Straža« rada imela. Na vsak način bi Ji svetovali, da postane nekoliko bolj ponižna, vsaj v teh časih, ko ji prede vedno slabša. Umirajoči naj misli na Boga in dela pokoro. To bo tudi »Straži« olepšalo njeno umiranje. Iz Rogatca. Nemci že kujejo kapitale na bodoči državni »Vor-scliuB«. Računajo namreč z gotovostjo na to, da tudi njihove »Kasse« dobodo izdatnih svot, ki bi jim naj takoj pomagale, da začno slepariti po vzoru v Laškem trgu. No. pa mislimo, da si merodajne oblasti vendar preje natančneje ogledajo te si-rotice. Pa ne, da bi res dobile in morda te svote prišle potem v dobro v prvi vrsti Nemcem v — Laškem trgu?! Ne bilo bi prav čisto nič čudnega. Iz Celja. V Gradcu snujejo nemški učitelji novo društvo »Heimat-schutz«, ki bi naj skrbelo za ohranitev pristnega, domačega značaja dežele. Baje sili deželni šolski svet na to, da se spravi zadeva tega društva na dnevni red letošnjih deželnih konferenc. Ker pa imamo s takimi in enakimi — nemškimi — društvi svoje posebne izkušnje, bo prav umestno, da se naše slovensko učiteljstvo. predno k temu društvu morda pristopi, prepriča o faktičnih težnjah in delovanju tega društva. »Blumentag« v Mariboru. Že enkrat smo pisali o tej mariborski prireditvi nemškonacijonalcev. Čisti dobiček pojde za nemško pohorsko Kočo — »Marburgerhiftte«, ki naj bi s konkurenco škodovala kočama »Slovenskega planinskega društva« pri Sv. Archu na Pohorju. Dolžnost vsakega Slovenca bo, dostojno, a odločno odkloniti vsako ponujeno mu rožo. Opozarjamo pa v prvi vt-sti delavce in kmete ter mariborske deželane sploh. Pri prefriganosti naših Nemcev je čisto lahko mogoče, da bo ta ali ona prodajalka ponujala slovensko. Povejte, da ste Slovenec! Mariborski okrajni glavar je nemškonacijonalec prve vrste, a tudi kurijozum, da ga ni na svetu para. Kot malo ne vsi listi, je tudi »Straža« poročala o vlomu na c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru. »Marbur-ger Ztg.« je storila isto in v eni zad*-njih številk še vrhu tega kot Itak rovdy napadla in insultirala mariborske Slovence, vrhu tega pa na debelo razlagala, da je šlo za nameravano tatvino vojaških listin. G. pl. Weiss je pa poslal pred dnevi v uredništvo »Straže« uradnika, ki je uredništvu zagrozil, da bo list — sporazumno z državnim pravdništ-vom — konfisciran, če bo v njem brati, zakaj je šlo pri vlomu! V Uredništvo se je na to telefonično obrnilo na državno pravdništvo, koder pa o kakšnem dogovoru — niso prav nič vedeli! Nismo branitelji »Straže«, a konstatirati hočemo le naravnost tiransko, turškemu paši podobno ravnanje tega gospoda, ki postaja od dne do dne neznosnejši. Merodajnim našim krogom pa kličemo: »Quousque tandem...?« Dnevni pregled. Neinčurčkl so tudi danes še na Slovenskem, ampak morajo biti tihi in ponižni, kakor se spodobi za rene-gate. Če bi postali glasni, bi jih lahko skupili. Rayno taka je tudi z nemčurskiin listom »Domatschi-nom«. Ako bi ta odpadek kranjske šporkasse ostal tam, kamor spada — kdo bi se z njim ukvarjal? Ako začne pisati, kakor piše v zadnji številki, potem zasluži, da mu Slovenci pokažejo svojo pest. Mi nismo hoteli odgovarjati ker se nam zdi skorai nedostojno za pošten slov, dnevnik, da bi se prekljal s tako nemčursko cunjo. Ker pa so se oglasili tudi drugi, nimamo vzroka molčati, dasi vemo, da Je prepir nepotreben. »Domačin« piše. da ie gosp. Ivan Hribar v Petrogradu, kjer kuje z grofom Bobrinskim jugoslovanski panslavizem in ljubljansko rusofilstvo — mi pa smo srečali včerai gosp. Hribarja na Miklošičevi cesti v Ljubljani. »Domačin« torej laže in mu ne bo nihče verjel. »Domačina« pa tudi nihče ne čita — tako so on in njegove laži brez nevarnosti. Zato pravimo: — Z nemčurjem se danes ne bomo prerekali — z »Domačinom« ne bomo debatirali. Dolžnost vsakega Slovenca je, da vrne ta list tja, kamor spada, namreč v kranjsko špor-kaso ali v ljubljansko kazino. Proti »Domačinu« je vloži! ravnatelj Ivan Hribar tožbo. Klic po skupnem delu za rešitev. »Soča« je začela prinašati vrsto člankov pod naslovom: »Kaj hočemo«. Med drugim čitamo: »Odkar je počil na Goriškem razkol sta se borili med seboj dve stranki: narodno napredna in klerikalna. Hudi so bili ti boji, ali skončali so... napredna ni imela nikake prave organizacije. Brez organizacije pa ne ostane nobena politična struja, pa četudi včasih pokaže sijajne uspehe. Kmečka stranka ni mogla obstati, ker so hoteli nekateri čez noč doseči to, kar ~i~rr"i "mr more biti plog 'dolgoletnega truda in dela in ker ni imela nikake take organizacije, ki bi res pomenila organizacijo. Mi pa hočemo dobro, trdno organizacijo, podprto slonečo na lastni moči in veljavi; iz take organizacije more vskliti močna politična stranka. Kaj naj se goriški Slovenci res vedno le cepimo in delimo med seboj? Kaj ne moremo imeti pred seboj Jasnih, določenih, skupnih ciljev? Kaj res še kdo, ki ne vidi. da raste že Nemec v deželi in nam ni mogoče ustrahovati Italijana tako, kakor bi ga bili že lahko? Kdo se ne spomni pri tem nenaravnih zvez v prošlem desetletju v goriški poslanski zbornici in škode, nastale vsled tega nam Slovencem v deželi? Zato pa ni drugače kot da moramo zopet in zopet reči: Proč z bratomornim bojem! Goriški Slovenci smo preživeli že težke čase, pa nas še čakajo. Kmetijstvo je šlo zadnje čase le pod zlo, tuji kapital sega po vodnih silah, domača trgovina propada, naši ljudje bežijo v Ameriko. V deželi prevladujoča stranka je prešibka da bi bila mogla kai storiti proti takim zlom, tudi če bi bila imela najresnejšo voljo. Treba pač, da si vsi pomagamo v teh resnih časih, pa ne z zabavljanjem in cepljenjem, ampak z resnim, vztrajnjm. intenzivnim delom jasnega smotra.