Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 23. junlfa 1934
MARIBORSKI
Stev. 141- Leto VII! (XV).
C^na 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman V upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglese sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i Postni čekovni račun št. 11.409
JUTRA
■BMnenBsai
Beseda ob obisku Ljubljane
Prvi živi stiki po dolgih petna ,sliii letih
V predvojni in vojni dobi. ko jc avstrij-*.\a ponemčevalna praksa ustvarila v Mariboru iz nemške avtohtone, še boli pa umetno priseljene manjšine s pomočjo nemškirtarije vladajočo v čino. med M a-ri borom in slovenskim narodnim in kulturnim središčem Ljubljano skoraj ni bilo nobenih neposrednih stikov. Obe ti dve naši mesti sta si bili bolj daleč, kakor n. pr. Beograd in Petrograd. Toda še po osvobojenju. ko je Maribor dobil slovensko zunanje lice in je postal tudi notranje resnično središče svoje slovenske okolice ter obmejnega ozemlja med Pohorjem, Bočem, Dotiatoni in Muro, zbliževanje med njim in med Ljubljano ni napredovalo tako. kakor bi bilo moralo po vseli narodnih, kulturah, političnih ter gospodarskih zakonih. Nasprotno, pojavil se je na eni strani celo antagonizem, na drugi pa je ostalo nekako skoraj nerazumljivo omalovaževanje. I o nenaravno in obojestransko škodljivo razmerje je še povečal svoje-časni ostr: boj za središča samouprav. Delitev osvobojene slovenske zemlje na ljubljansko in mariborsko oblast je napravila tam nekje med Celjem in Zidanim mostom ostro ločnico, katero je odpravila Šele ustanovitev enotne, skupi’ slovenske banovine. A tedaj je zopet "ibor gledal bojevito v Ljubljano, ki mu je vzela položaj glavnega mesta in ga politično-upravno potisnila v enako vrsto s Celjem in celo Ptujem.
Če pa je bil na strani Maribora boj Proti Ljubljani iz čistih prestižnih vzrokov, za katerimi so se v najglobljem dnu skrivali materialni razlogi, je bila ha j^trani Ljubljane neka zares nerazumljiva Erandomanija. ki je Maribor krivično. in kar je ge bolj usodno, škodljivo orna z e vala. Le pre"eMo stm užaljenostjo v duši opažali, da je Ljubljani več mali Kranj nego veliki Maribor. Ta Ljubljana, ki si j© tako rada ob vsaki priložnosti pi svajala tudi svojo okolico in kazala nato nase kot na mesto s 100.000 prebivalci, je dosledno pozabljala, da šteje Maribor s svojo še bolj neposredno o-kolico več ko 50.000 duš, da ima veliko industrijo, visoko razvito trgovino in obrt, celo vrsto šol, Narodno gledališče, Glasbeno Matico, časnike in časopise, 2a vse Slovence važna društva ter razne druge organizacije In institucije. To pozabljanje in omalovaževanje je šlo celo tako daleč, da se je pod slovenskim gledališčem mislilo dosledno samo ljubljansko, da so pod slovenskim pevstvom bili mišljeni le ljubljanski zbori, da je pod slovenskim kulturnim in gospodarskim snovanjem bila razumljena samo Ljubljana.
Tako. smo z bolečino v duši opažali, da je Maribor s svojimi 50.00D prebivalci za slovensko metropolo nekje na koncu sveta, kakor n. pr. Nomi na Alaski, in prav tako malo pomemben kakor Nomi. In to tisti Maribor, ki ie na severu glavni branik slovenske zemlje in s tem tudi njene metropole — bele Ljubljane!
človek normalnih misli kar verjeti ne more, da za Ljubljano mariborskega gledališča sploh ni, da ni naše Glasbene Mat:ce, naših društev, našega tiska itd.. da pa na drugi strani spet za Maribor ni ljubljanske opere iti drame, ljubljanskih pevskih zborov iti orkestrov in večine drugega. Ljubljanski gledališči sta v zadnjih letih gostovali po vsej .Jugoslaviji, samo v Mariboru ne (in narobe ni mariborsko nikoli gostovalo v Ljubljani), ljubljanska Glasbena Matica že dolgo ni nastopila v Mariboru, mariborska pa ne v Ljubljani. Mariborski tisk, dnevni, re-vlalni in knjižni Ljubljana ignorira in ga skoraj sploh ne pozna, pa tudi Mariboru ljubljanski (razen dnevnikov), ni tisto, kar bi moral biti. Mariborska snovanja in prizadevanja Ljubljana z viška omalovažuje, za ljubljanska pa spet Maribor nima zadostnega razumevanja. In vendar Slovenije danes ni ne brez Ljubljane ne brez Maribora! Rekli bi celo še več: tudi Ljubljane ni brez Maribora in Maribora ne brez Ljubljane!
Tako smo morali čakati polnih petnajst let, da se je Ljubljana zgenila :n — obišče Maribor. Posebni vlak, ki bo jutri pripeljal iz Ljubljane pod okriljem Društva prijateljev Slovenskih goric preko 1000 Ljubljančanov, bo po osvobojenju prva prava vez za tesnejše medsebojno spoznavanje Ljubljane in Maribora. Koliko bo med temi našimi dragimi gosti takih, ki bodo prvič videli naše mesto in njegovo prekrasno okolico! Koliko jih bo, ki bodo jutri prvič doumeli šele do pravega dna, da se osvobojena slovenska zemlja ne širi samo okol: Ljubljanskega gradu in Šmarne gore, ampak sega daleč gori na severovzhod, celo tja v panonsko nižino! Tako bo jutrišnji obisk Ljubljančanov v Mariboru in njegovi okolici več ko le :zletniškega pomena, bo vzpostavitev žive vezi med obema svobodnima slovenskima središčema, vzpostavitev vezi duš in src. Naj bi ta vez postala trajna, naj ne bi izginila z vlakom, ko bo zapustil naš glavtr kolodvor, in kar je še bolj važno, naj bi pomenila konec dosedanje vsestranske odtujenosti! Maribor želi to iz vsega srca, zato pozdravlja v obisk prihajajočo Ljubljano: Pozdravljena, metropola slovenska!	-r.
Barthouiev obisk v Jugoslaviji
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER P RISPE V BEOGRAD JUTRI IN OSTANE PRI NAS DO TORKA.
BEOGRAD. 23. junija.
-------------------------- Francoski
zunanji minister Louis Barthou se bo danes ob 16. uri vkrcal v Oršavi na Parnik »Aleksander« In odplul po Donavi proti Beogradu. Na meji Jugoslavije ga bo sprejel noco] pomočnik zunanjega ministrstva, s posebno ladjo pa so mu odpluli nasproti tudi francoski poslanik Emil Naggyar. glavni talnik presbirojla Stanko Vinaver, zastopnik »Avale« V. Nedeljkovi in več novinarjev. Barthou bo ostal nocojšnjo noč na ladji v Douijem Milanovcu, v Beograd bo pa prispel jutri, v nedeljo, ob 17. uri. kjer se bo nastanil v hotelu »Srbski kralj«. Ob 17.80 se bo vpisal v dvorno knjigo, ob 18. bo obiskal francosko vojaško pokopališče in
si ogledal spomenik branilcev Beograda. Ob 20.30 bo večerja pri Jevtiču.
V	pondeljek bo obiskal grob neznanega vojaka, ob 10.30 se bo pa pričela konferenca v zunanjem ministrstvu. Ob 12. bo sprejet pri kralju, ob 13. bo na kosilu na dvoru, ob 16.30 bo obiskal vojnega ministra in nato francosko poslaništvo. Ob 20. bo večerja v domu garde, ki jo priredi Barthouju na čast Jevtič, nato pa bo ob 22. sprejem. V torek si bo Barthou ogledal Beograd, nato bo obiskal predsednika senata in skupščine ter prisostvoval slavnostni seji narodnega predstavništva. Ob 13.30 bo kosilo, ob 18. uri sklepna kon fercnca, ob 22.05 uri bo Barthou odpotoval v Pariz.
Delovne smernice JNS
Zaključek štiridne v ne seje kluba senatorjevi;) narodnih poslancev |NS v Beogradu - Resolucija o delu in proti razdiralnim akcijam
BEOGRAD, 23. junija. Klub senator- obnove. Ker se stranka sama za to za-jev in poslancev JNS je včeraj po štiri- vzema, je pripravljena pomagati in dnevnem razpravljanju zaključil svojo podpirati tudi vsa druga resna strem* sejo. Glavna govornika sta bila včeraj, Ijenja, ki služijo isti svrhi. JNS prav
ministrski predsednik N. Uzunovic in generalni tajnik stranke, min, n. r. g. dr. A. Krainer. Po seji je bila izdana sledeča resolucija:’
»Klub senatorjev in narodnih uoslan cev JNS je na svojih sejah 19., 20., 21. in 22. junija pod predsedstvom šefa stranke g. Nikole Uzunoviča razpravljal o splošnem političnem položaju v državi in o perečih vprašanjih strankarskega in parlamentarnega dela; sprejel ie naslednje ugotovitve in sklepe:
1.	Kiub senatorjev in narodnih poslancev JNS soglasno odobrava izva
tako rada sprejme v svoje vrste vse po zitivue sile, ki so voljne politično delovati za okrepitev jugoslovanske ideologije ter za popolno izvedbo te politike, ki ie hkratu tudi temelj njenega programa.
Glede na neke politične akcije, ki sc danes vrše v državi pod patriotskim ali nepolitičnim aii izvenstrankarskimi naslovi, ugotavlja klub, da te akcije niso ostale v okviru zakonskih določb in so često prekoračile vse dolžne ob-zire ter zanesle z metodami svoja borbe v narodne množice nezaupanje v pozitivno javno delo, pri čemer so ra-
janja gosp. predsednika o bodočem!šile z demagoškimi krilaticami danes
del'« narodnega predstavništva ter sprejema z zadovoljstvom na znanje poročila, misli in predloge svojih članov o političnih in socialnih vprašanjih v državi.
2.	JNS smatra za koristno vsako zdravo politično tekmovanje in pozdravlja vsako delo za dviganje nacionalne zavesti, za utrditev jugoslovanske ideje ter za ureditev problemov naše gospodarske, socialne in kulturne
prepotrebno narodno solidarnost in harmonijo.
3.	Klub senatorjev in narodnih poslancev JNS popolnoma odobrava stališče predsednika stranke o takšnih ak cijah in njegovo izvajanje o delu in nalogah stranke ter pričakuje, da bo stranka še čvrsteje razvila svoje delovanje v vseh smereh v interesu okre pitve državnega in domorodnega edin-stva Ih blagor kralja in domovine«.
Parili«! odmev o Barthou evam oW,m
KRALJ KAROL POVABLJEN V PARIZ. POROČILO AGENCIJE »HA-VAS«. POROČILO PARIŠKIH LISTOV.
PARIZ, 23. junija. Včerajšnji tisk poroča iz Bukarešte, da je zunanji minister Barthou, ko je bil na obisku na dvoru, povabil kralja Karola v Pariz. Kralj Karol je njegovo povabilo sprejel in bo v kratkem odpotoval v Pariz. O manifestacijah v Bukarešti pa poroča »Havas«: Sprejem, ki ga je pripravilo na čast zunanjemu ministru Barthouju romunsko narodno predstav ništvo in katerega se je udeležil tudi dvor, je bil nad vse prisrčen in poročajo o tem sprejemu dopisniki iranco-skih listov, ki spremljajo zunanjega ministra Barthou ja na njegovem potovanju, zelo prisrčno. V svojih poročilih omenjajo nadalje tudi sejo uarod-nega predstavništva, katere se je ude-
Strašno preganjanje
primorskih Slovencev
SUŠAK, 23. junija. Po sem dospelih poročilih so fašistične oblasti izvršile v noči od včeraj na danes v slovenskem obmejnem ozemlju Julijske Krajine mnogoštevilne preiskave in aretacije. Kvesture so prenapolnjene z jetniki, največ Slovencev je pa bilo prijetih v Idriji In Ajdovščini. V Idriji so odpeljali v zapore tudi odvetnika dr. Franca Vidmarja, last nikc hotela brate Josipa, Ivana in Franca Didiča ter jugoslovanskega državljana, lastnika elektrarne Ivana Potiča. — Skupno je bilo aretiranih okoli 200 Slovencev, med njimi več žensk in celo o-trok, ne da bi sploh kdo vedel zakaj. KOMUNISTIČNO VOHUNSTVO NA JAPONSKEM.
TOKIO 23. junija. Po nekih poročilih so varnostne oblasti po vseh tvoril icah za municijo v vsej državi izvršile temeljite preiskave, ker komunisti in mednarodni vohuni izdajajo vojaške tajnosti komunistični stranki. Doslej so oblasti aretirale že 4 komunistične delavce, ki so bili vodje vohunstva.
leži! minister Barthou, pri kateri so sodelovali narodni predstavniki, ne oziraje se na strankarsko pripadnost. Dopisniki poročajo, da je bil to največji izraz francosko-romunskega prijateljstva. Včerajšnji »Le Journal« piše o svečani seji med dragim tudi tole: Prav je imel zunanji minister Barthou, ko ie primerjal to svečano sejo s sejo francoske narodne skupščine 5. septembra 1911., ko je bila napovedana svetovna vojna. To sta dva primera, ko so bile potisnjene vse raziike v ozadje in je zato svečana seja romunskega parlamenta pokazala ietn ias nejšo pot, po kateri se pride do napredka.
CIKORIJA
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Radost na zraku m sotocu vam daje NIVEH
Pred soločenjem morate svoje telo drgniti z Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem
zmanjšate nevarnosi soločarice a dobite obenem prekrasno bronasto barvo kože.
NIVEA uazcaku m sobica!
r
Minister n. r. g. dr. Albert Kramer v Mariboru. Drevi bo prispel v Maribor predsednik banovinskega odbora ter pod predsednik in generalni tajnik Jugoslovanske nacionalne stranke, minister n. r. g. dr. Albert Kramer. Udeležil se bo drevi ob 20. uri občnega zbora mestne orga nizacije JN:S, iultri dopoldne ob 9. uri pa občnega zbora organizacij JNS za Maribor levi in desni breg.
Bezenškova proslava bo danes 23. in jutri, v nedeljo 24. junija. Danes bo sprejem gostov Bolgarov, Srbov in Hrvatov ob 9. zvečer na kolodvoru, oziroma v Hotelu »Evropi« v Celju. V nedeljo po ob 10. dopoldne odkritje spominske plošče na rojstni hiši profesorja Antona Bezenška na Frankolovem. Pokroviteljstvo nad proslavo je blagovolil prevzeti minister prosvete dr. Tli ja Šumenkovič. Na proslavi ga bo zastopal ravnatelj celjske gimnazije, g. Franc Mravljak. Iz Celja bodo vozili vsake pol iuire izpred kolodvo ra autobusi na Frankolovo. Vsi stenografi in prijatelji stenografije ter kulturni delavci sploh so povabljeni.
Iz sodne službe. Pred izpraševalno komisijo ljubljanskega apelacijskcga sodišča sta napravila včeraj sodniški izpit sodniška pripravnika mariborskega sodišča Fran Gubenšek in Jože Podboj. Obema naše čestitke!
Iz vojaške službe. Podpolkovnik gosp. Peter Kiler je imenovan za namestnika poveljnika artilerijskega polka v Mariboru. K imenovanju priljubljenemu visokemu častniku iskreno čestitamo.
Trgovine na Vidov dan in Petrovo. Združenje trgovcev objavlja, da morajo biti trgovine v Mariboru na Vidov dan 23. t. m. med službo božjo od 10. do 11. ure zaprte. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. pa morajo biti ves dan zaprte.
Z Mariborskega otoka. Temperatura vode v velikem bazenu IS stopinj, v srednjem 20, v otroškem 22, na zraku kaže toplomer 25 stopinj.
Glasbena Matica je imela sinoči občni zbor. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo poročilo prihodnji teden.
Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigo-va lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti.
Pravoslavnim vernikom. Srbska pravoslavna cerkev in uprava pravoslavne parohije v Mariboru ima svojo pisarno v Krekovi ulici št. 6, telef. 28-91.
Zakuska na čast ljubljanskim gostom. Mestna občina mariborska bo priredila predstavnikom ljubljanske občine in drugim odličnim gostom zakusko jutri popol dne ob 17. uri v veliki kazinski dvorani.
Ljubljanskim izletnikom. Vabimo ljubljanske izletnike, naj obiščejo jutri tudi Tomšičev spomenik tla starem mestnem pokopališču, ki bo mimo Slomškove kapelice in velike ciprese edini ostati, ko bo pokopališče spremenjeno v park.
Zastrupljenje s plinom. Včeraj popoldne se je v Jezdarski ulici stanujoči upokojeni podpolkovnik g. Rudolf Fabian po nesrečnem naključju zastrupil s plinom. Poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Otroška olimpijada v mestnem parku
v nedeljo ob 10.30 v vseh panogah otro-kih vozil. Pri tekmovanju sodeluje godba Drava«. Napravite otročičem veselje in iih pripeljite vse.
Jutri v nedeljo vsi na otroško olimpi-ido v mestni park! tekmovalci, zbirališč jc ob 9.30 na Trgu svobode. Okrašeno vozilo dobi nagrado.
prevzel g. J. Jenko.
Četrta skupina ljubljanskih izletnikov bo napravila v nedeljo 24. t. m. izlet v Sv. Martin pri Vurbergu v gostilno Kostanjšek. Avtobusi ob 15. (3.) uri na Glavnem trgu.
»Hermes«, Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trg. društva v Mariboru, Zrin-skega trg, vpisuje vsak dan. Zahtevajte prospekte!
Samarijani OUZD sc vabijo, da dvignejo samarijansko listino v ponedeljek 25. tm. v uradu ekspoziture OUZD-a Maribor, Marijina ulica 13, 1. nad., soba 54 ob 18. uri.
Otvoritev brzojava in telefona v Lut-vercih. Dne 13. junija t. m. je bila pri pomožni pošti Lutverci otvorjena javna telefonska govorilnica z omejeno dnevno službo, ki v smislu čl. 5, točka 2 telefonskega pravilnika opravlja tudi brzojavno službo.
Železničarska godba (Schbnherr) svira jutri v nedeljo »Pri lipi« (Anderle).
Zveza kulturnih društev v Mariboru
priredi o priliki letošnjega Mariborskega tedna splošni kulturni tečaj. Za ta tečaj se je do sedaj priglasilo že precejšnje šle vilo udeležencev, tako. da je tečaj že zasiguran. Vendar bi biol želeti, da se pri glasi še več udeležencev. Zato vabi ZKD vsa včlanjena društva, naj okrožnico od 24. maja še enkrat proučijo ter se v čim večjem številu še priglašajo. Na prijave, ki dospejo po 10. juliju, se ZKD ne bo več ozirala. Podrobnosti glede tečaja bo ZKD prizadetim društvom pravočasno sporočila.
Zveza Maistrovih borcev opozarja člane, ki imajo predpisano kvalifikacijo za razpisana mesta občinskih tajnikov, naj se zglase v tajništvu zveze v Narodnem domu.
Vodstvo po mestnem muzeju. V nedeljo bo ob 11. uri vodstvopo muzejus nakar se posebej opozarjajo prijatelji ljub banskih izletnikov, ki naj izkoristijo to priliko in si ogledajo zanimivosti mariborskega muzeja.
Poziv članstvu Narodne obrane. Narodna obrana poziva vse svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži o-krožnega zleta sokolskega okrožja za mariborski desni breg, ki bo v nedeljo popoldne na Pobrežju.
Iz Vinarskega društva. Vinarsko društvo, je prejelo kraljevo zahvalo za vdanostno brzojavko, poslano z zadnjega občnega zbora in vinarskega kongresa, nadalje zahvalo poljedelskega ministra dr. Dragotina Kojiča in bana dr. Marušiča za pozdravni brzojavki.
Vodstvo pomožne šole v Mariboru, Razlagova ul. 16 vljudno vabi vse one, ki se zanimajo za razvoj in napredek manj nadarjenih otrok, da si ogledajo razstavo, ki bo odprta v nedeljo 24. tm. od 9. do 18. in v ponedeljek od 9. do 12. ure.
Krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru vabi vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži sprejema naših bratov iz Ljubljane, v nedeljo, 24. t. m. Zbirališče ob 7.30 na Glavnem kolodvoru. Odbor.
Izlet Jadranske straže v Prago. 13. julija letos priredi Jadranska straža izlet v Prago. Vožnja iz Vukovarja z ladjo.do Bratislave, od tani do Prage in nazaj stane 700 Din. Ker bo to prvi oficiietei obisk Jadranske straže na Češkoslovaškem, so v teku velikopotezne priprave za čim ve-ličastnejši sprejem. Priprave sprejema krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru, ali pa »Putnik«. —- Odbor.
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Velika dobrodelna tombola Pomladka rdečega križa, ki so bo vršila, kakor smo že objavili, jutri ob 2. uri popoldne na Trgu svobode, bo prekosila vse dosedanje. Nič manj ko 8 jurjev za 2.50 Din. Poleg tega pa še nekaj sto lepih in koristnih dobitkov. Ne zamudite prilike, kajti to je zadnja tomboal v sezoni! — Med igranjem bo igral ljubki zbor malih harmonikarjev PRK.
Vabimo na redni občni zbor železničar skega pevskega društva »Krilato kolo«, ki bo v nedeljo 24. junija ob 14. uri v društvenem lokalu, Sodna ulica 32. Po občnem zboru skupen izlet v Košake, gostilna Koren. — Polnoštevilna udeležba vseh izvršujočih in podpornih članov zaželena! Odbor.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, rniglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, o-slabeiosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franc-Jožefova« grenčica odprto tek> in olajša krvni obtok.
Proslava sv. Cirila in Metoda na Pohorju. SPD podružnica Maribor, bo priredilo dne 1. julija planinsko proslavo sv. Cirila in Metoda pri Seniorjevem domu na Pohorju. Avtobus bo vozil v nedeljo 1. julija z odhodom ob 5. uri zjutraj iz Maribora, Glavni trg do Ribnice in zvečer nazaj. Ker je pričakovati obilne udeležbe, naj se sedeži pravočasno rezervirajo. Vožnja tja in nazaj Din 50.—. Prijave sprejema Lojze Stražnik, Podravska tiskarna, Gregorčičeva ul. 6, telefon 20-38.