« — Ta glas je na vsak način zanimiv. Vprašanje skupnega dela z jasnim smotrom je do danes še nerešeno, ker je pri nas tako velika nezaup-nost med strankami. Radovedni smo. kako bodo na Goriškem to rešili. Črnagora z obmejnimi ozemlji Avstrije, Srbije in Albanije je naslov zemljevidu, ki ga je izdala tvrdka G. Freytag in stane 60 vin. V sedanjih časih, ko se svetov, usoda odločuje okoli tega štirikotnika. bo marsikomu prav prišel. Umrl Je v Boštanju ob Savi na Dolenjskem gosp. Anton Planinc, posestnik. 4. t. m. ob pol osmih zvečer. Bil je vrl, značajen, napreden mož. Pogreb bo danes ob 4. uri po-poludne. Bodi mu zemljica lahka! Sv. Anton puščavnik odšel iz Šmarne gore. Nedeljski obsikovalcl Šmarne gore pripovedujejo, da je sloviti sv. Anton s svojim čudodelnim zvonom zapustil šmarno goro ter odšel v nebesa. Ljudstvo je pri tem zbijalo razne šale in dovtipe; nekateri so se celo izrazili, da so mu bili ob tej draginji najbrž premajhni dohodki, zatorej ni mogel več ostati na Kranjskem. Dekleta so ga hodila prosit za može. da bi se kmalu mo-žile. Sedaj se bridko pritožujejo, ker jo je sv. Atitaji na tihem in brez slovesa popihal. Kaj pa. če jo je mahnil doli v Albanijo kjer bodo sedaj bolj mastni dohodki. Namesto v zapor odšel v Ameriko. Kakor je svoječasno »Dan« poročni. da je dobil Lojze Bobek iz Savelj. 1 mesec zapora, radi divjega zajca, katerega je ustrelil. Ker je pa Lojze, akoravno kmečki fant. v teni oziru veliko bolj prebrisan, kakor sta bila gospoda Polanjko in Sajovic, je sklenil, popihati jo. kar se mu je tudi posrečilo. Rekel je namreč: Velike goljufe in sleparje, kakor tudi ubijalce se pri nas oprosti vsake kazni, ali pa se jih celo za norce spozna, nasprotno se pa mene zaradi enega zajca, katerega sem ustrelil na tujem lovišču, kaznuje kar z 1 mesecem zapora. Lojze, ne boš sedel v zaporu, ne! Lojze bode rajši v Ameriki zajce streljal ker tam je lov prost. Kar je sklenil, je tudi storil. Lojze je imel svoj delež 1000 K, katerega ie prodal za gotovih 500 kron. Torej je zgubil pri njem polo- vico, samo da Je mogel takoj oditi, Z omenjeno svoto se Je tore) odoe. Ual Iz Trsta v Ameriko, kaiuci je tudi srečno dospel. Od tam Je tudi že domov v Savlje odpisal. Tako le torej veljal Lojzeta eden eajee celih 500 kron. s tem se Je pa zaporu odtegnil. Kdor zna, pa zna, kakor tisti, ki Je s svedrom kravo drl. Nesreča, Rudar Ivan Oblak ti Idrije se je te dni v tamošnji redarski Jami težko poškodoval ea dnes-nem stegnu. Otrok se opekel. Triletna hčerka železniškega čuvaja Elizabeta Kink iz Kresnic je padla te dni v, spanju na razbeljen štedilnik in je zadobila pri tem težke opekline na obrazu in na rokah. Smrtna nesreča. 581etni občinski sluga Jerej Kimavec iz Zagorja se je pred tremi tedni vsled lastne neprevidnosti polil z vročim lepom in Je zadobil pri tem tako težke opekline. da jq. dne 2. maja t. 1. na njih umrl. Vlom in tatvina. V noči med 25. in 26. aprilom 1.1. sta vlomila naj-brže dva storilca v hišo posestnika in gostilničarja Valentina Samotor-čana iz Sinje gorice pri Vrhniki in sta odnesla iz zaklenjene omare, y katero sta ravno tako vlomila denarnico z 260 kronami in čez 100 K drobiža, dvoje prstanov, dve srebrni verižici in kaka dva kilograma sladkorja. O vlomilcih in tatovih manjka doslej vsaka sled. Neurje na Ruskem. Kakor se iz Petrograda poroča, je te dni v mestih volške gubernije napravil veliko škodo orkan, po katerem je padal sneg. Tudi zmrznilo je. V Samari, Saratovu in Simbirsku se je potopilo veliko čolnov. Tudi na deželi je bilo več biš poškodovanih. Avtomobilska nesreča. Poveljnik trdnjave v Vladivostoku Niščen-kov se je peljal s svojo rodbino te dni v avtomobilu iz mesta. Nenadoma pa jih je zadela velika nesreča. Avtomobil je namreč padel z nasipa. Poveljnik, njegova gospa in njegova hči so bili težko ranjeni. Šofer ie izgubil pri tem obe nogi. Svojo ženo vstrelil. 321etni pisatelj Henry Peyre iz Pariza se je začel te dni prepirati s svojo ženo radi otroka. Peyre je bil s svojo ženo ločen. Med prepirom je potegnil iz žepa samokres in je sprožil dva Strela nanjo. Zena je bila na mestu mrtva. Peyrea so aretirali in izročili sodišču. Velik požar. Dne prvega maja t. 1. Je izbruhnil ne daleč od vasi H6fer v cellski okolici velik gozdni in stepni požar, ki je uničil 16.000 do 18.000 juter gozda in paše. Vzrok rožara je doslej neznan. Drugi dan se je ogenj omejil, ker je nastal velik dež. Skupaj je bilo uničenih 12.000 juter dobrega gozda štirih občin. Gozdovi kraljevske komore so nepoškodovani. RAZNE ZANIMIVOSTI. Ameriška anekdota. Neki ame> rikanski avijatik se je dvignil pred kratkim s svojim monoplanom Vi zrak. Letel je neprenehoma višje in višje, dokler mu ni zemlja izginila izpred oči. Nenadoma pa je začel stroj težko delovati in se je slednjič popolnoma ustavil. Ko se ie pilot razgledal krog sebe, ie spoznal, d3 je priletel s svojim strojem na rimsko cesto, kjer je aeroplan seveda obtičal. Pač le amerikanska anekdota in nič drugega. Let čez Atlantlški ocean. Neki amerikanski aeronaut namerava napraviti izlet v aeroplanu čez Atlanti-ški ocean in to iz La Palmasa. Priprave za ta polet so že izvršene. Aero- ko damo, a ne spozabi se nikoli, da bi ponudil ženski roko! Ako jo ona ponudi, sezi hitro v roko in reci: »Me veseli« ali »čast mi je«. Ne sili se nikoli preveč v pogovor z ženskami v moških družbah, ako nisi jako dobro znan z njimi. Vsako koketiranje evropskih puhlih mladičev pa korenito opusti, ako hočeš imeti zdrava rebra. To je ne le neotesano — ampak tudi precej nevarno. Amerikanka in vsaka poštena ženska to silno