Zrelostni izpiti na klasični gimnaziji. Včeraj so se končali na mariborski klasični gimnaziji višji tečajni izpiti, katerim je prisostvoval ministrski odposlanec, prosvetni inšpektor g. Karel Prijatelj. K maturi je bilo pripuščenih 72 kandidatov. Ustmenega izpita je bilo oproščenih 11, maturo jih je napravilo 45, za 3 mesece jih je bilo zavrnjenih 9. za 1 leto 2, zaradi bolezni pa je izostal 1 kandidat. Z odliko so napravili višji tečajni izpit Jože Der-kaČ, Karel Goleš, Marija Gregorčeva, France Gieser, Pija Minafikova, Ivan Pučnik. Janko Sernec. Daniel Smrekar, Stefan Soba, Albin Tekavc in Ladislav Vuga, z dobrim in prav dobrini uspehom pa so izdelali: Anton Arhar, Matija Balažič, Anton Bostič, France Bregant, Fr. Butolen. Matej Cera, Ivan Cestnik, Jos. Cijan, France Drevenšek, Rihard Fanin-ger, Darinka Fiisova, Peter Glcbov, Jos. Heinz, Marija Hercogova,, Ivan Hvalenc, Alojz Jakopina, Ljudevit Janiž, Ciril Kav čič, Janez Kmetec, Vincenc Kranjc, Fr. Kropej, Sonja Kukovčeva, Josip Požar, Maks Prah, Franc Rauber, Zora Rupe-nova, Josip,Sen, Majda Skuš kova, Dušan Štucin. Oskar Šavli, Vera Šcrmanjcano-va, Alojzij Šmirmaul, Ervin Stibler, Ele-mer Szepesy, Josip Uršič, Viljem Vebe-rič, Rozman Vobič, Svetozar Vuga, Ivan W6dinger, Jakob Vurcer, Ivan Zidarič, Aleksander Zupanc, Pavel Žavcer, Bogomir Žižek in France Žižek.
Mariborski mesarji se ne bodo še selili. Na sinočni seji jc upravni odbor mestne občine mariborske pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda ponovno razpravljal o vprašanju in sklepu premestitve mesarskih stojnic z Glavnega trga in Koroške ceste v Strossmayerjevo ulico. Sklenil je premestitev odložiti za nedoločen čas.
Grajski kino. Od danes dalje izboren dvojni spored »Frabkenstcin«, velefilm iz Tirolske po istoimenski bajki, in pa »Na meji Texasa«, izboren kovbojski film za smeh in zabavo. Kot dodatek še prav vesela miki-miška.
Kino Union. Samo še dva dni monumentalni zvočni velefilm »Zadnji dnevi Pompejev«. Od ponedeljka dalje humoristična muzikalna veseloigra »Lov za srečo« z dražestno Dolly Hassovo, Maksom llauzenom in Ottom .NValburgom.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto u-činkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvarite! ji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz Jo-sefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ciril Metodov kres na Pohorju. Podružnica SPD v Mariboru bo zažgala L julija pri Seniorjevem domu velik Ciril-Metodov kres, ob katerem se bo razvila manifestacija za naše severne postojanke in prelepo zeleno Pohorje.
Izlet s posebnim vlakom na Dunaj.
Društvo »Putnik« priredi v Času od 8. julija do 15. julija izlet s posebnim vlakom na Dunaj. V teku 7-dnevnega bivanja na Dunaju si bodo izletniki z av-tokari ogledali znamenitosti prestolnice bivše Avstro-Ogrske, razen tega jc določenih več izletov v dunajsko okolico, kakor Klosterneuburg, Wienerwa!d, Grinzing itd. ter na kopanje na Donavo. Dne 14. julija bo izlet na Rax-Semmering in na Hochschneeberg. Cena vožnje je za III. razr. 242 Din, za II. razr. 348 Din. Za stanovanje in hrano v boljšem hotelu se plača skupno 570 Din za osebo. V tej ceni so tudi vračunani prevozi od postaje v hotel in nazaj. 'Ako želi kdo stanovati v prvovrstnem hotelu, doplača 205 Din. Rok prijave je do tiajkestieje 3. julija. Vse nadal.ine Informacije, prijave, vplačila in nabava valut (šilingov) pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Tel. int. 21-22.
Štiridnevni Izlet z avtokarom na Grofkzlockner 28., 29., 30. junlia In 1. julija. »Putnik« priredi v času od 28. junija do 1. julija izlet z velikim avtokarom na GroRglockner s sledečim sporedom: 1. dan: Maribor — Dravograd — Celovec — Vrbsko jezero — Beljak — Spittal — Iselberg. Prenočevanje. 2. dan: Tselberg — Heiligenblut — Glocknerhans
— popoldne zopet na Heiligenblut — Winklern — Obervellacb — Spittal. Prenočevanje. 3. dan: Spittal — Mil1-statt (kopanje, obed) — proti večeru dalje proti Osojskcmu jezeru — Beljak. Prenočevanje. '4. dan: Beljak — Blaško jezero - Borovlje — Klopinjsko jezero —Prevalje — Dravograd — Maribor. Cena vožnje, vštevši avstrijske kolektivni vizum in mifnino za GroRglockner. znaša 350 Din za osebo. Za dobro prehrano ,ie poskrbljeno. Cena za dobro oskrbo in prenočevanje na dan S—!0 šilingov. Podrobne informacije, prijava In nabava šilingov po najugodnejših dnevnih tečajih pri »Putniku«, Aleksandrova cesta 35. tel. '21-22.
7a i. julija pripravlja »Putnik« 8-dnev-ni izlet s sledečo ruto: Maribor — GroRglockner — Mallnitz — Badgastein r* Zeli am Sec — ThurnkaR — Kitzbfihe'
— Innsbruck' — Garmisch Partenkir-chen — Oberamergau — Miinchen — Salzburg — Hallcin — Kbnigsce — Salz •kammergut — Bad Ischl — .Gradec _ Maribor. Vse nadaljnje informacije in rezervacije prostorov pri »Putniku«. Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. int. 21-22.
Poletni tečaj umetniške šole Rel-maun v Dubrovniku. Poletni tečaj umetniške šole Reimann v Berlinu, ki uživa svetovni sloves, bo letos v Dubrovniku, v mesecih juliju in avgustu. Naši slikarji, fofo-amaterji in drugi interesenti imajo Priliko, da izpopolnijo svoje znanje pod najboljšim strokovnim vodstvom v enem najlepših delov naše države. Posebni Prospekti so na razpolago v pisarni »Putnik«. Ves penzijon za čas bivanja v Dubrovniku znaša 55 Din na dan, doprinos za tečaj pa 70 RM. Kdor si pa želi samo korekture, klača 35 RM. Vse nadaljnje informacije itd. pri Putniku«.
I Maribor. Aleksandrova cesta 35, telefon lint. 21-22.
Dnevne vesti
Mariborčani!
V nedeljo, dne 24. t. m. obišče Lju bljana naš Maribor. Izlet	prireja Društvo prijateljev Slov. goric, ki vneto goji	med Ljubljančani	ljubezen do
naše solnčne vinorodne obmejne pokraiine. Pokrovitelj izleta je ljubljan-
|	skl župan gospod dr. Dinko Puc, ki pride	na čelu zastopstva	ljubljanske-
-	ga mestnega občinskega sveta.
V pozdrav dragim nam gostom bo mestna občina na svojih poslopjih I izobesila zastave. Vabim vse hišne posestnike, da tudi svoje hiše okrasijo t	z zastavami.
Mestni občinski svet bo goste pozdravil ob prihodu posebnega vlaka |	7.49 na kolodvoru. Vabim Mariborčane, da se sprejema na kolodvoru ude-
I	ležijo.
Pokažimo našim bratom iz Ljubljane vso svojo gostoljubnost in ljube-n zen, sprejmimo jih prisrčno in iskreno!
Župan: Dr. L1POLD, 1. r.
j Iz našega gostilničarstva. Tajništvo Združenia gostilničarjev v Mariboru je
Mariborski »V e Cer ni k« Jutrs ni11!"1 »imi m amiii 11 .1 Himni—
Strar. 3.
r.-aflmqEiil mul«
Prenovitev kolodvorske restavracije.
Železniška uprava je nedavno temeljito preuredila in modernizirala restavracijo na mariborskem glavnem kolodvoru, ki je bila več mesecev v veliko škodo tujskega prometa zaprta. Vsi prostori so sedaj zelo lepi in napravljajo najprikup-nejši vtis. Restavracija je tako po dolgih mesecih zopet 'zročena javnosti, zaprta je le še velika dvorana, v kateri je ste-Čajmna prejšnjega restavraterja, ki bi se pa prav lahko spravila v kakem skladišču, ker ta dvorana prav gotovo ni primerna za magazin in je vse bolj potrebna potmkom ki odhajajo iz Maribora ali prihajajo vanj. Apeliramo zato na merodajne činitelje, da končno rešijo tudi to zadevo in bo potem na našem glavnem kolodvoru spet vse tako. kakor je bilo prej. Svoječasna vest, da se je otvoril zaenkrat le buffet, torej ni bila resnična.
Studenški gasilci so preteklo sredo pri svoji vaji dokazali, da so tehnično docela pripravljeni pomagati svojemu bližnjemu. Ker so se v Studencih v zadnjem Času vgnezdili neznani požigalci, je previdnost in pripravljenost tem bolj na mestu. Za vajo so si gasilci tokrat izbrali kompleks Pecovih in Kolnikovih hiš n3 Aleksandrovi cesti. V nekaj minutah so bili na mestu pod poveljstvom g. Pregla z dvema avtomobiloma, z veliko in manjšo turbino. Vodo je bilo treba črpati po strmem pobočju iz Drave in sta v 9 minutah po prihodu obe turbini sijajno delovali. Vajo so si ogledali tudi zastopniki občine z g. županom Kalohom in so izrazili gasilcem vse priznanje. Prebival stvo lahko takemu varstvu popolnoma zaupa.
Pri Sv. Duhu na Ostreni vrhu so po tragični smrt: župnika Rožmana ljudje brez duhovnika. Faro začasno oskrbuje selniška župnija, ki pa je 4 ure oddaljena od Sv. Duha. Ljudstvo željno pričakuje skorajšnje imenovanje novega duš' nega pastirja. — Pred dnevi je umrl gostilničar znane gostilne »Pri lovcu« g. Mihael Ravnjak. Težka bolezen ga je mučila že nad 10 let in ga končno rešila trpljenja. Bodi mu lahka obmejna zemlja! Gostilno, ki ima najlepšo lego, prevzame v svojo oskrbo baje SPD klub »Meja« ki namerava ustvariti dobro urejeno izletniško postojanko ob severni meji in privabiti čim več planincev na krasni Sv. Duh. S tem bi se tujski promet v obmejnih planinah brez dvoma zelo dvignil.
Lovski dan v Apačah. Ljutomerska podružnica Slovenskega lovskega društva je priredila preteklo nedeljo v Apačah v gostilni g. Fiirsta lovski dan. ki je b; izredno dobro obiskan. Lovci niso pri hiteli le iz bližnje okolice, temveč tud iz Ljutomera. Murske Sobote. Dolnje Len davc in Gornje Radgone. Zborovanje ,ie otvoril predsednik ljutomerske podruž nice g. dr. S t a jj n k o, ki je v svojih lepi besedah naglasil važnost lovskih dni. Na dnevnem redu je bilo predavanje našega znanega lovskega strokovnjaka in pod Predsednika mariborske 'podružnice 6iLD g. prof. dr. F1 u d e r n i k a o izboljšanju lovskih revirjev. Izčrpnim in temeljitim izvajanjem predavatelja so poslušalci sle dili S splošnim zanimanjem. Lovski zbor le sklenil podpirati kultiviranje novih i astlin za divjačino in uvesti sistem za okroženih lovišč za varstvo srnjadi. Pr hodnji lovski dan ljutomerske podružnice SLD bo v Dolnji Lendavi.