sovraži in po nekaterih krajih se lahko pripeti, da te pošljejo 30 dni kamenje tolči — in še ne boš vedel sam zakaj. Ako srečaš znanca v družbi ženske, pozdravi znanca in privzdigni pokrivalo na polovico ali dotakni se ga. Ako pa srečaš damo, ki si ji bil že predstavljen in si mogoče že občeval z njo. na cesti ali v javnem lokalu, je nikoli ne pozdravi, ako je ne pogledaš, nič ne škodi. Ako dama žel: tvojega znanja, te bode sama pozdravila; v tem slučaju se odkri in odzdravi. Zenska ima V tej deželi absolutno pravico izbrati znance, ki jo imajo pravico pozdraviti, ako nisi pozdravljen od nje, je ne pozdravi in naj bo še tako znana. Ako si slučajno v Evropi aka-demično izobražen in si domišljaš, da si boljši človek, ko drugi, ki niso imeli sreče da bi po akademijah trdo prislužen očetov denar zaprav- ljali, se korenito izpreobrni. Vso domišljavost pozabi, , predno vidiš Ameiiko. Tukaj še nikoli nisem čul vprašanja, koliko šol si imel, temveč »kaj znaš — pokaži« — to načelo je v Ameriki in nobeno drugo. Nikar se ne jezi, ako dobiš delo, da te bode gospodar ali vodja klical Janez, Jože, Nace in nič gospoda zraven. Gotovo ga tudi on nasprotno ne rabi in nikoli ti nobeden ne bode opazk delal, ako rečeš nasprotno gospodarju le krstno ime brez vseh gospodov in drugih neslanih priimkov. Časti med moškimi so tukaj popolnoma neznane. Le v glavnem pogovoru se rabi in to proti vsaki osebi v naglaševalnih povdarkih gospod (Sir) isto v vprašanjih, a nikoli v direktnem pogovoru. Ljudje se ogovarjajo v stanovih. Ne rabi torej nikoli besede gospod (angleščina tega ne prenese) temveč vedno rabi ime poklica. N. pr. ko bi rekel: gospod zdravnik, gospod sodnik, gospod župan, bi se ti koze smejale — rabi se vedno zdravnik, sodnik, župan, guverner, polkovnik, general itd., ie izjema je, ako rabiš ime in priimek, ter pristaviš ime gospod v nagovoru na primer J. Bali je sodnik, ako nisi dobro znan z njim ali govoriš z njim zasebno ne da bi omenjal značaj poklica, potem se nagovori gospod Bali. Drugače se rabi samo; župan, guverner, sodnik« in to velja za vse poklice. Svetnikov, plemenitašev in enake neumne brklarije ne pozna tukaj nihče. Celo življenje Amerikanca je bog za trdi »dolar«. »Bog Amerike.« Pridevkov nobeden ne rabi, vsakega cilj je dolar, bogatemu je vseeno, ako ga kličeš Janez, Štef. Peter ali pa gospod, glavna stvar mu je »dolar«. Pri nas v Evropi so ljudje silno srečni ako morejo pridevati cele vrste dolgih in praznih imen. Nasprotno Amerikanec sovraži dolga in nepotrebna imena, ljubi kratko ime, brez vseh časti in ceremonij • in to brez razlike stanu. Edina izjema so Nemci, kateri se ne morejo hitro otresti svojih starih navad. Seveda mlajši narod, ki je rojen in vzgojen v Ameriki, je popolnoma amerikanski. Osebno sem poznal precejšnje število bivših avstrij. in še več nemških častnikov, a nikoli nisem videl nikjer nobenega drugje, ko v kuhinji krožnike pcmijati, snažiti po gostilnah pljuvalnike ali pa — in to je največje, da je bil kdo natakar. Mislim sicer, da so tudi v drugih stanovih, meni ni znan do danes noben slučaj. Za tak-: vrste ljudi tukaj ni obljubljena dežela, to prav lahko trdim, a ne trdim, da bi ne bili zmožni; žal da S3 niso učili drugega, ko ljudi zmerjati. Človek, ki pride v to deželo, naj bo pripravljen na yse. Drži se principa: »vsako delo je častno« in v tem Amerikanec prav gotovo ne dela razlike. Pometač cest, sna-žitelj stranišč ali pa predsednik kake velike banke se bodo srečali in skoro v vseh slučajih občevali prijazno kakor ljudje enega poklica in enakega stanu. Tekom mojega lOletne-ga bivanja v tei deželi, nisem _«*oli čul izraza: .Kai bo ta ali - imam več premoženja Jaz sem mi bolj izobražen itd.«, vsak misli zase, in zato še davno ne zasluži kakega priznanja. Nikakor pa ne trdim o ženskah isto one so pač po celem ljubem svetu Evine hčere. Ako si v gostilni ali amerikan-sko salonu in te pokliče neznanec pit, nikoli ne odreci. Ako ne piješ opojne pijače, vzemi vodo, smodko ali kar hočeš. Ne pij nikoli preie, kot on Ako vzameš smodko, jo zažgi ali vtakni v žep z opombo »na zdravje«. Ako hočeš, lahko tudi ti njega povabiš, naj pije s teboj (kar Pa. nl neobhodno potrebno). Le °p?P'1u}^ ne odreci nikoli, kajti to bi ™dilo o prepira, ali celo do pretepa. 1 o se mi je osebno zgodilo. Ker nisem poznal navade, sem odklonil s pripombo: »Kar jaz pijem, plačam sam in ne pijem z neznancem. Prvič, kar pomnim. sem se nahajal na sredi ces.e — potem sem hitro, razumel ameri- kansko navado. IDalje.) tiaut meni "dobiti ceno, katero razpisuje za tak polet »Daily Mail« in ki znaša 250.000 frankov. V angleškem tedniku »Sphere« pišejo, da je let čez Atlantiški ocean čisto mogoča stvar. Razdeli se baje na tri dele; avijatik bo trikrat pretrgal svoj polet; spustil se bo na ladijo, odpočil bo, nabavil si novega bencina in olja ter bo poletel naprej. V zrak se bo dvignil baje na Novi zemlji ob 8. uri zjutraj in bo letel do devetih zvečer. Ob istem času bo sedel na pripravljeno ladijo Preletel bo 900 km. Zjutraj ob šestih bo poletel naprej. Drugi počitek bo ob pifih popoldne na drugi pripravljeni ladiji. Let zopet ob treh zjutraj in zopet počitek na ladiji Zadnjo razdaljo te ladije in Irske 290 km bo preletel baš v treh urah. Skupaj bo potreboval avijatik za svoj polet čez ocean samo tri dni. Tole računanje je zelo vabljivo in zapeljivo toda je samo na papirju. Na praktičen polet čez Atlantiški ocean se z aktuelnimi letali ne more niti misliti. Na današnjih aeroplanih ne bomo torej delali izletov čez ocean. Ljublj irnn 7™ 0bčinski, svet ljubljanski V,i0r ' dne 6- aPr>la ob šestih popoldne