Goreča častilka nemškega »Fiihrorja« Predvčerajšnjim je imela mariborska po licij aopravka z neko tujo državljanko Volgarjevo. ki je goreča častilka nemškega »Fiihrerja« Hitlerja. Volgerjeva je znana kot vneta prpagatorica nemškega narodnega socializma in nosi s seboj v taški vedno večjo množino vezenih kljukastih križev. V svoji preveliki gorečnosti je celo pomazala stanovanje gospodinje. kjer je stanovala, s samimi kljukastimi križi. Na policiji so Volgerjevo primerno poučili in jo tud: zašili za več sto dinarjev. Vsekakor je to mila kazen, če vzamemo za primer, da sta bila neka Mariborčana, ki sta se pred dnevi mudila v Glcichenbergu v Avstriji, obsojena od avstrijskih oblasti vsak na 5 dni zapora, ker sta v šali v neki drubi zaklicala samo »Heil Hitler!«
Kongres slovanskih inest. Koncem tega meseca bo v. Pragi kongres mest iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Polgarje. Na sestanku bodo razpravljali o utanovitvi Zveze slovanskih mest.
Pozidartje središča Maribora
Konceniriranje večjih novih stavb - Aleksandrova cesta in druge prometne žile * Glavni trg in nebo-ličnik pri mostu
Karakteristika skoraj vseh naših slo-enskih in ostalih jugoslovanskih mest je, da še nimajo velikih strnjeno z enotnimi hišami zazidanih ulic incest. Strnjeno zazidane, toda neravne in neenotne so le ulice starih središč, in pa mest ob obalah Jadranskega morja. Moderne, ravne in enotno zazidane ulice ima v sej Jugoslaviji edino Zagreb. Ljubljana je pri izgradnji zastala, kompletna ni niti Miklošičeva niti Aleksandrova cesta, da ne govorimo o Tyrševi, bivši Dunajski, jer stoje poleg nebotičnika pritlične bajte iz prejšnjih stoletij. Vendar je pa Ljubljana še vedno dosti bolj strnjena, rsaj v centru, kakor je Maribor.
V Mariboru je bilo po osvobojenju zgrajenih več hiš. kakor jih je stalo poprej. toda ta napredek postane takoj manjši, če omenimo, da so te nove hiše večinoma pritlične ali enonadstropne in stoje v ogromni večini v predmestjih, na periferiji. V centru mesta smo dobili razmeroma zelo malo hiš. Na Aleksandrovi cesti samo tri. na Grajskem trgu dve (z novo Gustinovo, ki se še gradi).
Slovenski ulici eno, v Gosposki ulici eno, na Glavnem trgu tri, v prostoru med Aleksandrovo cesto in Tattenbach-ovo ulico pa štiri (dve od teh se še gradita). Bolj sistematično jc napredoval samo Trg kralja Petra na desnem bregu, ki ga še vedno lahko štejemo k središču. Vse ostale večje moderne stavbe so nastale v stranskih ulicah.
Tako vidimo, da v centru, kjer bi to bilo najbolj potrebno, skoraj nismo nič napredovali in so se gradile hiše, ki bi spadale sem, drugod na prostorih, ki bi ostali lahko še dolgo brez vsake škode nezazidani. Kako bi se podala u. pr, Aleksandrovi cesti na oglu Sodne ulice banovinska palača, ki stoji v Gregorčičevi in Strossmajerjevi ulici, kjer je prav gotovo ne vidi noben tujec, pa tudi domačin le malokdaj, če ravno tam kje ne stanuje! Kako bi se postavile Sodna, Frančiškanska, Marijina, VVildenrei-tierjeva in sosedne ulice z mestnimi palačami. ki jih je dobila periferična Smetanova ulica ali pa so nastale v Melju! Sem bi spadala tudi hiša iz Orožnove ulice .Letos pa grade velike moderne hiše v Prešernovi ulici, dasi bi jih vse bolj potrebovali v glavnih ulicah.
Iz vsega tega vidimo, da v Mariboru nimamo prav nobenega smisla za to, da bi najprej zazidali središče in šele nato stranske ulice in periferijo. Zato pa nimamo še danes niti ene same ulice, ki bi kazala res pravi mestni značaj. Vse je
razbito in razkosano, in to najbolj tam, kamor trči vsak tujec, ki pride v Maribor in kjer se razvija 90 odstotkov vsega mestnega prometa. Res je sicer, da odločijo kje bodo gradili v prvi vrsti tisti ki grade, res pa jc tudi, da bi merodajni činitelji lahko zelo vplivali na to. da se zazida najprej prometna sredina. To bi se dalo doseči s prigovarjanjem in z raznimi ugodnostmi, k, bi se lahko nudile, Toda zdi se, da tisti, katerih dolžnost bi to bila. nimajo za take stvari ne smisla, ne zanimanja, da ne govorimo o nepopravljivih napakah, ki so se v tem oziru storile v zadnjih 15 letih. Dr. Stele je napisal v »Orisu«, da je bilo zidanje palače Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti največja arhitektonska napaka, ki se je po vojni zagrešila v Sloveniji! A to ni edino.
Čas bi zato bil. da bi se pričeli brigati že za to. da se vse nove večje stavbe (tri in večnadstropne) grade le v mestnem prometnem centru: na Aleksandrovi cesti, v Sodni ulici, Frančiškanski ulici, Tattenbachovi ulici. Vetrinjski ulici. Trgu svobode in Grajskem trgu, Slomškovem trgu. Glavnem trgu, Koroški cesti. Trgu kralia Petra in njegovi okolici. Zazidati se morajo tu najprej še docela nezazidane parcele, nato pa prostori, na katerih stoje sedaj grde nizke bajte, ki so ostale še izza časov, ko je bil Maribor še zelo malo resnično mesto in bolj »dolga vas«.
Pred vsem bi morali poskrbeti, da sc da lepo enotno in strnjeno lice Aleksandrovi cesti, ki je sedaj lepo tlakovana in bo dobila kmalu tudi moderne široke asfaltne robnike. Tu bi se moral zazidati prostor na oglu Kolodvorske ulice pred kolodvorom. Hiša št. 31 bi se morala dvigniti za eno , nadstropje, prav tako skupina hiš od VVesiakove proti Trgovskemu domu, ki bi moral dobiti še trakt v Cafovi ulici. Na nasprotni strani bi se morale dvigniti vsaj za eno nadstropje hiše na oglu Meljske ceste, izginiti bi morala pa tudi Vlahovičeva pritlična gostilna in mesarija. Hišo št. 30 bi morala zamenjati dvonadstropna nova zgradba; enako bi morala izginiti tudi hiša št, 26 na oglu Cvetlične ulice, ki je sedaj skoraj zasuta in Aleksandrovo cesto najbolj kazi. Škoda je, da je pri regulaciji ceste niso sploh zasuli. Hiše št. 24, 22, 20 in 16 bi se morale vsaj povišati za eno nadstropje. Tu bi sc morala tudi podaljšati do Aleksandrove ceste Vošnjakova ulica. Nadalje bi pa morale zamenjati nove stavbe tudi hiši št. 12 in 10
e ppi-
ljubljen kot Charlie Chaplin
Kifikoli si it&kt wi'
PROIZVOD: ,,UNION". ZAGRE3.
skupaj s stavbo nove kavarne, ki jc kakor prilepljena in celo v krivi črti na Zadružno gospodarsko banko. Nadalje bi pa morala izginiti tudi podrtija pivovarne Union med Tu ra d o m in Konigom.
Sodna ulica bi bila naša najlepša ulica, če bi se zazidale sedaj prazne parcele. Nudila bi krasno velikomestno podobo. Na Trgu svobode bi se morala nad trgovskimi paviljoni nazidati nadstropja, na Grajskem trgu bi pa morale izginiti stare bajte pod Kreditnim zavodom. Po zazidavi in prezidavi pa kliče nujno tudi novi del Glavnega trga. Bajte med Vetrinjsko ulico do vogalne hiše v Gosposki bi morale zamenjati trinadstropne trgovske in stanovanjske hiše. Hiši. ki zapirata sedaj trg proti vzhodu, sta postali za eno nadstropje prenizki in bi se morali dvigniti, najbolj pereče pa je vprašanje zazidave stavbišča med novo Bergovo palačo in mostom. Tu ie naravno središče, os vsega Maribora, sedanjega in bodočega, zato bi se moralo to označiti s stavbo, ki bi bila naš nebotičnik, četudi ne tako visok kakor ljubljanski. Pri Bergovi palači naj bi imela nova stavba 4 nadstropja, pri mostu pa vsaj S. ali 9. Prostor za tako stavbo je tam koiosalen Ju z vrha (kjer naj bi bila kavarna ali restavracija) bi bil najlepši razgled čez ves Maribor in okolico. To bi bila največja atrakcija, ki jo lahko dobimo, zato se ta prostor nikoli ne smo zazidati z nižjo stavbo. Morda bi to realizirala kateiv naših industrij?
Prav tako je treba zazidati še edino stavbišče, ki kvari sedaj Trg kralja Petra. zamašiti luknjo med obema novima stavbama na začetku Pobrežkc ceste m podaljšati fronto novih hiš mimo mag-dalettske cerkve do Tržaške ceste. Lepa stavbišča so tudi na Državni in Dvorakovi cesti. Je to neizvedljivo? Ne. Aleksandrova cesta se uredi lahko skoraj s samimi nadzidavami nadstropij, ostalo se pa lahko zazida, če se zidanje vseh večjih stavb koncentrira v prihodnjih lotih na središče. Če se že zida. naj se zida tu! To mora biti paro! ’1 Kdo ha prvi sledil temu klicu, ki ga jc redih’ čista ljubezen do Maribora.
Kulturne vesti
z našega glasbenega življenja
Koncert tenorista Slavka Lukmana
Dne 13. junija je bil v kazinski dvorani večer pesmi in komorne glasbe, ki je nudil našemu za umetnost dovzetnemu občinstvu priložnost spoznati tenorista, katerega glasovna in muzikalna nadarjenost zavzema že zelo upoštevanja vredno obliko: Slavka Lukina 11 a.
Njegov glasovni material je nenavadno lep. Tekoč, mehak tenor, katerega tim-ber spominja na glas Richarda Tauberja iu katerega močno zgrajena srednja lega je zelo zvočna ter omogoča umetniku tehnično na znatni višini stoječo reprodukcijo zapetih pesmi in arij. Čista vokalizacija is bila posebno opazljiva ter dokazuje dobro šolo. Celo v nižinah ohrani njegov glas svojo tenoralno barvitost, ki pa zažari seveda pri vsakem tenorju šele v normalni legi v vsej nemoteni lepoti. Pa tudi v višini in v najvišjih legali in ašenui umetniškemu okusu ustre-di vokalno-tchnična izšolanost v tej prav za prav pravi domeni tenorja še ni mogla dokazati tistega rezultata kakor v srednji legi, je to le prerazutuljivo. izoblikovanje posameznih vokalov v najvišjih legah in našemu umetniškemu uku.su ustrezajoče izenačenje glasovne barve proti obema koncema glasovnega obsega zahteva pač mnogo dolgoletnega potrpežljivega in smotrnega šolanja. Vendar smo slišali nekaj neoporečno izoblikovanih
visokih tonov, katerih dinamično zasen-čevatije je dokazalo, da je umetnik pri izšolanju svojega glasu že zelo napredoval. Prehod od vzžarevajoče zasenčeno sijajoče forte do mehkega, ko dih tihega pianissima se mu je ponovno izvrstno posrečil.