v mestni dvorani ledno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in Poročila: o prošnji Ivana Zajca za podelitev meščanstva ljubljanskega; o dopisu mestnega magistrata glede nekaterih določil ustanovnega pisma Marije Kosmačeve, ustanove za ubožne posle; o dopisu upravnega -ravnateljstva Mestne hranilnice o prošnjah hotelske družbe »Triglav« in »Družbe sv. Cirila in Metoda« za znižanje obrestne mere; o načrtu nove službene pragmatike za pomožne uradnike, sluge itd. mestnega magistrata ljubljanskega; o do- nrSr>m?l^anovem glede P°£°dbe radi fp n 5. e P°?IoPii c. kr. obrtne šo-. erarju v last; o dopisu županovem glede opustitve počitniške naselbine v Zatišju; o prošnji »Leo! novega starešinstva« za naknadno izplačilo za leto 1912. dovoljene podpore; o dopisu magistrata glede uravnave hodnikov ob zapadni strani Martinove ceste; o ponudbi Friderika Sogla glede odstopa nekaj sveta v svrho razširjenja poti v Kožno dolino; o prošnji Franc Kunaverja glede odobrenja parcejacije parcele št. 391/1 kat. obč. Sv. Petra predm. I. del pri pokopališču pri Sv. Križu na sedem stavbišč; o prošnji Leopolda Legata za odkup nekaj mestnega sveta na vogalu Marije Terezije ceste in BIeiweisove ceste; o dorisu magistrata glede prošenj raznih posestnikov za oprostitev pasjega davka; o poročilu »Gasilnega in reševalnega društva« o delovanju v L četrtletju 1913; 0 dopisu mestnega šolskega sveta glede zgradbe nove m. dek. ljudske šole odnosno razširjenja zasebne dekliške osem-razrednice v Lichtenthurničnem si-rotišču; o dopisu deželnega šolskega sveta glede nedostatnih prostorov na mestni nemški dekliški ljudski Žoli. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila;. 0 prizivu nadučitelja Franca Gaber-ščeka proti odloku mestnega magistrata glede izplačila osebne doklade meščanskim učiteljem in direktorija mestnega vodovoda in elektrarne glede upokojitve nekega uslužbenca mestnega vodovoda. — Srbski dijaki v Ljubljani. Kakor smo že poročali, je prišlo v Ljubljano 25 srbskih dijakov iz Sremskih Karlovcev. Na kolodvoru l, prejel in pozdravil g. prof. dr. iiesič. prj sprejemu je j,jj0 tU(ji mno_ v,enskih dijakov, ki so jih potem peljali v hotel »Tivoli«. Drugi oan so šli srbski dijaki na Bled in ^Vintgar. Ko so se zvečer vrnili nazaj y Ljubljano, so jih na kolodvoru sprejele gospodične in jih obsule s cvetjem. V četrtek so šli dijaki v spremstvu gospodičen in ljubljanskih "dijakov na grad, kjer so se divili lepi legi Ljubljane. Ogledali so si tudi tukajšnjo realko, kjer so jim razkazali aparate potresne opazovalnice. Tudi tukajšnji mestni dekliški licej so si ogledali. Popoldne so šli gledat na Dolenjsko cesto javno telovadbo >Sokola II«. S telovadbo so bili nadvse zadovoljni. Ob slovesu se je na kolodvoru zbralo mnogo naših dijakinj in dijakov. Srbski dijaki so zapeli nekaj svojih narodnih pesmi — in že v vagonu v slovo: »Hajte bra-čo, bajte sestre s nama!« Ob pol sedmih zvečer so se odpeljali v Zagreb, od koder se vrnejo v Sremske Karlovce. — Upamo, da ostane i nam 1 srbskim dijakom bivanje v Ljubljani v trajnem spominu. — — »Slovanski klub«. Snovalni odbor Slovanskega kluba« pooblaščen je na podlagi ustnih informacij, ki jih ie dobil njega predsednik na merodajnih mestih, naznaniti, da bosta Srhija in Bolgarija takoj, ko hode sklenjen mir, lotila se uvedbe zemljiščnega katastra, V ta nuihen potrebovalo se bode v omenjenih državah veliko število zemljemercev. Obe državi ste odločeni najemati zemljemerce samo slovanskih narodnosti. Ker je za operacije, ki so zvezane z uvedbo zemljiščnega katastra, neobhodno potrebno, da so oni, ki imajo pri njih sodelovati, zaradi razprav s posestniki zemljišč popolnoma zmožni dotičnega jezika, opozarja snovalni odbor »Slovanskega kluba« že sedaj one slovanske zemljemerce, ki bi imeli voljo sodelovati pri ureditvi zemljiščnega katastra na Srbskem in Bolgarskem, nai bi se začeli učiti dotičnih jezikom _ Glede učenja bolgarskega jezika naznanja snovalni odbor »Slovanskega kluba«, da piše profesor Anton Bezenšek v Sofiji slo-vensko-bolgarsko slovnico, katera v kratkem izide. Kdor bi želel imeti slovnico, katere cena pa še ni določena zato, ker se ne ve, kako obsežna bode slovnica, javi naj §e pri »Slovanskem klubu« v Ljubljani. Snovalni odbor »Slovanskega kluba« je dalje pooblaščen opozoriti, da se bode na Srbskem in Bolgarskem po zaključitvi miru potrebovalo veliko število tehnikov, zdravnikov in bančnih uradnikov ter da bodo tudi spretni rokodelci dobivali dobrega zaslužka v novoosvojenih krajih Tudi osebam teh stanov, katere bi nameravale izseliti se na Balkan je priporočiti, da se takoj začno učiti srbskega ali bolgarskega jezika. -Vsa pojasnila daje radevolje »Slovanski klub«, ki se te dni definitivno ustanovi. * — Sinočnja predstava v prid »Domovine« v dež. gledišču je prav tako krasno uspela, kakor prva. Ves čas je bil oder z gledalci v presrčni zvezi, neko domače razmerje je vladalo med publiko in izvajalci programa ki so bili svoji nalogi povsem kos. Krasne Kino-slike bodo privabile brez dvoma še marsikoga v »Kino - Metropol«; z umetniškim okusom je aranžiral slikar Iv. Vaupotič ilustracijo Zupančičeve pesmice »čez noč«; verze je recitirala g. Zeunikova z res finim umevanjem; vsebini primerno je stopnjevala glas in izraz. In ti naši zlatkani malčki! Kako srčkano so spavali, se vzbujali in rajali, ko jih je obsula pomlad (gdč. dr. Kokaljeva) s cvetjem in jih je lahkokrila sapica (gdč. Kochova) predramila s svojimi lahnimi poljubi. Res, pravi vžitek, videti drobno de-co tako v službi resnične umetnosti. — Opereto >Prva ljubezen« je spremljal orkester »Sokola I.