Pa tudi psihološka stran petja je bila zaradi njegove stvariteljske nadarjenosti dobro izoblikovana. V Flajšmanovem »Metulju« smo opazili, da je bil zlasti dramatični moment naglušen in tudi čisto liričnega, katerega ne podčrtuje sam tekst, pač pa glasba. Schubertova pseem »Roža na poljani«, v kateri tvori po besedilu in melodiji dramatika čisti liriki le ozadje in jo le še bolj plastično pomika v ospredje, je našla v Lukmanu mojstra. Gotovo je nešteto načinov petja in doumevanja te večne lepe pesmi, katerim bi se moglo to ali ono oporekati. Tako popolnoma me pa doslej še ni zadovoljilo nobeno pojmovanje in tako lepo izoblikovane lirične vsebine še nisem slišal v tej pesmi, katere druga kitica zavede pevca lahko le prenaglo v pretirano dramatizaranje. Cavazadossijeva arija i/. »i osee« je bila interpretirana stilno pravilno in neoporečno. Tudi v ostalih spevih (Petra Konjoviča »Pnd pendžeri«. Lvonelova arija iz »Marte« itd.), je bil muzikalični stil umetniško na znatni vi-
šini, Če vse ne vara, bo Slavko Lukman kmalu uveljavil svoje ime ter se uvrstil med prvovrstne tenoriste naše države.
Kot komponist in virtuoz na harpi L vzbudil posebno zanimanje g. Niki M. Mostler. Njegovo igranje kaže dovršc to obliko in izvrstno tehniko. Kot spremljevalec pevca je vzbujal prijetno pozorne: s svojo sposobnostjo spojitve.
Gospa Pegela-u (violina) in g. LridLli Groger (cello) sta sc združila z N. Most-lerjem v izvrsten trio, ki je izvajal lepo in v krasnem skladju splošno znane pb-ce naše domače glasbe. Kot klavirska spremljevalka je sodelovala ga. Srebre z velikim razumevanjem in modro diskrecijo.	Dr. E. B,
Knjig« Slovenske Ma?ce
Naša najstarejša in najodličnejša knjižna družba Slovenska Matica je letos razširila svoj delovni program ter ga razdelila na dva dela: na izdajanje rednih in izrednih publikacij, o čemer smo poročali žc pred meseci. Redne publikacije jc obljubljala že za Veliko noč. dobili smo jih pa zaradi tehničnih težkoč šele začetkom tega meseca. So to le tri knjige, a tembolj tehtne, kar nam povedo že naslovi: L. N. Tolstoj »Vojna in mir« tretji in četrti del ter »Dnevnik cesarja Mark.i Atirelija«. Vse tri knjige so torej prevodi, kakor so prevodi skoraj sploh vse, kar izide zadnja leta obsežnejšega pri nas v Sloveniji. Tolstojev roman je prevedel naš znani iti zares priznani prevajalec VladimirLevstik, ».Dnevnik c. M. A. pa
Maritbrtfl sVeSernlfc* jutra
——■eceobc c n j
Lepa slovesnost
pri Sv. Križu nad Mariborom
Imenovanje Ivana Robnika za častnega občana
svetokrižkega
Preteklo nedeljo je bila pri Sv. Križu nad Mariborom intimna, zato pa prav prisrčna domača slovesnost. Občinski svet svetokrižki je izvolil nekdanjega u-čitelja in šolskega upravitelja pri Sv. Križu, sedanjega strokovnega učitelja mariborskega učiteljišča g. Ivana Robnika za svojega častnega občana. Prisrčne slovesnosti so se mimo celokupnega občinskega odbora udeležili tudi številni domačini.
Strokovnega učitelja Ivana Robnika pozna prav vsakdo v Mariboru. Šc bolj pa je znan našemu podeželju, zlasti pa obmejnim krajem, ki jim je tekom svojega dolgoletnega delovanja posvetil vse svoje moči in mladostne sile. Ivan Robnik pa ni bil samo učitelj v šoli. Širil je prosveto. povzdigoval gospodarstvo povsod, kamor je prišel. Njegov zložljivi oder je praktičen umotvor, ki ga uporabljajo že vsa podeželska društva z veseljem in uspehom. Ce trasirajo cesto na Pohorje, na Kozjak, če so komu potrebne informacije o kulturnem, prosvetnem, gospodarskem in političnem življenju naše meje. sleherni poišče Ivana Robnika, ki je vedno odprtega srca in nihče ne odide od njega praznih rok. Najbolj pa se je z. Robniku priljubil Sv. Križ, kjer je poučeval in deloval dolgih 10 let. Vzgojil je celo vrsto generacij. Njegovi bivši učenci. pa tudi vsi starejši kmetje, se ga radi spominjajo iti so mu še danes hvaležni za njegovo delo. Še danes, po večletni odsotnosti, je Robnik stalen gost pri Sv. Križu. In če pride on gori, je vedno mala senzacija. Vse se zbere okrog njega in posluša njegove izbrane besede, prežete ljubezni do domačih slovenskih krajev. Največjo zaslugo pa si je pridobil gosp. Robnik za Sv. Križ ob priliki lanske komasacije občin, ko je zastavil ves svoj vpliv in se ni ustrašil nobene še tako težavne poti, da je postal Sv. Križ velika samostojna obmejna občina. V zahvalo za njegov trud ga je občinski svet sveto-križki izvolil za častnega občana, da se mu vsaj skromno oddolži.
Ob priliki imenovanja mu je župan g. Hlade v občinski pisarni po svečani seji izročil častno d!plomo. Ginjen se je g. Robnik zahvalil njemu in vsemu občinskemu svetu, ki ga tvorijo skoro sami n.icgovi nekdanji učenci. Po svečani seji pa je bil pri Verdoniku banket, ki je potekel v taki domačnosti in šegavosti, kot ie to mogoče samo na naši meji. Spregovoril jc med drugimi tudi slavljenec in poudarjal potrebe skupnega in složnega delovanja. Omenil je. da se ie predramil
tudi Maribor, ki se je pričel zanimati za severno mejo, kar bo pokazal 15. julij, ko pohite vsi Mariborčani k Sv. Križu. V imenu domačinov je napil slavljenem g. Jože Peitler, znan pod imenom »TojzI«. Njegov nagovor je vzbudil splošno veselost, in v prijetnem kramljanju do večera
so ostali nekdanji učitelj in njegovi učenci skupaj. Zelo ginl.iivo je bilo tudi slovo, kar je dokaz, kako znajo učenci ceniti svojega učitelja tudi še potem, ko že dolgo ni več med njimi.
Gospodu Robniku iskreno čestit&mo k častnemu imenovanju, saj si je v svoji preveliki skromnost: zaslužil to lepo priznanje. Mladim učiteljem na naši meji pa bodi Ivan Robnik svetel zgled, naj ne smatrajo službe na meji kot nekako dc-giadacijo. Nasprotno, zavedajo se naj, da jim država v polni meri zaupa, ko jih namešča na tako eksponiranem mestu.
Ko pride Ljubljana v Maribor
Beseda za naše Prekmurje
Lepo je, da pride Ljubljana v Maribor in mu vrne za vse poklone prijazen obisk. Ni, da bi motil praznično razpoloženje, ki se bo izražalo v lepih oficielnih nagovorih. Morda bodo tudi ob tej priliki imeli mariborski zastopniki kake želje, čeprav ne bo niti časa niti veselja, da bi reševali resne zadeve. Kakor vselej... Po stari slovenski navadi pa smo se vsik-dar ob takih prilikah navduševali vsaj v besedah za severno mejo. In danes le severna meja na tem, da se že samo s tem zadovoljuje in le za to prosi, da dvignete združena Ljubljana in Maribor ob prvi skupni manifestaciji svoj glas za severno našo pokrajino — za naše Prekmurje.
Čudno jc, kako sc godi z našim Prekmurjem. Naše je. pa ga ne ljubimo in mu
smo govorili o Slovencih; in tako je ostalo. Redki so bili, ki so se z ljubeznijo ozrli na Prekmurje: znanstvenik Slavič, Baš, Kos, Melik in domačina Novak in Maučec ter literatje Malešič, Sušnik in Juš Kozak ter domačin Miško Kranjec. Tako da je Prekmurje postalo znanstvena in literarna zanimivots, ni pa postalo še duhovno naše.
Res, temu so krive železniške in gospodarske zveze, ki vežejo Prekmurje na Čakovec, Varaždin in Zagreb v gospodarskem oziru,- a vsaj v kulturnem oziru moramo iskati zvez iz slovenskih '..rajev, iz slovenskih centrov, kakor sta Ljubljana in Maribor.
In taka prilika, kakor je prav sedaj, ne sme biti zamujena: Ko stojite na še-
ne damo živeti, saj ga nit: ne poznamo i vernem braniku naše politične, gospodar
in nočemo poznati: drugačna je zemlja, drugačna mentaliteta ljudi, neznana nam zgodovina, tuji so oni nam in mi smo jim in ostanemo »prišleki«.
Za Boga, ali je tako prav. danes po 15. letih! Pokrajina se čuti še danes kot nekdaj izven slovenskega ozemlja. Le zamerimo Prekmurju, da čuti tako, pa položimo roko na srce: Ali nismo vedno mislili na Kranjce in Štajerce, pa na Primorce in kvečjemu še na Korošce, kadar
ske in kulturne moči, v našem Mariboru, povzdignite svoj glas in priznajte tudi Prekmurje za svoje! Postavite se v bran za njegove zahteve in prošnje, da se Prekmurje vsaj duhovno prekvasi in postane naše. To pa bo šele, če dob: tudi svoje kulturno žarišče, popolno gimnazijo! Zato pa naj Ljubljana in Maribor podkrepita to zahtevo in Prekmurje ju bo spoznalo v dejanjih in jima bo hvaležno.	Dr.	P.	St.
Glasovi naše mladine Dijaštvo
Lajovičev članek (»Jutro« 20. maja 1934) »Zakaj podlega mladina komunistični propagandi«, me je pripravil, da napišem sledeči članek, v dobri veri. da bo našel primeren odziv pri onih faktorjih. ki jim je vzgoja mladine glavna naloga.
Potrebo organizacije dandanes najbr-že ni treba posebej poudarjati. Skupina ljudi, ki sc giblje v istem okolju in zasleduje en in isti cili, si ustvari organizacijo, ki bi naj bila izraz njihovega hotenja in soustvarjanja narodne kulture. Vsakemu je gotovo znano, da ima prav dorašča-joča mladina željo uresničiti nekje svoje
najboljši poznavalec latinščine kakor slovenščine prof. Anton Sovre.