« pod spretnim vodstvom dirigenta, marljivega in požrtvovalnega g. Počivalnika. Častitaino »Sokolu I.«. ki je lahko ponosen na svo| orkester. In pevci! Gdč. Pipca Tavčarjeva bi lahko tekmovala z gledališkimi igralkami: vsaka njena kretnja je na mestu, vsak gib gracijozen in simpatičen. S svojo ljubko zunanjostjo, z jasnim čuvstvenim petjem si je osvojila takoj iz početka vsa srca. Gdč. Maličevo smo slišali že bolje peti — ne vemo, kje tiči vzrok, toda njen nekdaj tako polni glas je v nižini še povoljen, v visočini je pa kar tonil v orkestru. V igri in besedi je bila dobra. Pohvaliti je treba dražestne gojenke vse brez izjeme. Živahnost v igri in t: lepi, sveži, močni glasovi — želeli bi jih slišati med sezono v opernem zboru! — G. Franke ima nenavadno mehek, simpatičen glas. ki pride pri klavirju gotovo lepo do veljave, za orkester pa je nekoliko prešibak. Igral je prikupno in neprisiljeno, kakor da je na odru doma. G. Acceto je bil iz. boren prof. Radirka in kaže lepe zmožnosti za igralca po poklicu. — G. Stamcar ima tako krasen in močan glas, da bi bilo res škoda, ako se ne šola za opernega pevca. Burko »Ukročeni lev« je ves čas spremljal krohot. Gdč. Hrastova ima talent za oder in je bila srčkana Erna; za svojo vložko »Oho dekle gizdavo«. ki jo je pela z globokim pojmovanjem in živim temperamentom, je dobila buren aplavz pri odprt. odru. Enoduš-na sodba je: bila sta dva krasna, intimna večera; sjjlošna želja — še večkrat kaj takega! — Režija je bila v srečnih rokah g. Povheta. Po predstavi se je vršil zabaven zaključni sestanek v »Nar. domu«. — Gosp. obč. svetnik Mllohnoja nam javlja, da je izvršil službeno pragmatiko kot ravnatelj Mestne hranilnice ne kot občinski svetnik, da za to delo ni nič računal niti prejel. Torej so vesti o 500 kronah izmišljene in odpadejo tudi vsi očitki. — Bolha v kinematografu »Ideal« je že izginila. Skakala ie samo pri prvi predstavi. G. Počkaj nam poroča. da se je to zgodilo brez njegove vednosti in da je tudi držav, pravdništvo poseglo vmes, ker je bolha tudi na Dunaju konfiscirana. Toliko v pojasnilo. Častilci Sv. Florijana — v luži. Poroča se iz Bizovika: Ko so se v nedeljo vračali bizoviškl gasilci na vozu domov — se jim je zgodila huda nesreča. Zavozili so namreč z vozom y, jamo in so se zvrnili v slabo dišečo lužo. Gasilci so bili kakor se nam poroča, prej zelo veseli — ta kopeli jih je spravila v slabo voljo in so drug drugega dolžili, kdo da je kriv. Vozil jih je Miha Babnik pa on se je zgovarjal na slabo pot, brizgalni vodja je dolžil cestnega paznika, cestni paznik pa je rekel: »Bom že jaz kmetom pokazal, kakšen je vaški red.« Na to so gasilci brez večje nesreče zlezli na suho in so tudi voz ven potegnili: Pravijo, da je vse skupaj smrdele; in da ni bilo nikomur prijetno, da se je zgodila ta nesreča. Pa tudi v društvu ni vse v redu, kakor je »Džtn« že poročal. -- Umrl! so v Ljubljani: Jurij Podboršek, užitkar, 75 let. — Helena Meglič, žena skladiščnega delavca državne želznice, 29 let. — Ivana Bačnik, pomožna usmiljenka, 32 let. — Marija Fink. delavka. 75 let. — Alojzija Skubic, rejenka,^ 5 mesecev. — Jernej Kimovec, ubožec 58 let. — Janez Gregorin, občinski ubožec, 31 let. — Marija Kacin, delavčeva žena. 60 let. — Marija Ste-klasa, posestnikova /ena. 57 let. — Zatekel se je 7 mesecev star pes kraške pasme. Odda naj se vrtnarju Ivanu Widru. Šelenburgova ulica. — IzguLII je včeraj sluga »Učiteljske tiskarne* v eni izmed ljubljanskih tobakaren bankovec za 10 K. Pošten najditelj se prosi, naj odda denar uredništvu tega lista. — Vrednost turških srečk narašča vkljub neprestanim krizam, kar je gotovo najboljši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Kdor hoče naročiti to izborno in priporočljivo srečko, naj čita današnji zadevni glas glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani. — Kinematograf »Ideal«. Nov spored ima 2 veliki senzaciji in sicer krasno kolorirano dramo »črna grofica« v 3 delili v glavni vlogi najlepša ženska Francije Rebinne in »Go« spod ravnatelj«, veseloigra v 2 dejanjih s Princem v glavni vlogi. Ostale slike so: 1. Regata v Singapore. (Športni film.) 2. Bratje Vevsen, (Varietetni film.) 3. Journal Pathe. (Najnovejša kinemat. poročila; šport, moda, literatura.) 4. Podaljš-ljiva mira. (Kom. Samo popoldan in pri zadnji večerni predstavi. 5. Modras. (Znanstveno.) 6. Moric kot prodajalec kostanja. (Komična učinkovitost s Princem. Samo popoldan in pri zadnji večerni predstavi.) V soboto »Križev fant«. (Najboljša sen-zacijska drama tega leta.) »Quo vadiš?« se ponavlja od 23. do 26. t. m. samo 3 dni. Trst. Užaljeni, vsi močno »užaljeni«! Na dopis »Dneva«, s katerim so se strinjali vsi po »Edinosti« pavšalno žaljeni krogi, je v nedeljo »Edinost« odgovorila v dolgi »Odkriti besedi«. Kratko povedano: »Edinost« §e je ognila bistva in jedra notice, t. j. vprašanja koloniziranja Slovencev v Trstu in ozkosrčnosti svobodne konkurence, ki se goji v tem oziru pod patronanco »Edinosti« in se lovi »za neko družbo«, ki ji leži tako silno v želodcu in katera ne prepusti mirnega upanja »zaslugam« onih. ki jih »hočejo« imeti. Imejte jih, gospoda moja. če jih hočete imeti: politično vodstvo pa sami spravljate v blato, ki ste ga tudi sami zmešali. Ml priznavamo potrebno disciplino od strani političnega vodstva, kateri se mora vsakdo Iz narodnega ozira podvreči; zato smo pa proti vsekakemu izrabljanju te discipline proti posameznim popolnoma privatnim družbam in nikakor ne pripuščamo, da bi se iz posameznih »škandalčkov« v vežah delalo potem javno mnenje, ki žali močni del — če ne večino! — Sk.vencev v mestu samem. Zato se nam zdi užaljena proza, ki jo je zavzela sedaj »Edinost« — naravnost smešna. Gospoda, predno vi izrekate take pavšalne obsodbe, preštejte odbore vseh društev, informirajte se o osebnih zadevah posameznih odbornikov in jih potem delite v »domačine« in »nedotnačine«, ki so prišli jesti tržaški kruh -7 kakor ste vajeni. Bodete videli, do kakih zaključkov bodete prišli! Želimo pa, da se v tem oziru v prihodnje dvigne 110-tičar »Edinosti« nad »oštarijsko sto-pnjo«; potem šele bode lahko član-kar izvajal svoje geslo nad »škodiji-vitni« nedomačim: proč z njimi! Da bi mi preje vedeli, da je prišla do-tična notica v »Edinost« po nekem gostilniškem prepiru« bi se sploh ne prerekali z neresnim napadom, ki je pa kljub temu žaljiv; »Edinost« bi sl pa lahko prihranila za nedeljo tri kolone prostora. V zadnjem času. Fred časom sem javil sl. uredništvu »Dneva«, da mu bodem poslal v kratkem dopis, v z gornjim naslovom, priobčenim v »Edinosti« dne 21. aprila t. 1., kar danes izpolnjujem. Kakor bode nadalje _ razvidno. se niso gotovo niti »Ednijaši« s tem dopisom strinjali. Uospod urednik se je spravil v Št. 110. »Edinosti« na razne »odseke« »klube«, »družbe« in »društva«, tei pravi, da je v zadnjem času začelo kar deževati v njih uredništvo notic in objav teh »klubov« itd. Gospod urednik mora imeti povekševalno steklo, ko vidi toliko raznih »klubov«, »družb« itd. Radi bi vedeli, koliko jih je? G. urednik se jezi, da vse te »družbe« zahtevajo od »Edinosti«, da jim priobčuje notice za plesne venčke« in da se vse te prireditve prirejajo le zato, da polnijo blagajne dotičnim »odsekom«, »klubom« itd., oziroma tistim osebam, ki tvorijo vse te z eno besedo družbe. »Edinost« smatra vse to za neumnost, »Edinost« povprašuje, da bi pač rada vedela, kakega pomena da je to za naš narod. Za take objave pravi, da ni v »Edinosti« drugje prostora, kakor med plačanimi oglar si! Celo najbližnji Kras da je v tem oziru stokrat boljši nego Trst. Fantom na Krasu, ki da so boljši Slovenci kakor razni tržaški »odsekov-ci« in »klubovci«, da ne prihaja niti na misel, da bi zahtevali od »Edinosti«, naj jim dela reklamo za njihove plese, temveč, da vabijo nanje z oglasi. Končno zafrkuje vse te pro-klete družbe, da je večina njih toliko narodno-slovenska, kolikor oslov-opernih pevcev. To je nizkoten izraz. Na vse to si dovoljujemo par besedi, da ne bode javnost mislila, da je vse to res. Kratek in jedernat hočem biti. Kar se tiče klubov, ki prirejajo plese so vsi, če jim je »Edinost« priobčila notico, plačali tudi oglase. In če bi »Edinost« ravno priobčevala notice tem klubom, (ki pa sta samo dva: »Zvonimir« ima vsako nedeljo zabavo, »Triglav« pa redkokdaj. Zadnji je priredil zabavo v prid C. M. Družbi in šenjakobskemu Sokolu), bi priobčevala vedno Slovencem. Ali ni bolje, da se mladina združuje na zabavah v krogu narod-no-zavednih mladeničev, kakor da se poizgublja po slabih in nedostojnih družbah, katerih je v Trstu v vsakem kotu? In če »Edinost« priobčuje notice, tiska tudi vabila in pri tem zasluži. — Stavi nam v zgled Kras. Ta je še najlepša. Na deželi pač ni treba reklame v listih, ker vsak dobro ve, v vasi in bližnjih vaseh, kdaj bo zabava, dočim se mora v mestu, osobito pa v Trstu, naznanjati le potom lista in vabil. Na deželi tudi niso prireditve spojene s tako velikimi stroški kakor v mestu. Par tiskanih vrstic listu nič ni, društvu pa je dosti. Mi bi »Edinosti« končno prav nič ne zamerili, ko ne bi imela prostora za druge. Pred časom je prinesla »Edinost« veliko prav bombastično reklamo med domačimi vestmi Italijanu Zanettiju za gramofonske plošče. Ali nimamo v Ljubljani Slovencev, ki bi radi pošiljali franko gramofonske plošče? Ob pričetku plesne sezone 1912—1913 je »Edinost« kar tri dni zaporedoma delala reklamo privatniku, ki je imel v dvorani N. D. O. ples na svoj račun. Ah, škoda, da nismo vsi oblečeni v fraku. »Edinost« je večkrat pisala. da pove društvom enkrat za vselej, da jim ne bo priobčevala notic za plesne vaje. Mi smo svoječas-no »Edinosti« v »Dnevu« tudi povedali, da bodo slov. društva njej tudi »enkrat za vselej« povedala, da se bodo za vabila obračala na druge tiskarne. To se je že pričelo in ravno zaradi tega nas »Edinost« imenuje nezavedne in se poslužuje celo oslov. Radovedni smo pa, kdaj se bo »Edinost« spravila na »Slovansko čitalnico«, ki se poslužuje za tiskovine pri firmi Stockel. Polagoma bodo prišla vsa društva do tega, da se bodo za tiskarska dela posluževali one tiskarne, katere list jim gre na roko. Upamo pa z vso gotovostjo. da se bo »Edinost« prav rada sprijaznila tudi s klubi, kakor se je rada spriiaznila z otroškim plesom, ki ga nrireia šentjakobska »Čitalnica«. Pa brez zamere. Sv. Ivanska godba, ki se izdaja za narodno, je 1. majnika po mestu manifestirala z rdečo zastavo. Toliko na znanje onim, ki niso imeli prilike jo ob tej priliki videti. Slovenske godbe v Trstu so: godben odsek N. D. O. in »Prva tržaška slovanska godba.« »Adria« delniška pivovarna v Trstu. Dne 27. aprila t. 1. se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor te delniške družbe. Polnovplačana delniška glavnica družbe znaša 1,000.000 kron in je razdeljena v 2500 temeljnih delnic po K 200.—' nom. in 2500 prijoritetnih delnic po 200 K> Občnega zbora se je udeležilo 32 delničarjev, ki so zastopali 4656 delnic s 430 glasovi. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.; Fran plem. Garzarolli. Ivan Gorup. Peter Lieb-man. Jurij Liebman, Pavel Liebman, Oton Pollack, Fran Skorkovsky in Ante Topič. V nadzorstveni svet pa gg. Milan Bogady, Fran Brangjolica, Fran Korenčan in Spiro Kvekič. Na občnem zboru se je sklenilo, izplačati subskribentom delnic za leto 1911/12 _5odstotne obresti. Težave bodočega rodoljuba. Sedanjim časom za večen spomin in zajcem za dober zgled napisal L ip e Figi. Blaž Češmin se je zjutraj zbudil in je bil zelo zadovoljen sam s seboj. Kaj bi ne bil. Po noči je imel krasne sanje. Sanjalo se mu je, da je dvorni svetnik. Živel je v bogastvu in zadovoljnosti. Naenkrat je bil preskočil vse svoje tovariše in je bil visoko nad njimi. Iz navadnega urad-nika je postal ravnatelj — pozneje dvorni svetnik. — Tako se je Blažu Češminu sanjalo. Zato se je zbudil tako zadovoljen. V sanjah je videl uresničeno vse. kar si je kdaj želel. K temu nekoliko pojasnila: Blaž Češmin je šel prejšnji večer že ob osmih spat. Ko je sam o sebi pomislil, si je tako govoril: Prijatelj, tvoja pot je prava. To je pot navzgor. Naroden mora biti človek —< ampak samo toliko, kolikor ne škoduje. Ko boš dvorni svetnik, boš lahko kaj več storil za mili narod? Ravnatelj nima rad, ako je kdo član narodnih društev. Tudi to si da poročati. y kako družbo kdo zahaja. Potem si je Blaž Češmin izpraševal svojo vest: »Od začetka bi jo bil skoraj zavozil. Zašel sem v ono gostilno, kaka nevarnost! Ono narodno navdušenje bi me bilo skoraj zapeljalo. Tudi menj je ušla kaka beseda. — To pa je bilo ravno ob času največje krize — špi-jonov povsod polno in vsaka beseda’ je bila sumljiva. Ravnatelj je namignil, da mu ni ljubo, ako se hodi zvečer v lokale, kjer se preveč govori. Od takrat sem se ogibal one ceste na sto metrov daleč. Da bi pa kdo ne mislil, da sem to delal iz antipatrio-tizma, sem hodil cele ure po Franc Jožefa cesti — ki je brez gostilne. Da bi bila moja pokera še bolj oči-vidna, sem hodil vsak dan mimo cesarjevega spomenika in sem se odkrival. Živel sem strogo solidno in sem vestno izpolnoval svojo dolžnost. Ravnatelj Je to spoznal in po tej poti se sveti v daljavi lepa bodočnost. Zato bodi princip: Izogibati se nevarne družbe — ne delati v narodnih društvih in skrivati svoje naroda no prepričanje. Da je človek sam pred seboj brez očitkov z ozirom n« svoje neumno mladostno navdušenj® — se da tu in tam kak vinar za narodne namene. Ko bomo dvorni svetniki — bomo delali za narod.« Tako je mislil Blaž Češmin, ko je zaspal in zato se mu je sanjalo o dvornem svetniku, kakor smo povedali. Zato Je bil Blaž češmin zadovoljen sam se seboj in s sanjami. Pri tem pa je posegel po listu, ki Je ležal na mizi: »Pa poglejmo, kai dela zavožena slovenska politika in kako je z Al* banijo.« Blaž Češmin je začel čitati. Naenkrat So njegove oči zatrepetale. Kaj se je zgodilo? Zagledal je v. listu svoje ime. Pred par dnevi so ga izvolili v »društvo prijateljev ljudske prosvete«... Njegovo ime je bilo v odboru. Blaž Češmin je bolestno vzdihnil. »Kaj? Brez mojega dovoljenja! Vse je preč. Kaj bo rekel ravnatelj? Kaj bo s karijero?, Kje je svetnik? Kako naj koristim narodu, če mi s takimi stvarmi uničujejo karijero?« Blaž Češmin je vstal in se je takoj napotil v kavarno. Dal si je prinesti vse liste. V vseh listih se je svetilo njegovo ime med odborniki. Tudi v uradnem listu? Ravnatelj je morebiti že naredil črno piko, na vladi so si ga zaznamovali, katehet ga je gotovo počrnil pri klerikalcih. Češmin je hitel v šolo. Natančno je opazoval obraze ljudi. Nikjer ni opazil nič posebnega. Edino katehet se je držal zelo resno. Češmin je začel z njim pogovor in je bil zelo ljubez-njiv. Hvalil je S. L. S. in je zabavljal čez naprednjake, češ, da nimajo ljudi, ki bi delali. Katehet mu je vse pritrdil — a rekel ni besedice. Blaž Češmin je bil cel dan nemiren. Kako bi popravil to usodepolno zmoto? Kako bi dal svetu, vladi, ravnatelju itd vedeti, da je bil izvoljen proti svoji volji? To je premišljeval cel dan. Bili sta dve poti: 1. Ko bi društvo samo izjavilo, da je bil Blaž Češmin tiskovna pomota. — 2. Ko b? poslal »poslano« v listih med svet, d« se Je to zgodilo proti nje**«vl volji. Ker pa bi izjavi društva more-bW rav.-Atrfd, katehet, vlada, nad* /.ornik in 'drugi ne verjel!, se Je odločil za drugo pot. Zato je poslal v liste »poslano«, da nima z »društvom prijateljev ljudske prosvete« nikakega opravka Ko je Blaž Češmin bral svojo izjavo, tiskano, mu je od srca odleglo, fristi dan mu je ravnatelj izredno prijazno odzdravil, katehet mu je Istisnil roko bolj krepko, ko po napadi — in na vladi so menda prečrtali ono piko. Ko se je češmin drugo jutro pogledal v zrcalo, je videl, da je do-jbil od skrbi štiri sive lase. »Posivel bo še marsikateri, predno bom svetnik«, si je mislil in se je jezil nad onimi, ki bi mu bili skoraj skazili njegovo karijero. razvoju (vsled tega hrepenenia so se vršili pa tako krvavi boji). Vsled tega obrata bo avstrijško-italijan-ska ekspedicija dosti na svojem pomenu izgubila in prevdariti bo treba, če naj sploh ne izostane. Italija tedaj misli, da se bo vse Izteklo brez vojaških intervencij in da se brez te urede razmere v Albaniji, nakar bi se usodo noye države dalo v roke dosedanje od velesil priznane provizorne viade, katero bi velesile podpirale. Londonska konferenca je preložena. Natančnejših poročil še ni. Preložena ie najbrže zato, da svojim vladam poslaniki naznanijo sklep Črnegore in počakajo novih instruk-cij glede nadaljnlh korakov. URADNA IZJAVA. Cetinje, 5. maja. Iz črnogorskega uradnega vira: Kriza zaradi zahteve velesil glede predaje mesta Skadra Je rešena v smislu velesil. Ker se je nahajala Črnagora pod veliko depresijo cele Evrope, ker ni bilo nobene možnosti takšnega odpora, da bi bila Črnagora zmagoslavna Iz boja, se je v zadnjem tre-notku udala v usodo K temu sklepu Jo ie privedel tudi obzir za splošni mir in na obzir na Zaveznike katerim je skaderska kriza grozila zmanjšati vspehe njihovih zmag. NOTA KRALJA NA POSLANIŠKO KONFERENCO. London, 5. maja. S posredovanjem Eduarda Greva ie Podal kralj Nikola poslaniški konferenci noto, v kateri pravi, da ie v poslednji noti podal principielno stališče Črnegore glede skaderskega vprašanja, da se pa tedaj umakne sili, ki Je kršila neutraliteto. MINISTRSTVO DEMISIONIRA. Cetinje, 5. maja. Ker je bilo ministrstvo Martinovlčevo Proti temu, da hi se Skader predal, kronski svet pa Je sklenil predajo — bo ministrstvo Martinovlčevo demlsioniralo. Cetinje, 5. maja. Kralj je demisi-Jo sprejel. Kdo bo naslednik, še ni znano. BLAZNOST. Cetinje, 5. maja. Kronski svet je sklenit nasvetovati narodni skupščini, nal Črnagora Izroči Skader v roke velesil. Dunaj, 5. maja. Tu pravijo, da je to vse skupaj manever, kateremu se Avstrija ne bo dala premotiti, temveč bo svoi sklep kljub temu izvedla. ALBANIJA. Berlin, 5. maja. »Lokalanzei-ger« poroča Iz Rima da Avstrija in Italija najbrže ne podvzameta preie nobenega koraka, dokler ne bo tozadevnih sklepov poslaniške konference. Ladje italijanske so odplule proti Valoni kjer bodo počakale, če bo treba izkrcati. ESSAD PAŠA. Carigrad, 5. maja. Essad pašo bo Porta na pritisk velesil odpoklicala v Carigrad kjer bo postavljen pred vojno sodišče. Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Postaja dolenjske železnice Stražn-Tonlice. Akratovvrelec 38°c, daje vsak dan nad 30.000 lil radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem m s kopanjem. Izredno uspešno proti putikij revmi, neura lgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka; Zdravo podneb;e, Gostogozdnata okolica. Bo4 gato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. se je zopet odprla v ulici Scala Bclvedcrc št. 1 (prihod iz ulice Miratnar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. Društva Občni zbor šentpeterske moške In ženske podružnice Dr. sv. Cirila in Metoda bo v soboto 17. maja ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Ivana Zupančiča na Ahac-ljevi cesti št. 15 z običajnim sporedom. »Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru dne 26. aprila 1913 sledeči odbori Samec Joža, predsednik. Ipavec Rafko: podpredsednik. Šribar Makso, tajnik. Kunc Josip, blagajnik. Rajko Makso, gospodar. Čuden Fran, Kose! Fran. namestnik^. Močilnik Ant., Mihevc Anton, pregledovalca računov. Zopet otvorjena je staroznana gostilna pri,Nanuti inki‘ v Zgornji Šiški. Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Pogačnik, Cario Marcuzzi ||% frankev znašajo pri vsa-Isoletaili e žre"banjili glavni dobitki turških srečk! Vsaka srečka zadene In ima trajno vrednost! Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 K 75 v. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka. ^ril^od-nje žrebanje 1. jvuaija, ±©±3. 2.3S7 , O O O kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 kron 25 vin. Prospekte z natančnim pojasnilom razpošilja: Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Spiejirs-o se pio-vizijslsA potaailsi. Trst, via S. Lazzaro 12. Delavnica kirurgičnih Instrumentov, ortope-dlčnih aparatov, prs, umetnih rok In nog, trebušnih, športnih In bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine. Najnovejša telefonska in brzojavna poročiSa. Črna Gora se udala volji velesil. Skader bo izročen mednarodnim četam Esad paša bo poklican v Carigrad in postavljen pred vojno sodišče. 5. maja 1913. Današnja londonska konferenca poslanikov je zborovala v močno olajšanih okoliščinah. Vest, ki smo jo prinesli v pon-deljkovi številki, da se je Črnagora udala in da izroči Skader, se je potrdila. Po prizadevanju tripelentente In Italijanskega poslanika se je posrečilo pregovoriti kralja, da ie privolil evropskemu miru In interesom 'Zaveznikov na ljubo v žrtev — v težko žrtex: izročil bo Skader, pod čigar zidovjem so zastonj izdahnili svoje življenje tisoči in tisoči hrabrih srbskih junakov. Brez vspeha prelitja krvi, ki bodo klicali po maščevanju. Razrešitev skaderskega vprašanja je pa znatno olajšala tudi razrešitev albanskega vprašanja. »Tribuna« piše, da ne bo nihče tako vesel mirne razrešitve, kot Italija, ki Odgovorni urednik Radivoj Korene, hrepeni le po mirnem trgovskem Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«, Laška kuhinja ■v Xjj-u.T0i3an.I_ Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti reneo. Xid ne pomaga! Edina in največja zaloga najnovejših je v Ljubljani Sodna ul. 5. Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4'— sedaj samo po K 1— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, uglaševanje itd. Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom in s to varstveno znamko Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; — Kranj, Glavni trg 119; — Kočevjr, Glavni trg 79, ali pa po naših potnikih. Ur<\ verižice, nlianf prstani, ohesk* zapestnice itd. ftd. / Edina zaloga ur / z lastno /•Jg z n a m M o / y = ,,TUP“ /Sr/ Radi prevelike zaloge blaga dajem 20 °|0 popusta vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmoderne-šega kroja. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Nujatarejšft '2) / cts, / domača / tvrdk a /^/LUD. ČERNE / juvelir In trgovec ^/ijubljana, Wolfova ul. 3. > / _____ Ceniki zastonj, —n Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako) in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! v Gosposki ulici št. 12 tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin, Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine Litografija. Cene najnižje! •••• Notni stavek