Slovenska Matica je storila prav, da jc pospešila zaključek »Vojne in miru«. Tako Itži sedaj pred nami v celoti (štirih debelih zvezkih) ta grandiozni roman velikega ruskega pripovednika in obrazo-valca silnih človeških usod. Prevesti in izdati to delo, ki obsega preko 1800 strani velike osnierke, ,ni bilo majhna stvar in zaslužita največje priznanje tako prevajalce kakor tudi izdajateljica. Tako ima mo Slovenci sedaj vsa pomembnejša dela m:skca z Jasne Poljane, a roman »Vojna in mir« je vsekakor krona. Roman je v svetu in tudi pri nas (doslej le iz originala, a še več iz tujih prevodov, kakor tudi iz literarnih zgodovin in slovarjev) tako znan, da bi se ne dalo o njem prav nič novega povedati. Zadostuje naj, da spada med najveličastnejša leposlovna dela vse svetovne literature.
Prav tako velikega pomena .ie pa za obogatitev naše domače kulture tudi dnevnik velikega rimskega cesarskega misleca Marka Aurelija. V času, ko se temeljito znanje latinščine vedno bolj izgublja. si slovstva brez prevoda tega glo bokega dela antične kluture skoraj ne moremo predstavljati. Delo nam odpira sirčke vidike v miselni svet okoli Kristo-vega rojstva, odnosno točneje svet boja krščanstva za uveljavljenje, dasi je še ves v pravem rimljanstvu. Dokazuje nam, cla razdalja med tem davno mrtvim in našim sodobnim svetom vendarle ni tako velika, kakor bi utegnili misliti. V svo jih psiholoških temeljih jc bil človek pač
vedno človek, zlasti če sc je intelektualno dvignil tako visoko, kakor se jc rimski cesar Mark Aurelij. Prevod je namenjen seveda naši inteligenci, a bo razumljiv tudi širšemu krogu bralccv. Za Maribor jc poverjenik S. M. gosp. prof. J. Bevk.
Ljubljanski Zvon, 6. Junijska številka letošnjega letnika Ljubljanskega Zvona prinaša: L. Mrzela »Mladost,v Trbovljah« .odlomek iz še neizdane knjige »Trbovlje«:	T.	Sclinškarja pesmi iz cikla
»Eros« (Pričakovanje, Žena, Obraz v jn-trnji svetlobi, Kros, Zelene bilke so pognale iz tal, Poželenje, Impresija); Fr. Kidriča nadaljevanje spisa »Ustanovitev slovenske stolice v.Ljubljani:; B. Krefta »Kreature«, veselo slovensko legendo v treh dejanjih (odlomek); Fr. Bevka nadaljevanje romana »Človek brez krinke <; Fr. Govekarja nadaljevanje korespondence z Ivanom Cankarjem »Pisma I. C. meni«; M. Jarca nadaljevanje povest! »Crna roža«; Sodobne probleme (Filozofske osnove krščanskega socializma). Pripombe k knjigi dr. A. Gosarja »Za nov družabni red« (Ivan Kovačič); Književna poročila: Avtobiografija Franceta Kralja (K. Dobida). Fmile Zola-Alfonz Gspan: Germinal (Fr. Sturm, jezikovna ocena); Gledališki pregled- Koncerti (S Koropc); Glose: Umik Josipa Vidmarja (A. Ocvirk), Literarni diletantizem (A. Ocvirk).
Spominja«.e;« cMD
in organzacija
ideale. Organizacija je ob vsakem času aktualno vprašanje.
Poglejmo mladino! Zaveda se svoje naloge in pomena za bodočnost, zato tudi skuša na različnih področjih pokazati pripravljenost in zrelost za bodoče javno udejstvovanje. Tudi Maribor je imel priliko videti v preteklem šolskem letu več mladinskih prireditev. Vesten kronist pa je gotovo opazil, da ni v teh prireditvah r.ikake mladostne dinamike; bile so to od raznih akcij sestavljene akademije, ki so na žalost zasledovale na račun gesla »mladina« često vse drugačne cilje! Te prireditve mladine prav nič ne poplemenitijo, nasprotno: šablonsko ponavljanje celo ubija čut aktivnosti.
Dijaštvo je v zadnjem času doletela občutna izguba: Vse dijaške organizacije so ukinjene. Nacionalni dijaki priznavamo ta ukrep, saj so v nekih organizacijah imeli razni temni elementi glavno besedo. Zavračati pa moramo tukaj očitek: »Sami so krivi.« Naši vzgojitelji sc naj trkajo na prsa in odkrito priznajo, da so premalo nadzorovali dela mladine in nema-lokedaj nje delo podcenjevali. Zajoviče-veniu članku bi lahko pripomnili to: Akademski naraščaj podlega raznim »mikavnim« programom prav zaradi tega, ker v letih doraščanja ni imel dovolj močne nacionalne podlage.
Toda po toči zvoniti je prepozno! Ravnatelji šol, vzgojitelji! Prisluhnite klicu mladine! Doznavamo namreč, da bodo v bodoče dovoljene le zavodne organizacije. Dijaštvo v Mariboru si je prizadevalo obe dijaški organizaciji združiti v močno, nacionalno čutečo falango — po novih odredbah pa bi namesto dosedanjih dveh organizacij nastale kar štiri! Pri.štejmo šc zdaj druge zavodne podružnice (Jadr. straža, Rdeči križ. Ferijaln; savCz) in gordijski vozel je t«! Močna, \sc dijaštvo združujoča organizacija pa bi lahko vse plodonosno delo mladine sistematizirala in se postavila v službo naroda. Seveda bi prav vzgojitelji moral: zastaviti dokaj svojih moči delu mladine, stopiti z njo v prijateljski stik in ji biti zmeraj do!'er svetovalec. Prav v Mariboru bi ustvaritev enotne organizacije mnogo pomenila. Mladina ni na mrtvi -točki! Da, čc se za njo nihče ne zanima,
v takem okolju postane res neaktivna. Nasprotno pa si prizadeva pridobiti zaupanja in vere odraslih, če vidi. da ni nepotrebno kolo v aparaturi naroda.
Glavni namen nove organizacije naj bi bil: Zbrali vso srednješolsko mladino, dati ji novo geslo in več poguma. Vestno spremljati razvoj mladostnika in ga vzgojiti v zavestnega, za dejanja žrtvujočega državljana. O tem nas tudi v šoli prav lepo učijo, žal, da ostane vs<* le pri besedah.
Nacionalna, čuteča javnost! Mladinc-ljubi! Zganite se in povejte tudi vi odločilno besedo. Prav sedaj, ko neizkušena mladina kaj lahko nasede raznim političnim demagogom (v Sloveniji jih je dovolj!), ji je treba nuditi močne opore. Upajmo zato, da ta klic dijaštva ne bo šel v pozabljenje!	K. Z.
Sokolstvo
Okrožni zlet na Pobrežju. Jutri, v nedeljo 24. tm. ob pol 14. uri vsi zbor na Kralja Petra trgu. da bomo skupno v sprevodu odkorakali na Pobrežje, kjer bo nastop okrožja Maribor des. breg, ki obeta biti eden najlepših letošnjega leta. Vse priprave so končane, letno telovadišče ima že svečano lice, pripravljeno je. da sprejme sokolske množice, ki bodo jutri prihitele na Pobrežje. Nihče naj toraj ne manjka, vse Sokolstvo naj bo zbrano, vsi člani narodnih društev in prijatelji Sokolstva, na okrožnem zletu zbor! — Zdravo!
Češkoslovaški Sokoli na potu v Sarajevo. V ponedeljek 25. tm. se peljejo skozi Maribor češkoslovaški Sokoli, okrog 500 po številu, ki so namenjeni ha pokrajinski zlet v Sarajevo. V Maribor prispejo v ponedeljek ob 13. uri. Župna uprava poziva vse društvene uprave in načelstva, naj ukrenejo vse potrebno za čim slovesnejši sprejem na kolodvoru. Sprejema naj se udeleži članstvo v kroju, naraščaj in otroci pa naj prinesejo rož. Obenem vabi župna uprava tudi vso nacionalno' javnost, naj se v čim večjem številu udeleži sprejema čeških Sokolov.
Iz Sokola Maribor III. Sokolsko društvo Maribor III., ki se je prijavilo za zlet v Sarajevu, naj dvigne legitimacije drevi med 19. in 20. uro in jutri v nedeljo od S. ure zjutraj v društveni -pisarn'
v	krčevinski šoli.
Iz Sokola Maribor I. Načelstvo društva poziva vse Članstvo, ki se je prijavilo za sarajevski zlet, da je zbor drevi ob IS. uri na letnem telovadišču.
Šport
DREVI: 1SSK MARIBOR:SK RA* 'iL.
Drevi ob 18.15 bo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu prvenstvena nogometna tekma — mariborski derby. — med ISSK Mariborom in SK Rapidom' Sodil bo s. s. g. dr. Planinšek. V predtekmi ob 16.30 se srečata juniorski moštvi obeh klubov.
Okrožni odbor LNP, službeno. Drevi ob 18.15 bo na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma ISSK Maribor: SK Rapid. Službujoči odbornik g. Mozetič.
V	nedeljo1 24. t. m. na igrišču SK Svobode ob 10. prvenstvena tekma SK Svobo-da:SK Olimp (Celje). Službujoči odborr>i'< g. Brumen (Pavletič); na igrišču SK Ra' pida ob 16. prvenstvena tekma SK Rapid :ŽSK Hermes (Ljubljana). Službujoč odbornik g. Ilovar.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Predtekme k današnjim in jutrišnjim prvenstvenim tekmam sodijo: drevi g. Konič, jutri dopoldne g. Kager, popoldne g. Jančič.
Mariborski plavalni šport ogrožen? Kot smo izvedeli, nameravajo Mariborski športni klubi svoje plavalne sekcije razpustiti, ker jc uprava Mariborskega otoka vprašanje treninga in omaric na otoku tako nesrečno rešila, da klubu ni mogoče šc nadalje vzdrževati plavalne sekcije. O vprašanju plavalnega športa v Mariboru bomo še poročali.
Mariborski veslaški klub vabi vse veslače in prijatelje veslaškega športu, da pridejo v nedeljo 24. t. m. na zbirališče,' kluba v dravsko kopališče Kafer, kjer se ves dan sprejemajo prijavnice za mednarodno veslaško tekmo in pričiio redne vuje. Veskhki zdravo! — Odbor.
V	Mari S o r u, 'dne 23. Vit. 1934.
Ms’-*-	*T’	»V	e	S	e	r	n	i	E«	Ju?ra
»HMiilBUPTKJTrtfs■*"
MARIJ SKALAN:
Po ozki stezi iz prepada je morala Evalasta peš med vojščaki do vrha, od koder so jo odnesli potem skozi gaj in Po njej proti palmovim goščavam na obrežju Kale. Molče je korakal spredaj Savadagak, molče so nosili vojščaki prin ceso in tudi ona ni vso pot spregovorila besede. Noč, ki se je že rahlo nagibala proti jutru, je bila mirna, da ss ie slišal vsak najrahlejši šum. Meseč je bil že davno zašel in le zvezde so mežikale iz neskončnih nebesnih višav, kakor da bi radovedno opazovale skupino bakrenopdltih ljudi, ki so tajno zapuščali Semisiris. srce sveta, in se podajali na dolgo in nevarno pot ubežništva.
Ko so se v prvi zori pričeli zaznavati rahli obrisi okolice, so,bili Azteki že cisto blizu palmovih goščav in ko se je na nebu pričelo rdeti jutro, jih ie goščava Popolnoma zajela vase in zakiila očem Atlantov. Pot po pragoščavl ie bila težavna in zamudna, toda ubežnikom se ni nikamor mudilo, sai je bil pred njimi še ves dan čakanja v skrivališču pod zelenim slapom ovijalk. Konec mrtvega
89
Roman iz prazgodovine človeštva.
rokava so morali obhoditi, da so dospeli na polotok in k. bregu, pri katerem .ie bila zasidrana ukradena galeja in kjer so jih v strahu ir, upanju čakali Ista, Upa in ostali vojščaki.
XX.
Solnce je že zviška pošiljalo svoje žarke na Goro prihoda, dvor in hrumeči Semisiris, še ves zbegan po nočnem potresu, ko se ie komornica llaja kradoma približala spalnici princese Evalaste, odgrnila težko zaveso in pogledala vanjo. Začudeno in prestrašeno obenem k razširila oči. — Soba je bila prazna ...
»Princesa princes, rosni cvet orhideje!« je zaklicala, toda odgovoril ji ni nihče.
Planila je v sobo, preiskala vse kote, premetala zavese in blazine. Zaman, prin cese ni našla. Stopila je k oknu, ozrla se po terasi, .ni je bilo. Samo stražeči evnuh se je leno sprehajal ob ograji, se oziral proti toplemu solncu in mežikal. Komornica se . ni zmenila zanj. stekla je na hodnik, planila v drugo, tretjo, ostr-to sobo. klicala, iskala. Sklicala je suž-BMMMMHMMfflHBIBMSgMIMiBMiSMHMHI
nje. atlantske in a£te§ke.~~
»Kje je princesa princes?« je kriknila trepetaje od groze.
Sužnje so jo pogledale neumno. Niso je razumele.
.»Kje je princesa princes?« je ponovila. »Kam je odšla? Je niste videle?«
»Ne,« so odgovorile sužnje.
»Iščite jo! Preiščite vse prostore 1 Tudi kopalnico in vodo v njej!«
Sužnje so se razbežale kakor kokoši, kadar se vanje zažene kragulj. Begale so po hodniku, sobah, kopalnici, povsod; klicale, iskale, ^rovraealc preproge in pohištvo, praznile vodo iz kopel ji; zaman, princese niso našle. Zdvojene in prepadene-so naposled obstal? pred ko-morriico.
»Princese ni...«
»Izginila je.«
»Kod?«
iKako?«
»Kdaj?«
»Kam?«
»Morda vedo evnuhi?«
Zadnje upanje, llaja ie planila k vratom, ki so bila zahapn.tena kakor vedno. Pred njimi sta dremaje stala evnuha.
»Kje je princesa?« je kriknila llaja.
»Princesa?«
Evnuha sta bedasto buljila vanjo.
•J“ »Prifffesa- je' izginita:• Mi' jeMiik-jeV -Vidva morata, vedeti, .kdaj je odšla in kam.
V	tla’se ni mogla vdreti,* je kriknila ko-morniča.
»Midva, straživa od jutra,« .ie dejal pr-
vi	evnuh. »V tem. času nisva nikomur odprla vrat, razen tebi.«
»Potem sta jo morala izpustiti vajin,: tovariša, ki sta stražila ^ponoči-.-. .«
»Midva ne veva ničesar.«.
»In straža na terasi?« .
llaja je planila po hodniku na teraso in obstala pred stražnikom. Ponovila mu je po vrsti vsa vprašanja, a tudi ta, je mignil z rameni. Vedel ni ničesar. Prav tako niso vedeli ničesar evnuhi, ki so stražili princesino domovanje ponoči. Komornica se je vrnila v Evalastino spalnico. Strah in nemir sta ji bistrila razum. mislila je naglo in temeljito, a tiste misli, ki bi ji pokazale rešilno, pot. ni bilo od nikoder. Vedela-je samo eno; da princese zares ni in da ni mogla' po-' begniti brez vednosti stražnikov. Njena dolžnost je bila sedaj obvestiti o begu Nefteramisa.
»In če je ne najdejo?« se-je vprašala z grozo, »če ne bom mogla dokazati da sem nedolžna, da ji pri begu nisem pomagala? Gorje meni in vsem! A druge rešitve ni. Mudi se. Morda le še ni prepozno? Z dvora ni mogla pobegniti...«1
Ptuj
Seja občinskega sveta. Redna seja občinskega sveta za mesto Ptuj bo v ponedeljek 25. t. m. v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu.
Rokovnjače ptujske okolico, ki so bili, kakor smo 'poročali v torkovi številki, v zaporih ptujskega sodišča, so — razen Petra Hertariča — prepeljali pod močno eskorto v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, kjer bodo pod strožjim nadzorstvom, kakor jc to mogoče v Ptuju. Rudolf Žohar in Alojz Vidmar sta namreč zelo nevarna kriminalna tipa. ki bosta poskušala vse. da sc izogneta roki pravice. Rudolf Žohar je med drugim priznal tudi vlom v trafiko Orovič v Mariboru. Pri tem vlomu pa Aloj/. Vidmar in Peter Hertarič nista bila zraven, marveč ,ie Žohar navedel imena drugih dveh svojih pajdašev, ki sta mu pomagala pri vlomu, ki pa še trenutno uživata zlato svobodo. Za tema dvema je izdana tiralica.
Huda nesreča se je dogodila v Dornavi. Pod voz sena je prišel 4-letni Vin^o Kokoli, sin posestnika. Dobil je na glavi smrtnonevarne poškodbe; prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Stanje^ otroka je obupno. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala šele preiskava.
Grozno neurje v okolici Ptuia. V sredo 20- tm. ob popoldanskih urah je div-•i;l|a grozna nevihta s točo, ki je napravi,a ogromno škodo. Toča ie potolkla ves poljski pridelek; rž iti pšenica sta naravnost pribiti k tlom in zasuti z blatom, ki ga je prinesel blišč. Tudi jabolka in drugo sadie ter grozdje v vinogradih .ie na tleli. Posebno so prizadete občine sv. Bolfemk, Sv. Andraž, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Sv. Urban in PolcnsaK. Naše itak že obubožano ljudstvo k za' radi te elementarne nesreče obupano.
Predrzen vlom oh belem dnevu. Pred dnevi je bil izvršen drzen vlom v stanovanje posestnika Ivana Hojnika v Ku-kavi. občina JuTŠmci. Vlomilci so izkoristili priliko, ko so bili domači na polju pri delu. Ker je bilo stanovanje dobro zaklenjeno, so storilci razbili streho in del ogrodja in na ta način prišli v stanovanje, odkoder so istotako neopaženo izginili s svojim plenom. Odnesli so vso obleko in perilo, ki je bilo v stanovanju in razne druge predmete. 'Sosedje so sicer videli v kritičnem času dva moška, ki sta se klatila okrog hiše. niso pa vc. deli, kaj nameravata in jih tudi poznali niso. Orožniki, ki so uvedli strogo preiskavo, so drznim vlomilcem že na sledu. Sk.oda znaša čez 4000 Din.
Ptujski živinski sejmi. Koniski in goveji sejem v torek 19 t. m. je bil, kar se tiče dogona, prav dobro založen, kupčija pa je bila še slabša, in sicer se je pi;odaio 54% prignane živine, kar se le. redkokdaj dogodi. Prignali so 151 konjev, 300 krav in telic in 136 volov in bikov, skupaj 587 glav živne: od teh so prodali 310 glav; od teh 8 goved v Gorico. Cene so bile sledeče: voli prve vrste 3.50 4 Din. druge vrste 3—3.50 Din, tretje vrste 2 do 3 Din; biki 2.50—4 Din; telice 3—4.50 Din: krave prve vrste 2—2.50 Din za kg žive teže; konji so sc prodajali po kakovosti, in sicer za klanje po 300—1000 Din, ostali pa od 100Q do .3000 Din eden. Prihodnji koniski in goveji sejem bo 4. julija t. 1.
Svinjski sejem v sredo 20. t. m. je bil razmeroma slabo založen, kupčija pa ie bila še slabša. Prignali so 186 prascev in 54 svinj, skupaj 234 ščetinarjev. Od teh so prodali le 46 glav.Cene za kg žive teže so bile sledeče: debele 6—7 Din. pro-lenki 5—6 Din, mrtve teže 8.50—9 Din; prasci stari do 8 tednov so se prodajali po kakovosti, in sicer od 75—150 Din eden. Prihodnji svinjski sejem bo 27. t. m.
Prekmurje
Ciril-Metodova podružnica se je na
pobudo g. dir. dr. Strmška ustanovila tudi v Murski Soboti. Pred dnevi ie bil ustanovni občni zbor v prostorih restavracije »Krone«. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Strmšek, za tajnika g. prof. Justin, za blagajničarko gdč. prof. Tejkalova, za odbornike: ga. Pertotova, g. upravnik poste Vutkovič in g. šolski upravitelj Gabrijelčič. za preglednike računov okrajni načelnik g. Lipovšek in podžupan g. geom. Pcrtot. Novi odbor si je začrtal smernice bodočega delovanja ustanovljene podružnice.
Z murskosoboške realne gimnazije. Na državni nižji realni gimnaziji v Murski Soboti se je priglasilo k nižjemu tečajnemu izpitu (mali maturi) 35 dijakov in 6 dijakinj, skupaj 41, od lanskih sta se prijavila en dijak in ena dijakinja ter še en privatist. 'Skupno torej 37 dijakov in 7 dijakinj. Izpita je bilo oproščenih 14 dijakov in 2 dijakinji, skupaj 16. Izpit pa je napravilo 16 dijakov in 5 dijakinj, skupno 21. Za tri mcsece jih je bilo odklonjenih 7. Učni uspehi na celotnem zavodu so pa bili sledeči: Vseh dijakov je štel 250, in sicer 183 dijakov in 67 dijakinj. Odličen uspeh je doseglo 20 dijakov ;n 7 dijakinj, skupaj 27; prav dobrega 91 dijakov in 32 dijakinj, skupaj 123; dobrega 59 dijakov in 19 dijakinj, skupaj 78.
Izdelalo je tako 170 dijakov in 58 dijakinj, skupno 228, ali 91.2%. Ponavljalni izpit ima 12 dijakov in 9 dijakinj, skupaj 21. Za vse leto je padel en sam dijak. Ti uspehi dokazujejo že sami po sebi, da je naša mladina v rokah najboljših vzgojiteljev.
Razstave. Na realni gimnaziji v Murski Soboti je bila prejšnjo nedeljo otvorje-na razstava risb iti ženskih ročnih de!. Razstavo je dvoril župan g. Hartner ob navzočnosti številnega občinstva. Razstavljeni risarski izdelki, kjer prevladuje predvsem ornamentika, so prav lični in zanimivi in delajo vso čast g. prof. Jugoviču. Prav isto velja tudi za izdelke J ženskih ročnih del in vse priznanje strokovni učiteljici gdč. Švarcovi. Razstava je v polni meri dosegla svoj namen. — To nedeljo pa bo otvorjena razstava otroškega vrtca in ženskih ročnih del iz osnovne šole. Za razstavo, ki bo nameščena v otroškem vrtcu,. je med občinstvom veliko zanimanje.
Poizkusen samomor. Pred dnevi je vlakovodja popoldanskega vlaka, ki prihaja iz Orn^vrj. nenadoma ona/.il na-progi. v bližini postaje Beltinci, kako se neki možakar kljub vsem varnostnim signalom noče umakniti s proge. Z vso silo je zavrl stroj, toda bijo je že prepozno. Odbijači stroja so zadeli moža in ga vrgli z vso silo na tir. Iz vlaka je takoj prišel službujoči varnostni organ, ki je ugo-
tovil inclentiteto kandidata smrti. Bil je to neki kmet iz bližnje vasi Murske Sobote, ki se je naveličal življenja .in si hotel končati življenje na tračnicah. Pri vseh svojih temnih namenih pa je odnesel le rieznantne praske.
Mursko Sokolsko okrožje priredi jutri v nedeljo 24. t. m. v Križevcih pri Ljutomeru Vlil. okrožni zlet ki je obvezen za vse telovadeče članstvo.in naraščaj. Skušnje za popoldanski nastop so za član stvo in naraščaj od 13. do 14.30 ure, ob 15. uri sprevod in ob 16. uri javen na^ stop. Edinice naj poskrbe, da bodo.vsi njihovi člani v krojih sodelovali pri. sprevodni. Vse ostalo članstvo, ki se bo zle-*: ta udeležilo, ima zelo povoljne železniške zveze, tako iz Ljutomera, kakor \j. Gornje Radgone.
Gospodarska vest
Izvoz zdravilnih rastlin. V naši izvozni trgovini dobiva izvoz zdravilnih rastlin vedno večji pomen. Mogla pa bi ta trgovina še znatno narasti, če bi se bolj pazilo pri nabiranju rastlin in če bi se rastline v večji meri izvažale kot polfahrikati in gotovi izdelki. Mnogo pa je-.trpela trgovina z zdravilnimi rastlinami zaradi padca cen. Mnogo naših zdravilnih rastlin gre v Italijo, ki je še vedno ena zglavnih posredovateljic za naše zdravilne, rastline. dočim sta glavni odjemalki Nemčija in Amerika.
Aleksandrovo
OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA
HOTEL VILA LUCIJA
TIK OB MORJU — PENSION DIN 55‘— DO DIN 65’—. PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE — UGODNE PAVŠALNE CENE-NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIČAR.
Posteljne odele
v veliki izbiri od
Din 90'- naprei
samo pri A. ŠTUHEC
izdelovanje posteljnih odej
Maribor, /tolna ul. 5
posojilne k. 11 o. p. mi. narodni boi
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
A
Za kopališče priporočamo:
DAMSKE KOPALNE OBLEKE iz bombaža v mnogih barvah	Din	35.—
DAMSKE KOPALNE OBLEKE iz čiste volne	95._	80.—
DAMSKE VOLNENE KOPALNE OBLEKE >Ribana« z modernim hrbtnim izrezkom	od	132.—•
DAMSKE VOLNENE KOPALNE OBLEKE, moderni pleteni vzorci s prestavljivimi naramnicami	od	150.—
damske kopalne obleke
s širokim krilcem za močnejše dame
iz volne in bombaža	od	120.__
DAMSKI SUN-DRESS za solnčenje 40.- 30—
OBALNE MAJICE čedni črtasti vzorci 55 __________
KOPALNI KLOBUKI iz platna in slame 30.— 20.— KOPALNI PLAŠČI. OBALNE PIŽAME, ZADNJE NOVOSTI
MOŠKA KOPALNA OBLEKA iz bombaža Din 48.-KOPALNE OBLEKE ZA GOSPODE
iz volne	od	94.—
MOŠKE PLAVALNE HLAČE barvaste in	črne	20.— 12.—
KOPALNE HLAČE ZA GOSPODE iz volne	od	45.—
OTROŠKE HLAČE
naramnicami, pristnobarvne
'n.—
56.—
5.-
30.-
12.—
OTROŠKE KOPALNE OBLEKE iz volne GUMIJASTE ČEPICE
posebno močne s trakom KOPALNI ČEVLJI IZ GUME IN PLATNA	50.—	36.—	24.
KOPALNI PASOVI	10.-	6.
KOPALNE RUTE iz frotirja 100X160 cm 48. FROTIRASTE BRISAČE pristnobarvne	24.— 17.— 13.
KOPAL. TORBICE iz indentran-platna 25.— 12.-
C. Budefeldt, Msnbor, Go»po>ka ui. 4*6
Preselitev!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se osamosvojil in preselil svoje stavbeno podjetje iz Tržaške ceste na Gosposvetsko cesto št. 17, v prejšnje prostore Ivana Živica. Priporoča se	2554
Franjo Špes m!.
______st a v b e n S k__
Pričela se je
velika prodaja
ostankov
nezamudite prilike
Trsoiiki dom, Maribor
Aleksandrova 25
Mali oglasi
Razno
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-Ca pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
JOS TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8	2642
SPALNICE
politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni- P. Semko, krznarski mojster. Gosposka ulica 37.______________1651
~POZOR!
Vsi tapetniški izdelki bicz-konkurenčno znižani. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 1933
PREDELAVO žlMNlČ~
na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetriniska uiica 26.____________________MJ34
VSA TAPETNIŠKA DELA
in popravila izvršuje hitro, solidno in poceni Novak, Vetrinjska ul. 7, Koroška c. 8. ____________2557___________
NAJMODERNEJŠE
TKANINE
blago za pohištvo, zavese in madrace v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška 8, Vetrinjska 7.	2556
SPREJMEM
takoj šiviljo ali praktikantinjo za pisarno in trgovino. Naslov
v upravi »Večernika«. 2534
PODPISANI JAVIM
vsem trgovcem, da brez mojega potrdila ne dajejo nikomur nič na upanje, ker nisem plačnik. Franc Skledar, Maribor-	2561
VINOTOČ
na Kalvariji (.lan) otvorjen!
2585
DVA DELAVCA
sprejmem na stanovanje in hrano. Tomšičeva ul. 2. prva hiša.	2600
POZOR!
Sveže pivo iz sodčka, ter razna druga jedila, po zmerni ceni vsak čas na razpolago v gostim »Prešernova klet«, Gosposka ul. 26. Sprejemamo tudi abonente. 2607
H
s o s s
Kalvarska ulica 4
odprt!
Prodam
POZOR MESARIM
Prodam punjačo »Wo!i;i« in tehtnico. Naslov v upravi »Ve černika«.	2485
ŠIVALNE STROJE,
kolesa in otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul. *>-!. 2540
MOTORNO KOLO »IND1AN«
350 ccm, v brezhibnem stanju, takoj na prodaj- Vse takse za leto 1934. plačane. Naslov pove uprava »Večernika«. 2580
PRODAM HIŠO
z dobro vpeljano gostilno. Vzamem tudi malo hišico v račun. Nadalje se izve v Orož novi ulici 9, Lešnik- 2564
ENODRUŽINSKA HIŠA
nova, poceni na prodaj, nekaj tudi proti hranilni knjižici. — Studenci, Cvetlična ul. 8. 2559
ŠIVALNI STROJ
»Singer« na prodaj. Delavska ul. 6.	2560
MADRACE
za dve postelje nove 450 Din, otomana 450 Din, vložki, rolete poceni Vojašniški trg 1. 2581
Učiteljska rodbina sprejme HIŠA V MESTU
se radi bolezni takoj poceni proda. Pripravna za upokojene, male obrtnike, zelo ugodna za pekarno. 3 sobe, kuhinja, klet. svinjak, drvarnica, vrt s sadnim drovjsm in električna luč. Pojasnila daje Franc Ferk. Slovenjgradee.
Kupim
KUPIM
še dober pisalni stroj novejšega modela. Pismena ponudba pod »Stroj« na upravo.
2602
KNJIGE.
slovenske leposlovne kupuje Zveza kulturnih društev Maribor, Cankarjeva 1-	2602
V naiem
ODDAM
lepe prostore, pripravne za trgovino, pisarne itd. s l. septembrom t. I. Naslov v upravi »Večernika«.	2456
GOSTILNO »ROTOVŽ«
oddam v najem. Kavcija Din 35.000. Vicel. Gosposka ul. 5. 2589
Posest
HIŠE ALI POSESTVA
od 25.000 naprej, Dvonnd-stropulco, 6 stanovanjsko 160000. — Gostilno 70.000 Slov gorice. — Graščino proda Posredovalnica Maribor, Slovenska 26.	258S
REVIGAL
proti kožnim boleznim
Reg. pri Min. s. p. in nar. z. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno kon. št. 8407-9-10
BRSHISLDV K10ND NI
Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934
				
Hriflfll	■mflttsuHUM			
Sobo odda
SOBO.
parketirano, lepo opremljeno, na lepem, prahu prostem kraju v novem poslopju, v bližini državnega mosta, z uporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov pove uprava lista. 2403
SPREJMEM
dve ali tri dijakinie na Stanovanje in hrano (solnčna soba) Naslov v upravi -Večernika«. __________ 2523_____________
SOBO
opremljeno, čisto, lepo, s posebnim vhodom, oddam. Studenci, Jurčičeva ul..95 pri gozdu.	2558
OPREMLJENO SOBO
solnčno, poseben vhod, eno za eno osebo, eno za dve osebi, oddam takoj. Stritarjeva ul. 5-1-	2575
Sobo išie
IŠČEM PRAZNO SOBO
s separiranim vhodom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mir«.	2573
Službo dobi
IŠČEM POTNIKA
s kolesom za Maribor in okolico. Vprašati Frankopnnova ul- 10, pri hišniku. 2565
OPREMLJENO SOBO,
solnčno, s prostim vhodom oddam takoj- Sodna ul. 25-111, vrata U.	2584
MLAJŠE DIJAKINJE
v	celo oskrbo. Zdravo, solnc-no stanovanjc, klavir vrt — Naslov v Učiteljskem domu ali pri upravi »Večernika«.
2586
Lokal
DVORIŠČNI LOKAL
oddam takoj. Slovenska 16.
2603
2—3 mlajše dijakinje
iz boljše hiše se sprejme z novim šolskim letom v dobro oskrbo- Lepa soba, kopal niča, vrt, na željo nemška konverzacija- Naslov v upra-
vi	lista.	 2597
OPREMLJENO SOBO ~
z dvema posteljama in prostim vhodom oddam- (Javni trg 2-1, vrata 7.	2604
UČENCA-KO
sprejme A. Vicel Gosposka ul. 5.	2590
Stanovanše
HIŠA
tri sobe in kuhinja, s mtikli-nami, naprodaj. Studenci, Vrt na ul- 1, pri igrišču »Rapid«. 2566
STANOVANJE
sobo iu kuhinjo, oddam s 1. julijem. Tezno. Jurčičeva ul. 2 2572
Za nove
ZAVESE
vedno lepa izbira
[iisliili tkanin
na razpolago.
Dajemo strokovne na svete brezplačno. Izdelava se izvrši v našem lastnem ateljeju po najnižji ceni.
li
VEKU -Maribor
IŠČEM STANOVANJE,
sobo in kuhinjo za tri osebe.
Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo ' Večernika«.
2605
Preselštveno naznanilo I
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo kleparsko delavnico iz Taborske v Pabrežko cesto 6 (poslopje Rečnik) in prosim za nadaljno cenj. naklonjenost-Se priporočam
Ratajc Josip, kleparski moi*ter
Podružnica:	C	E L J E
nasproti pošte prei IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA vloge na knjižice in tekoči
po naiugodnefšem obrestovanju	3e..,
Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice
Sprejema račun
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik