Poštnina plačana v gotovini
Posamezna Številka 1 din
Mladino
v naše dothote!
Ljudski dom v Kranju se dovršuje. Dela gredo h koncu in nekateri prostori so že pripravljeni, da sprejmejo našo mladino. Odpira se novo, razširjeno torišče kranjske mladine, vključene v sestav raznih društev, ki vzgajajo in izobražujejo slovenski narod.
Mladina, mnogovrstne so naloge, ki ti jih nalaga sedanji čas! Ko vse kipi in vre po Evropi, ko bi jejo narodi neusmiljen boj za obstanek, ko se ruši staro in zida novo, ko stremi ves svet po nečem novem in boljšem, ti, mladina, ne smeš stati ob strani!
Bodočnost je mladine!
Nejasna leži pred nami in kakor v megli vstajajo pred nami obrisi bodočega človeka. Ne vemo še, ali bo dober ali slab, ali bo zmaterializiran do skrajnosti ali bo stremel k višjim ciljem. Vnanja oblika sveta nam je še nejasna. Kakor mošt vre človeštvo in težko je reči, kdo bo ostal na vrhu kakor pena, ki jo kletar posname in odvrže. Ze se zbirajo črni oblaki nad ljudstvom razkropljenim-po svetu, nad ljudstvom, ki mu je bilo nekdaj dano, da spozna svoj veliki dan, pa ga ni spoznalo in ga je Bog raztepel po svetu. Nevihta je prišla nadenj in tudi udarila je vanj, toda ne bo ga pokončal svet, pokončal ga bo notranji razkroj in propad vsakega posameznika, ki se je zastrupljajoč svojo okolico, pri tem sam okužil.
Kaj bd odločevalo o bodoči ufeditvi družabnega reda? Ni še jasrib. Morda bo skupnost nad pdedrncem, morda poedi-riec nad skupnostjo. Kakšni interesi bodo usmerjali Svet? Narodnostni, gospodarski, riolitičhi, svetovnonazorski ?
Način življenja, ki ga bo osvojil svet sedaj, bo preizkušala na svoji koži mladina, ki bo dorasla ih prijela vajeti V Svoje roke. Zato pa mladini ne sme biti vseeno, kaj bo prinesla bodočnost, kaj se bo rodilo iz kaosa današnjih dni. Ne sme samb gledati in fatalistično pričakovati, kaj bodb stari ustvarili in potem to sprejeti kot stvar, ki se ne da več predrugačiti. In potem, ko bi bilo prepozno, bi spoznali zamujeno, trkali bi se na prsa in preklinjali svojo ne-razboritost in neustaljenost v dneh, ko bi bilo mogoče kovati si usodo pa lastnih koristih.
Kuj železo dokler je vroče! Mnogi so spoznali to in se po tem tudi ravnajo: Od severa prihaja mrzli val komunizma, ki s svojo hladno, brezbožno roko sega po izmučenih, od trpljenja zlomljenih ljudeh ih bi končno z zadostno armado zajel svet od Arktide do Antarktike. Drugi propovednik je vstal iz osrčja Evrope in že trosi v svitu eksplozij svojo idejo po Evropi. Vstajajo pa še drugi preroki v vseh delih sveta in zbirajo somišljenike v svoje tabore.
Kje pa je torej pot, na katero naj stopi slovenska mladina? Po kateri poti naj hodi odločno in brez kolebanja, brez ozira na desno in levo? Odgovor je težak in ni težak. Eden vodnik je nad nami, ki čuje in nas varje, da ne zablodimo. ki tehta naša dejanja in nas presoja. Drugi vodnik pa ie naš mali, žilavi narod, ki je ohranil svojo osnovno bit skozi vekove robstva in potujče-vanja, ki je ostal v svojem jedru zdrav in nepokvarjen, ki bo Ohranil vse to tudi za naprej v vsakršnih, še nepredvidenih situacijah.
Stara so že ta načela, po katerih naj hodi zavedna slovenska mladina, pa vendar sj>et in spet nova, kajti vedno
Norei ali mtoMnei?
■ <•*1 Res vse prav lepo in rožnato. Človek bi skoraj vzel popotno palico v roke in krenil tja, kjer se cedi med in mleko, kjer žive vsi v lepi slogi, v enakosti.
Nova Indija Koromandija je na vidiku. Vendar so nam komunisti odkrili državo na svetu, ki je socialno in dru-! žabno na višku! Delavci so go.ipodje, ! oblačijo se sijajno, delajo malo. Tam ! ni več ponižanih in razžaljenih, ni bede m lakote, vsi imajo dosti del&, če drii-od ne, v koncentracijskih taboriščih. — raze kar naprej, lepo zveneče krilatice.
Pa bi se človek odpravil na pot v sovjetski raj, če bi se od tam ne vračali taki, ki so dolgo tam živeli in trpeli, ki so uživali vse dobrote komunizma, pa niso zdržali in so pobegnili. Spet Se je vrnil nek delavec in povedal, kar je na lastne oči videl, na svoji koži preizkusil
Mož, Bdbovnik se piše, je iztičeh mehanik iz Vuhreda pri Dravogradh in se i po 18 letih vrača iz Sovjetske Rusije, j Leta 1^2. je odšel z doma v tedanjo j Avstrijo, se pritihotapil na češko in bil I od tam pripeljan s posebnim tr&isbbr-| tom beguncev preko Poljske v Rušijo. Dobil je delo v Leningradu v veliki tovarni za izdelovanje radijskih aparatov. Kot vajenec je dobival v začetku mesečno   250   rubljev,   pozneje kot izučen  delavec 300 in ha koncu 500 rubljev. Plača je na prvi pogled čisto lepa, toda če se primerja s cenami življenjskih potrebščin, pa je naravnost beraška.
Bobovnik je podrobno navajal, kaj stanejo v Leningradu najvažnejše potrebščine: obleka stane 850 rubljev, srajca 2d do 30, plašč 330 db 600, čevlji 110 rttM.jeV, mesb stane 6 db 15 rubljev, maslo 16 db 28 rabljev, Stadkbt 6, kruh
nVdkh 5.80, najSliabSa moka 2.R0 rubljev. V gostilnah stane kosilo 3 do 5 rubljev, v restavraciji 15 rubljev. Liter viha stane 18 rubljev, Vrč piva pa 1 ru-belj. 23 cigaret stane 6 rubljev. Najcenejši so v Rusiji še časopisi. Vstopnice za kino stanejo 3 do 4 Hlblje, za gle-
dališča 10 rubljev, za športne prireditve 2 rublja. Pri takšni draginji se ne more od plače prav nič prihraniti, pa tudi ničesar privoščiti. Zadnje čase pa primanjkuje zelo obleke* perila, čevljev, ker se vse blago uporablja samo za vojaštvo.
Bobovnik je bil do nedavnega zaposlen vedno v isti tovarni za radijske aparate. Ker spada ta industrija v vojaško važne panoge, v katerih inozemci zadnje čase ne sinejo več delati, so tudi Bobovnika odpustili, oblasti pa so ga izgnale. Vrnil se je preko Nemčije ter se je na Dunaju prijavil pri politični policiji, ki ga je obdržala v zaporu, mu vzela vse dokumente in ostalo, kar je imel pri sebi, ter ga potem prt št. IIju spravila na našo stran meje.
O ostalih razmerah v Sovjetski Rusiji Bobovnik ni vedel veliko povedati. Vse tovarne so pod vojaško stražo, vstop je dovoljen le na podlagi posebne legitimacije. Po vsej državi vlada Strah! pred saboter ji in špi joni. Mladi delavci so zadovoljni, ker starih, lepših Časov niso nikoli poznali ter mislijo, da je po ^vsem svetu tako ali se slabše kakor v Rusiji. Starejši rod pa se se spominja, da se je nekdaj delavstvu bolje godilo, da je bil zaslužek lepši ter življenje cenejše. Vse tovarne so v rokah' države, vodijo jih pa Zid je, ki imajo povsod v Rusiji prvo besedo.
Takole govore oni, ki se vračajo domov po tolikih letih in so bridka nasprotja vsem komunističnim slavospe-vom. Mnogo jih je že prišlo in še prihaja jo. i zgarani in otopeli, bedne priče sovjetskega raja. Ne s;re pa to našim komunistom v račun. Nobeden, še tako kričeč primer jih ne pred ram, i in zresni, da bi začeli objektivno gledati na resnično stanje. Kako naj to imenujemo? Ali so norci, da ne vidijo resnice, ali pa zločinci, ki v svoji zlobnosti ho-čeio zapeljati ljudstvo v nepremišljena dejanja.
Gorje pa tistim, ki hočejo narod poučiti, ga posvariti pred rdečo nevarnostjo, ji strgati z obraza krinko! Pred leti je govoril v našem Ljudskem domu delavec, ki se je prav tako vrnil iz Ru-j sije. Dvorana je bila nabito polna in i med stalnimi obiskovalci si opazil tudi j nove obraze. Naši rdečkarji so hoteli I na vsak način dobiti od govornika tak '■ odgovor, ki bi odgovarjal njihovim tež-j njam, in ciljem. Toda žal se jim ni po-I srečih% kajti ubogi delavec ni vedel
povedati takih Stvari o „slovanski ma-tjuski", ki bi bile njej v prid. Hudo jim je moralo biti* ko jim je govornik jasno in odločno priporočil, naj gredo v tiraj" na Zemlji, pa bodo doživeli pekel že ha zemlji.
Nezaslišano, da bi kdo mogel tako go-vbriti o najsoeialnejSi državi Evrope! Treba j* hajti vzrok ih krivca. Seveda je bil to spet naš g. dekan škerbee. On je iztaknil delavca nekje tam v Sibiriji in ga pbzval domov, da bo tu govoril proti komunizmu. Milijon, da cel milijon mu je poslal, da je prišel domov in pustil Vse dobrote ruske dežele in komunističnega raja. In za eno predavanje je dobil ce! milijon, samo da bi služil v kapitalistične in starbverske namene.
Dosti zaenkrat. Žalostno je dejstvo, da so v najbolj kritičnem času na delu tako razdiralni elementi. Ko bi se morali strniti v delu za narod in državo, se najdejo ljudje, ki ruSijd to\ kar so trezni ljudje s težavo pridobili. Kdo bb zaslepijeneem strgal obvezo z oči? Morda res šele tisti strašni polom, ki ga snujejo in pripravljajo s svojim zakotnim in destruktivnim delom.
wi umi ti il i    i li i ii nt u m nmmm*
Pro$ s pajmetni!
Popra veti
Z o/iroht na članek ..Proč • pajzalni" V zadnji številki „Gorenfca" Va« kot bivši lastnik gostilne v PreSernovi »Hej prosim, da priobčite v prihodnji številki sledeči popravek: Ni rte* v da se je pri občinski se§i glasovalo I o tem, ali je potrebno, da se otvori nova gostilna na Mestnem trgu, tam kjer je bUa že I nekoč ukinjena zakotna gostilna, res pa je, j da ta gostilna ni bila ne zakotna, ne ukinjena j ampak sem jo sani prostovoljno in brez vsa-; kega pritiska odjavil na pristojnem mestu. Ni Te«, da lokal ne odgovarja ne sanitetnim in ne policijskim predpisom za gostilno, ampak
Je res, da je lokal najmodernejšo urejen in a je bil pravilno kolavdiran od pristojnih sanitetskih,' kakor tudi policijskih' oblasti in od istih tudi priznan kot odgovarjajoč vsem zahtevam časa in oblasti.
Ni res, da so se v lokalu že vršili prekrški zoper policijske predpise, res pa je, da se niso nikdar vršili prekrški zoper policijske predpise v tem lokalu.
Ni res, da je morala oblast ukinhi obrat, res pa je, da oblast ni nikdar ukinila te^a obrnta.
Stanko Kapušin.
Op. ured. Za one, ki se za zadevo zanimajte, nekaj pripomb pritosiisjicl
znova jih pozabljamo in gledamo po tujih vzorih. Zdimo se premajhni samim sebi in zdi se nam, da nimamo pravice živeti samostojno in svobodno. Tuje in nezdrave ideje nam mešajo glave. Proč z njimi! Saj imamo svoje lastne in edino pravilne smernice, svojo domovino, svojo državo. Kaj bi nosili svojo svobodo naprodaj in podtikali svoj vrat tujčevi peti.
Kako pa bomo ohranili svojti narodnost, svojo moč, odkod črpali življenjski pogum? Kje naj se usposobimo v mladosti, da bo naše delo imelo kaj uspeha: kdaj pozneje? Kje naj se udejstvu jemo, da bomo imeli kai vpliva na potek sedanjih usodnih dogodkov?
Ozrite se malo okoli sebe, pa boste videli! Katero zgradbo so si sezidali naši predniki poleg cerkve in šole? Prosvetni dom! Dom. ki naj nadaljuje izobraževalno in kuliurno delo po šoli. dom.
, kjer naj črpa naš narod Svoje duhovno : bogastvo. V njih si krepi mladina duha i in uri telo. Fantovski odseki in dekli-j ški krožki so namenjeni specialno mla-\ dini. Tja gredo 'vsi, ki imajo dobro voljo, da postanejo kdaj sposobni in i vredni sinovi svoje domovine, ki bodo j znali tudi poprijeti za delo v narodov ' blagor.
! Krepimo si duha in telo, kajti eno j kot drugo nam je tako nujno potrebno, j če hočemo kdaj kovati usodo sami; če i nam jo bodo kovali drugi, nam ne bo ! posebno v korist.
Vrata prosvetnih domov se odpirajo, ] vr«te slovenskih fantov in deklet vas l čakajo. Složno bomo gradili naš narod-I ni dom, branili ga propada. Ne bomo se dali zapeljali od kogar koli, kakor i ena družina bomo gledali mirno na vrenje okoli nas in z dostojanstvenim mirom prenašali tegobe, da nas bo nova doba našla pripravi jene in dozorele.
Neizkušena mladost je doba zablod. Brez dobrega vodstva bi mlad človek kaj kmalu zašel na stranpota, izgubil bi se narodu ih cerkvi. Odpadali pa so od tega občestva vedno, odpadajo in m bodo odpadali. Toda takih ne rabimo v svojih vrstah, takih, ki v evbji kratkovidnosti ne vidijo pedenj pred seboj, ampak hitijo za hipnimi koristmi, za ugodjem, za brezdeljem. Ne bodi taka, mladina! Pojdi v Prosvetne domove, napolni jih, da bodo pretesni, izobrazi se, izobliku j si značaj, ojekleni si voljo, delaj požrlvovalno Rogu v čast, narodu v korist! Le tako boš mogla kdaj reči: „Domsčnli smo v težkih ča^ih, ko se je krhala naša enotnost, ko so odpadali naši sinovi, ko so silili tuji vplivi k nam, ko je bila naša domovina v nevarnosti. Živeli smo v tistih časih in prebrodili smo jih. stisnjenih zob smo gradili, ko so drugje |K)dirali, in zgradili smo si lep. prijeten dom."
STRAN 2
OOUENJECf
Obnova triiškega vodovoda in še kaj
Preskrba prebivalstva z dobro pitno vodo je gotovo ena najvažnejših nalog občine. £A ti ga zavisi zdravje občanov, enažnost kraja in tudi v gospodarskem oziru je voda neprecenljive važnosti. Tujec, ki pride v kraj, pre. soja vodo in če je dobra, jo pohvali, obratno je pa lahko nezadovoljen in zagrenjen odide. Kako neprijetno je bilo do sedaj ža prebivalce, ker je pozimi ob mrazu in v poletnih mescih suše primanjkovalo vode v višje ležečih krajih. Da, celo hišni posestniki v sredi mesta so tarnali, češ da že v drugem ali celo v prvem nadstropju nimajo vode.
Za g. župana in upravo je biSo vodovodno vprašanje zelo mučno. Bile so pritožbe, očitanja in stumničenja. Temu je bilo treba napraviti konec. Današnja občinska uprava si je nadela nalogo, da hoče io vprašanje vsestransko in temeljito rešiti. K hitri rešitvi tega vprašanja je pa sililo drugo, to je tlakovanje in regulacija ceste ter hodnikov skozi mesto. Reševati se je pričelo pravzaprav oboje hkra-tu, tlakovanje ceste in obnova vodovoda. K delu je pripomogla tudi država in banovina. Na najvišjih mestih je občinska uprava našla dovolj razumevanja. Pri občanih se je večkrat čutilo nekako omalovaževanje, kar |je bilo vzrok, da pripravljalna dela niso potekala preveč hitro. Za trasiranje tlakovanja ceste je moral prit; naravnost od ministrstva za zgradbe odločen ukrep, nakar se je šele premakn.lo z mrtve točke. Za obnovo vodovoda je priskočila na pomoč banska uprava z osebjem hi-drotehničnega oddelka in tudi z gotovino. Do sedaj je odobrila — na proinjo občine in na osebno intervencijo g. župana 64 000.— d'n Pod prejšnjimi režimi nismo čuli, da bi kdaj banovina ali država naklonila tako izdatno vsoto za občino Tržič.
Občina sama si je izposlovala pri Banovinski hranilnici posojilo 300.000.— din. Ker je pri nas upravni aparat preveč birokratičen, jo moralo preteči več mescev, preden je gotovina prišla. Ko je bilo poskrbljeno za denar, je
obč. uprava naročila cevi, 680 m v Štorah pri Celju, 1.1,00 m pa pri fvrdki Schnerider & Verovšek, ki jih je dobavila iz inozemstva. Treba je bilo čakati par mescev, da so cevi prišle v Tržič. Nato so bila razpisana dela, za-kar so zopet predpisani termini, ki se jih je treba držati. Ves postopek, od prvih priprav pa de razpisa del je trajal nad 1 leto in tako smo srečno prijadrali do jeseni, ko se je pričelo z izkopavanjem starih in polaganjem novih cevi.
Dela na glavni progi se bližajo koncu. Nekaterim to ni všeč. Zato so trosili najrazličnejše vesti med ljudi. Delali so se močno zaskrbljene, kako bodo dobivafli prebivalci vodo za časa montaže. Poudarjali so, kakšna krivica se godi hišnim gospodarjem z novimi priključki, češ da so to nepotrebni stroški. Najbolj debela je bila pa govorica, da bo vojaštvo iprepovedalo prekopavanje ceste, zaradli česa r bodo dela popolnoma zastala. In potem bi lahko pokazali na neprevidnost občinske uprava Do sedaj se take želje naivnih ljudi niso uresničile. Sicer pa gotovi ljudje pridno nadzirajo obnovitveno delo. Pri tem se posebno udejstvujejo gospodje iz prejšnjih občinskih uprav. Opazili so jih več, ki so hodili gledat, kakšni odcepi vodijo v usnjarsko tovarno „Runo", ker so bili prepričani, da je ona največji potrošnik, pa niso mogli nič napačnega ugotoviti. Vprašamo jih pa, kako so oni vodili kontrolo leta 1928, ki se je polagala druga cev, da niso prišli na odcep, o katerem so vedno trdili, da obstoji. Vse to povemo radi tega, \ker v svoji strankarski zagrizenosti ne vidijo, koliko s takimi govoricami škodujejo, ali pa so zlobni tako, da hočejo vsako dobro delo preprečiti samo zato, ker ga vršijo drugi mesto njih.
Tako, povedali smo marsikaj, toda ta dopis še ni odgovor Jutrovemu dopisniku, ki se je oglasil 31. oktobra, ker njemu hočemo temeljiteje odgovoriti.
tem bolj, čim bolj so sposobni vršiti naloge aji želje onih višjih sil. Ako se tak uradnik poleg tega, da je plačan za tako delo, ludi osebno sklada z nazori svojega gospodarje, je potem toliko bolj sposoben za svoj posel. V kolikor vrši tak človek samo plačano delo, se zdravemu čutu sicer gabi >n studi, toda vseeno ne smemo pozabiti, da so ti ljudje samo orodje v rokah drugih, navadno l'e malo vidnih ljudi.
Tisk je eno izmed najmočnejšh sredstev za dosego namenov kapitala. Najmočnejše na eni strani zato, ker gre tisk med množice, na drugi strani pa, ker ga je mogoče z denarjem ustvariti Kar je pa z denarjem možno doseči, to je za kapital malenkost. Kapital se trudi zlasti, da bi dobil vpliv pri najboljših in kar mogoče najbolj razširjenih listih. Skrbno pazi,, da se no bi zvedelo v javnosti o tem vplivu. Čimbolj izgleda kak li-'t neodvisen, temveč usluge lahko napravi podkupovalcu.
V novejšem času izdajajo razna večja podjetja tudi svoja lastna glasila, toda največ za svoje uslužbenstvo: za delavce im uradnike. Podjetje sicer dobi o ve, da med količkaj izobraženim uslužbenstvom s takim listom, ki seveda govori le v dobrobit podjetja in uprave, ne bo veliko doseglo. Toda po tistem starem psihološkem zakonu, da se celo od očitne laži nekaj prime ljudi, če se dostikrat ponavlja, se zdi. da podjetju tudi taki listi vsaj| toliko koristijo, kolikor se zanje potroši.
Sedaj ob pričetku prosvetne in zimskošportne sezone pa bo morda potrebno ali vsaj koristno posvetiti z dovolj jasno lučjo tudi v meeen-sko pokroviteljsko pospeševanje prosvete in športa od stran; našega, za „narodno presveto radodarnega" kapitala.
(Dalje prihodnjič.)
Še ena podražitev
Draginja raste. Skoraj vse življenjske potrebščine so se že podražile in še nikjer ne vidimo konca temu navijanju cen. Mnogo je bilo ž« prigovarjanja, pritožb in godrnjanja čez posamezne trgovce, čez producente, pa tudi čez javne oblasti. Nismo pa doslej čuli, da bi se bil kdo pritožil proti podražitvi one stvari, ki gre zlasti pri Slovencih dobro v pro. met — proti podražitvi vina.
Či'to neopazno se je podražilo, brez hrupa. Trav pošteno so zrastle cene alkoholnim pijačam in zgleda, da sc bodo višale še kar naprej. A zvesti vinski bratci prenašajo to prav s stoičnim mirom- Začeli bodo pač drugje varčevati" omislili si bodo manj obleke, (ker je predraga!), jedli bodo manj in slabše, pa bo na ta način le ostalo še za kak četrt. Pri tem pa ne mislijo, da bodo s tem sebo in svojo oslabelo deco po svoji krivdi izpostavili propadu.
Fred krakim sem stal na postaji, kjer je baš čakal potniški vlak, da odpelje. Bila je nedelja zvečer in vlak je bil poln. Na prehodu med dvema vagonoma se je drenjalo nekaj fantov in deklet. Neki mladič od tiste družbe pa je govoril, govoril neprestano, govoril hitro, govoril glasno, vmes pa se mu je mar-'ikdaj prav prijetno in blogodoneče kolenilo. Zlasti sem si zapomnil tele njegove besede: „Moka je po devet, olje po petdeset — gk — in obojega — gk — ni niti dobiti. Vino je pa po — gk osemnajst in dosti ga je — gk. Torej bomo pili od zdaj naprej samo — gk — vino!"
To je bil mlad človek, ki je že zapisan alkoholu za vse življenje. — Ali ni prav sedaj čas, da nekoliko omejimo naše tradicionalno slovensko pijanstvo. Draginja nas pritiska in ne ostaja nam sredstev za zapravljanje. Vino
se je podražilo in zaključek naj bo — ne bomo ga več pilil
Zveza fantovskih odsekov je proglasila mesec november za mesec treznosti. Vsi člani se bodo vzdržali ta mesec opojnih pijač in tako preizkusili »vojo voljo, svojo duhovno moč. Če bodo fantje ta mesec dobro zdržali, bo treznost tudi zanaprej ena najlepših odlik te naše organizacije. Umestna stvar je ta pokret v mladinski organizaciji, kajti s treznostjo je treba začeti pri mladini. Ce se Janezek ne bo navadil pijače,, če ne bo smatral, kako je fejst, ko moško sedi pri litru in nato ves orno. ten kolovrati proti domu, če Se bo Janezek tega varoval, potem tudi Janez ne bo pijanec. Naj te slovenskim fantom v duhu pridruži tudi ostala slovenska mladina in naj skuša zajeziti val pijanstva pri nas.
Zgrešeno je mišljenje, da človek v vinu najde pozabljenje in veselje. K vragu tisto neokusno pijansko veselje, ki ima za posledico glavobol in želodčne težave, prazno denarnico in nezmožnost za delo. Stvari pa, ki smo jih ob vinu pozabili, nam naslednji dan toliko te. žje stopijo pred oči in glodajo še huje.
Ne iščimo tovrstne zabave, zabavo iščimo doma pri svoji družini. Njej se bolj posvetimo, zanjo žrtvujmo in družina bo postala krepka osnovna celica naroda. Kogar pa le ne zdrži doma, naj išče razvedrila pri naših društvih, na njihovih prireditvah, ki so poučne, zabavne in — poceni.
Trezen slovenski narod bo bogat, zdrav in moralno neoporečen. Postavimo zdaj, ko je treznostni mesec ZFO, tudi mi svojo voljo na tehnico in odpovejmo se varljivim užitkom pijače — enkrat za vselej, in kolikor nam bo podražitev alkohola pomagala pri tem Samo-premagovanju, v toliko jo bomo nekoč blagoslavljali.
Pomemben dar
»a napredek planinstva na Gorenjskem
Kraljevska banska uprava se je pri dodeljevanju podpor spomnila z znatnim zneskom tudi Val »azorjevega doma pod Stolom, ki spada v upravno področje kranjskega planinskega društva.
Da bi uresničila davno željo vseh planincev, postaviti v Karavankah lepo planinsko postojanko, se je. morala podružnica zadolžiti V današnjih časih pa naravno le s težavo izpolnjuje točno svoje obveznosti. Zato ji je s podporo  tem  učinkovitejše pomagano.
Gospod ban je z velikodušno gesto vlil novega poleta odbornikom in dal poguma, vztrajno nadaljevati započeto delo v prospeh slovenskega planinstva. Bodi mu na tem mestu izrečena najtopllejša zahvala! Prav lako je društvo dolžno zahvalo g. dr. Megušarju, ki se je ponovno izkazal kot zvest pobornik slovenskega planinstva s tem, da njegovo delo ob vsaki priliki učinkovito podpre, kadar odpovedo skromne sile društva.
Ko to poročamo slovenski javnosti, samo želimo, da sledi lepemu zgledu in s svojim obiskom dokaže, da ume ceniti prizadevanje me-rodajnih činiteljev — postaviti trdne temelje za vzgojo zdravega in zavednega slovenskega rodu.
Gospodarstvo.
Podplat je koža ...
115 stopnic. Kje? V Kranju, do zdravnika bolniške blagajne. Res. 83 navzdol in 30 navzgor do zdravniške sobe. Ali obratno: 30 navzdol in 85 navzgor do Jelenovega klanca. Sape nič koliko. Pa tako vsak dan in za bolnika vsake vrste. Nič srce ali revma, nič slabe noge ali vročina in naduha, ampak težke, nerodne stopnice za bolhega. še zdrav jih občuti. Pa bi šc šlo. če bi zmerom poletje in lepo bilo. Kaj pa v jeseni, v dežju. Ali pozimi' v snegu in ledu? Tedaj pa, joj, prejoj! Dol ali gor. naporno dovolj in opasno, ojoj! Najboljše tako: Z vrha po vseh štjrih navzdol, sreča ali nesreča je tu. Končno tudi zdravnik. Obisk je končan. S strahom nazaj. Ubogo srce, uboge noge! Počasi, previdno, stopnja za stopnjo, večkrat počitek, da se duša priveze in zopet naprej s težavo do vrha, kar še zdra-\ ega krha.
Tako delavec-bolnik vsak dan. Čudno zares da dom zdravja od rok je postavljen in bolnikom v še večjo muko pripravljen!
V najnovejši dobi mnogokje čitamo o prikri, vanju blaga, ki ga ali primanjkuje ali ki se mu cene višajo. Vsega nikomur nj mogoče povedati zato, ker ali ne ve, ali pa je zavito še v uradne in po1-lovne tajnosti.
Med raznovrstnim blagom (živili in potrebščinami), ki so ga lastniki tezavrirali, pa do danes nismo našli znamenja modrosti — to je navadne kuhinjske soli, četudi brez soli ni nobena jedača dobra. Nekateri trdijo, da zato ne, ker se je sol v najnovejši dobi pocenila, drugi pa da zato ne, ker časopisje češto zatrjuje, da soli ne bo zmanjkalo v trgovinah, če je pa zmanjka v glavi, nič zato.
Ob pričetku športne in prosv.- kulturne sezone
Razmišljanja  za  kraje  v  območju večjih industriskih podjetij, —
Naše razmišljanje, ki ga bomo po potrebi še večkrat razvijali in nadaljevali, naslonimo na ol>če znano dejstvo, da so kapital oz. industrija povsod z vsemi močmi trudi, da bi dobila pod svoj vpliv javno mnenje. Danes se to doga ju nuj več po tisku, športu in presveti.
Ta trud izvira najprej iz nagonske sile samoohranitve kapitalizma. To so pravi, da kapi-lulizem dobro čuti, du se javno mnenje lahko obrne nekoč proti njemu. Vsuk se pa boji smrti in knpinlizem tudi. Zato žrtvuje velike vsoti-, da si pridobi javno mnenje ulj da ga vsaj tako vodi, dn ni naperjeno rro(' njemu.
Drug vzrok za prizadevanje kapitalizma P°
vplivu na javno mnenje moramo iskati v sve-tovnonazorni usmerjenosti in razboritosti lastnikov industrije in kapitala. Lastniki industrije so ljudje in imajo kot taki tudj kak svetovni nazor. Nekateri so svetovnonazorno tuko razgibani, da poženejo celo svojo industrijo v 1k>j za lastni svetovni nazor. Tn to sc spet pravi, da skušajo vplivuti na javno mnenje.
Malenkostno in celo napačno bi zato največ, krni sodili, če bi mislili, da imajo pri sve-tovnonazoruem izživljanju kapitala glavno krivdo uli zaslugo kuki izvršujoči organi v industrijskih podjetjih. Taki organi (n. pr uradniki) so nuvadno le orodje višjih sil in osebnosti, ki večkrat niti niso v tovarni. Za svoje delo so plačani, Plnčani (nagrajeni) so
Sadjarji, pozor na zajca!
Škoda, ki jo iz leta v leto povzroča po naših sadonosnikih poljsk; zajec, je prav občutna. Saj je po uradnih ugotovitvah v pretekli zimi bilo samo na področju kranjskega okraja popolnoma uničenih ali vsaj močno poškodovanih nad 12.000 sadnih dreves in znaša povzročena škoda po objektivni cenitvi nad tri četrt milijona dinarjev.
Da se čim bolj preprečijo nadaljnje poškod, bo sadnih dreves po poljskih zajcih, opozarjamo vse posestnike sadnih vrtov, da pravočasno jn zadostno zavarujejo zlasti mlajša (do 20 let stara) sadna drevesa na ta način, da jih zadostno ovijejo s slamo (tudi koruzno), ali pa okrog debel namestijo žične mreže, oz. mreže iz obrezljn pri žagah, katere na najcenejši način lahko sami doma napravijo. Prav dobro se je obneslo tudi zavarovanje dreves pred zajci s suhim smrekovim lubjem, ki ga je tireba ovitj okrog debla in pritrditi. Glavno ! je, da je deblo dovolj visoko in tuko zavarovano, da ne morejo znjej niti ob visokem sne-! gu do njega.
Dalje se je na podlagi iz'iušenj praktičnih' ! sadjarjev dognalo, da so poškodbe sadnih dre.
ves po poljskih zajcih mnogo manjše v sado-; nosiiikih, ki so bili očiščeni že v jeseni ter se ! je pustilo iztrobljene, sveže veje na licu me-I sta kot hrano za zajce.
Na podlagi večletnih opazovani je tudi ugo-I tovljeno, da zujci prav rudi glodajo posamezna drevesa že v zgodnji jeseni (dostikrat v septembru ali oktobru) zaradi tega nujno priporočamo izvršiti zavarovanje dreves pravočasno, to je takoj.
Sadonosnike je med zimskim časom, zlasti ko leži visok sneg, treba večkrat pregledati ter even. nedostatke popraviti.
S tem razmeroma lahkim in cenenim ter za lastnika sadnih vrtov obveznim zavarovanjem sadnih dreves bo marsikateri sadjar obvarovan občutne gmotne škode, prihranjeno pa mu bo tudi veliko nepotrebnega razburjenja in sovraštva do lastnikov oz. najemnikov lovišč.
S.
Kmetovalci, preskrbite si pravočasno dovolj ne količine kalijevih gnojil za gnojenje krompirja, pese, travnikov, deteljišč in drugih poljskih sadežev.
Na oral (0.57 hektarju) je treba dati 100 do 150 kg kalijeve soli.
V sedanjih razmerah je potrebno, da si vsak kmetovalec že pred Božičem ali najkasneje v januarju zaSigura potrebno kol čino kalijevih gnojil, to so 408/ona kalijeva sol, za gnojenje ranega krompirja, sadonosnika, domačega vrta, žejen jad i, vinograda in hmelja in 48 do 52»/mi žvepleno kisiS kalij.
Če pravočasno gnojimo, imamo vedno izredno dober uspeh.
Naročite torej takoj preko vaših zadrug po-irebno količino kalijevih gnojil, da bo ta pravočasno na razpolago. Pri sedanjih dobrih cenah vseh kmetijskih pridelkov mora vendar vsak kmetovalec stremeti, da več pridela in da je pridelek boljši. To se pa doseže na na.i. cenejši način s pomočjo piavilno in zadostne uporabe umetnih gnojil, v prvi vrsti pa z zadostnim gnojenjem s kalijevo soljo.
Delavski obzornik
Organizacija vzbuja strah.
Tako pravi marsikdo. Strah pred organizacijo ima predvsem podjetnik, iiuejitelj kapitala. Vzbuja se strah zato, ker gleda vsak v združenih vrstah odločno zahtevo za zboljšanjem delavskih ali nameščenskih pravic. Delodajalec pa se vsaki zahtevi resno upira. Ne gre gladko pri urejevanju spornih vprašanj. Mnogokrat so tudi zahteve teh uli onih pretirane. Nastop delavskih zaupnikov je včasih pretrd in premalo složen. Ni premišljen. Vsaka akcija hoče z enim zamahom rešiti več, kot je trenutno potreba. Zdi se, da je to predvsem ono kar delodajalcem, ki delavstvu dele dobro in zlo, vzbuja strah. Strahu pa ne bi vzbujali z zmernim nastopom in ako bi pre-tiranost odvračali. Počasi zidamo stavbo: kamen do kamna — palača. Počasi Z borbo za delvske pravice! Vztrajno delo. premišljeno in preudarno prizadevanje prinašata uspehe, a  nikdar razočaranju.
Korak za korakom, vztrajno in premišljeno stopaj pri delu za svoj 'n drugih blagor, pc pregovoru: zrno do zrna — pogača,
»GORENJEC«
Drobne novice % Jesenic
Regulacija Lampetove ulice. Te dni se kon-čavajo dela pri regulaciji Lampetove ul'ce. S škarpami in ureditvijo ograj je doL»ia ulica primerno obliko.
Telefon k Sv. Križu. O telefonu in pošti pri Sv. Križu se je prelilo že mnogo tinte in 'o se natipkali kupi aktov. Intervenirali so za zgraditev tega telefona najrazličnejša društva in vplivne osebnosti, toda do zadnjega časa je bil edini uspeh ta, da se je večal kup aktov. Sedaj sma izvedeli, da se je v tem oziru vendar nekaj ukrenilo. Direkciji pošte je naročeno, naj predloži načrt in proračun za ta telefon. Torej vsaj to prvo, kar je pri vsakem delu potrebno.
Občni zbor Krekovega prosvetnega društva se je vršil v sredo pred praznikom Vseh svetnikov. Bilo je veliko zanimanja, saj je prišlo na zbor celo več članov prosvetnega društva > sosednje Koroške Bele. Občnega zbora sta se med drugimi udeležila tudi g. župan Tine Markež in banski svetnik g. Peter Arnež. Skoro b'ez izjeme v'i odseki so podnlj v prosvetnem tonu sestavljena poročila o delu v preteklem delu. Do'edanji predsednik g. Sa-vinšek Stanko je podal pregledno poročilo o gospodarskem stanju društva. Gospodarska moč društva je prav razve-oljiva. Pri volitvah sta bili vloženi dve listi. Zmagala je lista, katere nosilec je bil Smole j AY< n. Upati je, da bo g. Smolej svojo solidnost in delavnost prinesel  tudi v društvo, kakor je to storil
pred dvemi leti, ko je bil podpredsednik društva. Deilo mu bo toliko lažje, ker bo užival podporo vseh zavednih jeseniških katoliških prosvetarjev in zlasti naših mladinskih organizacij Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da bo težišče letošnjega prosvetnega dela moralo biti pri naših mladinskih odsekih: fantovskem in dekliškem. Kakor je bilo na občnem zboru razvidno, bodo pri prosvetnem programu društva z vso vnemo sodelovali tudi naši študentje, ki so se z veliko živahnostjo udeležili zbora.
Usodna netočnost. V petek dne 25. oktobra je umrl v ljubljanski bolnišnici bivši jesen čan g. Franc Čuden, lesni manipulant. Naslednji dan ob poli 12. je prejela r1 činska pisarna na Jesenicah brzojav iz bolnišnice, da je g. Čuden umrl in da naj obveste njegovo ženo Ano, sta. nujočo na Savi 93, to je pri g. Sablatniku. Toda pri označeni hiši niso poznali Ane Čuden. Tudi policija jc izjavila, da nima odgovarjajoče stanovanjske prijave za Savo 93. Tako gospa soproga ni bila obveščena o smrti in je priš a v Ljubljano šele po pogrebu moža. V Ljubljani je nekdo v bolnišnici dal napačno prijavo stanovanja. Ga. Čuden stanuje namreč ne v jeseniški ampak na Koroškobelski občini in sicer na Javorn'ku 93.
Odlikovanje. Sreski načelnik g. dr. Ivan Vrečar je v sredo, dne 6- novembra izročil v župnijski pisarni na Jesenicah g. kaplanu Godini J. odlikovanje Jugoslov. krone 5. stop.
TEDENSKE NOVICE
KRANJ
Osebne spremembe. Po službeni potrebi je b'l premeščen od tukajšnje davčne uprave k davčni upravi Ljubljana mesto g. Gričar Jožef, nameščena pa je bila gdč. Rus Renata, oba začasna davčna eksekutorja.
Pota na Klanca čakajo izboljšanja. Sedaj, ko je nastopilo slabo vreme, so pota blatna in zalita z vodo. Niso namreč urejeni odtoki. Z°to bo prav, če občina popravi pota pred zimo, da bodo v takem stanju, kot je to primerno za ta del občine.—
Podružnica društva združenih slovenskih nameščencev prireja v soboto 9. novembra ob 8. uri zvečer v prostorih ,.Stare pošte" name-ščenski sestanek. Važna poročila bodo podali domači odborniki in zastopnik iz Ljubljane. Ne bo to samo članski sestanek z golo stanov, sko vsebino. Sestanku hočemo dati značaj družabnosti, ki nam je ravno v sedanjem času tako potrebna. Nihče naj ne menjka, vsi na sestanek in prijateljski razgovor.
Ravo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni Š I N ii
Vlomili so v shrambo za živila v noči od 4. na 5. novembra in pokradli vse za zimo pripravljene življenjske potrebščine in go-podinjske potrebščine (mast, milo, plašča in cevi za kolo itd.) v stanovanju tuk. kmetij, referenta Werniga na Rupi v novi hiši posestnika Strupija, p. d. Grenkeva. Prizadeta uradniška družina, ki navedenih stvari in živil v trgovinah še do polovice ni plačala, ima okrog 3000.— din škode.
Manjša količina živil je bila istočasno in v isti hiši pokradena tudi družini Vrtačnikovi.
ŠKOFJA LOKA
Naš oder. Ob nabito polni dvorani so naši igralci na Vse svete zvečer odlično podali Li povo-Sovretovo vsesvetsko igro »Mrtvaški ples". Igro je odlično režiral g. kaplan Mel-hior Golob. Vsekakor moramo omeniti naravnost umetniško scenerijo in igro svetlobe, ki s*a izpopolnjevali druga drugo. Ne moremo pa preko lika berača in lika smrti, ki sta ju igrala gospod Žen in Finžgar Franc. Sploh pa je ..Mrtvaški ples" prikazal nov način igre na naših   podeželskih odrih.
Za žegnanje ptt pripravljajo igralci Društve. nega odra težko pričakovano veseloigro „Ma-tajev Matija". Ker bodo sodelovali naši najboljši humoristi z Blaževim Pepetom na čelu, je uspeh igre že vnaprej zagotovljen. Kdor se hoče nasmejati ta večer, naj kar pride gledat Matnjevega Matijo  in   njegove burke.
Rezervirajte vstopnice v trgovini Finžgar Ludo.
Letos je pri nas splošno vodilo v društvenih prireditvah:   čim  manj   filmskih   'rt   čim več gledaliških predstav. Prav radi tega bo sezona na našem društvenem odru še zelo, zelo bogata, j    Vstanite, oj mrliči vil Fantje ločani, ali vas I res ni    prav nič sram? Povsod okoli nas za ' praznike lepo pritrkavajo, v našem zvoniku 1 pa je na praznik Vseh svetnikov in na praz-, nik Kristusa Kralja tako žalostno vabilo k sv. j maši, da je bilo poštenemu človeku kar hudo.
Fantje, poprimite, da se bo o praznikih spet I razlegalo slovesno pritrkavanje po vsej Loki! Na božji njivi o Vseh svetih. Leto« so nam krizanteme obetale, da bodo naši grobovi en sam cvet. Se teden dni pred praznikom si vi videl povsod po vrtih na tisoče cvetov kri-zantem, ki so jih negovale nežne ročice s tiho željo v srcu: da bi bil njen ali njegov grob čim lepši.
A muhasto vreme je skoraj preprečilo vse upe in nade. Sneg, ki jc zapadel, je uničil tri četrtine belih cvetov. Grobove pa je pokrila belu odeja.
Ljudje so sicer na popoldne pred praznikom, ko je vendar nehalo snežiti, odkopali grobove in jih rešili snega. Tudi s cvetjem, ki pa ni bilo več tako lepo, so jih odeli in na praznik popoldne je zagorelo na njih stotine in stotine svečk.
Ob štirih popoldne je prispela dolga procesija iz farne cerkve na pokopališče. V kapeli so odpeli „Libero" nat0 pa je bila žalna svečnast pred spomenikom padlih vojakov iz svetovne vojne, danes še tisočkrat bolj pomen-bna ob teh krvavih časih.
Pevci so zapeli pod vodstvom g. Mateka Jožeta „Poljana toži" in „Oj Doberdob".
V vednost merodajnim. Splošna želja je, da šob ko vodstvo obdari revne otroke samo in nuj se ne veže pri tem na kakršnokolj drugo karitativno društvo. Mislimo, da bo to najbolj prav. šola vendar ne sme Liti enostransko usmerjena, ampak bi morala biti le knto-liška in slovenska.
PRIMSKOVO
Prav od srca se boste na'mejali in dodobra razvedrili, uko pridete v nedeljo 10. novembra popoldne ob 4. uri v Prosvetni dom na Prim-skovo. Tam bo odigranu posrečena burka »Trije tički". Vloge so v rokah prav dobrih igralcev, ki vas ImhIo imenitno zebavali, da boste za nekaj čava popolnoma pozabil; vse skrbi in težave.
Vstopnina: sede/i po 6 in 5 din; stojišča po 3 din. — Pr'dite torej v velikem številu.
NAKLO
Preteklo sredo zvečer nam je g. Anton švelc v poldrugo uro trajajočem predavanju lepo razložil svoje doživljaje tekom osemletnega služ-
bovanja kot izseijeniški duhovnik v Franciji in posebej doživljaje ob vpadu Nemcev v Francijo. Predavanje je bilo dobro obiskano in hvaležni poslušalci sc gospodu predavatelju z«\hvaljujejo za zanimivo predavanje tudi tem potom. Danes in prihodnjo nedeljo vpri. zori Prosvetno društvo Jalenovo igro „Dom".
Blagoslovitev vaškega znamenja. Pivčani se postavijo. Kar na tihem so podrli staro vaško znamenje in na istem mestu postavili res lepo, novo znamenje, posvečeno Kristusu Kralju. I reteklo nedeljo je novo znamenje blagoslovil preč. gospod Matija Skerbec. Znamenje, ki stoji ob bivši državni cesti, je res lepf ' umetnina.
DUPLJE
Gasilske vohtve, V nedeljo 3. 11. je imela ! tukajšnja gasilska četa izredni občni zbor z j volitvami, kajti doslej je imela prisilno upravo. Pri tej priliki smo videli, komu je za konstruktivno delo, komu pa je mar samo za oblast Zelo je bilo bivšim funkcionarjem žal za izgubljenimi položaji, zato so kar besneli in bi se bili radi celo pretepali
Odbor se je skunstruiral iz sledečih gg. odbornikov : predsedn'k Šter Mihael, poveljnik Snedc Franc, podpoveljnik Skerjanc Peter, tajnik Koselj Ivan, blagajnik Skerjanc Janez, oddelni vodja Graš'č Franc in Gradišar Janez.
Upamo, da bo sedaj mir. ko je občni zbor v redu potekel. Bivši izključeni člani pa so s« bridko uračunali, ko so prišli na občni zbor in upali na ponovno izvolitev.
KRIŽE
Igra „Plavi" se na splošno željo občinstva v nedeljo ob 3. uri popoldne ponovi. Ker je za igro veliko zanimanje si preskrbite vstopnice že v predprodaji pri g. Lupša v Križkcm domu.
Občinsko smetišče. Na parcelo poleg Križke-ga doma je navozil g. Zupan J. več voz zemlje in kamenja, tako da leži že celo poletje vrsta kupov in izgleda, kot bi bilo *am občinsko smetišče. To pa vasi kot letoviščarskemu kraju ni posebno v ponos. Skrajni čas je, da se navoženi material izravna aH odstrani.
Vprašanje kamnoloma na parceli Preska v Tržiču še vedno ni rešeno, čeprav je minulo že 17 mescev, odkar je naša občina prejela prepoved odvoza gramoza. Skrajni čas je, da začne občinska uprava misliti na rešitev tega pe/rečega vprašanja, da se bo slflvaMr uredila vsaj do zgodnje spomladi.
PODBREZJE
Preteklo nedeljo je na&c Prosvetno društvo polagalo svoje račune o delu preteklega leta. Iz poročil odbornikov je razvidno, da se je mnogo delalo, kakor morda še nobeno leto. Priprave za gradnjo našega novega Farnega doma so pri kraju in pričakovati je, da bo isti še do zime pod streho. Toda spričo tolikega dela za dom prosvetno delo ni spalo. Novoizvoljenemu odboru, ki jo po večini prejšnji, želimo, da tudi v bodočem letu dpla z nezmanjšano agilnostjo.
Igra. Kot prvo predstavo v letošnjem letu vprizori nuše društvo v nedeljo 10. novembra v Gas. domu ob 3.ur i popoldne resno kmečko igro „Grobovi". V tej igri nam pisatelj Janez Jalen prav lepo prikaže življenje naše kmečke vasi, ki živi na zunaj tuko tiho in mirno življenje, pa je vsa polna življenjskih pretro-tresov. Vabimo domače in okoličane, da pridejo pogledat!
CERKLJE
V nedeljo so zvedeli cerkljanski orožniki, da se nahaja v gostilni Bolka v Za'ogu nevarni vlomilec Zupane, p. d. Kosov iz Zaloga, ki je pred kratkim zbežal z nekim tovarišem iz mariborske kaznilnice. Orožniki so prišli v gostilno in vinjenega ubežnika ujeli ter ga nato v četrtek odposlali spet za železne rešetke.
PREDDVOR Javna dela so bila letos v Preddvoru na višku. Še nobeno leto se ni toliko gradilo kot letos. Kraljevska banska uprava — odsek za urejanje hudornikov — je uredil in regulirul potok Suho, ki teče skozi Preddvor. Delo je res odlično izvršeno in bodo imeii koristi od te regulacije še pozni rodovi. Saj pa je bilo tudi nujno potrebno, da so potok uredi, ker se je sedaj zadrževala v njem vsa nesnaga. Proračun je predvideval din 45.000 din stroškov in tej vsoti je prispeval krajevni turistični odbor 30°/o.
Sreski cestni odbor je v letošnjem poletju skozi Preddvor izpeljal cestno kanalizacijo, ki se je posebno sedaj v jesenskih in deževnih dneh pokazala kot nujno potrebna Pred ljudsko šolo je krajevni šolski odlior napravil lični hodnik z ograjo, Ker jc bil cevovod za vodovod Preddvor in za Kranj radi slabega De-telovega jeza v nevarnosti, je odsek zn urejanje hudournikov na potoku Bistrici zgrudil nov jez iz betona, tako du je vsaka nevarnost odstranjena.
Zasebna gradbena delavnost je bila tudi dobru. Saj  sta  v gradnji spe( dve vili,
„Deseti brat" nn miru Prosvetnega društvn v Preddvoru. V nedeljo dno 10. novembru ob poli štirih popoldne bo otvoritvena pred'^n-va  letošnje igralske igralsko sezone  v Pred-
„^__„^__„„„„  STRAN 1
dvoru. Vsebna igre je posnet* po znanen Jurčičevem prvem slovenskem romanu. Vse prijatelje prosvete vabimo, da si ogledajo to igro, ker prav v današnjem času nam je potrebno to, kar je    res slovensko.
V 85 letu svoje starosti jo umrl Križaj Jože, „Tkavčev oče" iz Potoč. Pokopali »o ga v torek. Pred leti je obhajal zlato poroko iii če bi mu še živela žena, bi bil dočakal biserno. Vseskozi je M veren in vzoren družinski oče in je lepo številno družino lepo oskrbel. N. v m. p.
TR2IC
EL Prosvetni večer bo zopet v nedeljo 10. novembra ob poli osmih zvečer. Prvi prosvetni večer v nedeljo je privabit toliko ljudi, da je b'la dvorana nabito polna. Ob slikah nam
je izseljeniški duhovnik g. švelc iz Kranja prikazal življenje slovenskih izseljencev ▼ Franc'ji, pripovedoval nam je o svojem ujetništvu in begu iz Francije..
Sedaj pa je aktualna Grčija. Zato nam Ho nedeljski večer ob fotografijah in skioptičniK slikah prikazal Grčijo in njene zanimivosti obenem z doživljaji, ki jih je predavatelj tam doživel.
Prosvetni večer bo v nedeljo zato, ker igre I še ne bo. Prihodnjo nedeljo bomo pa že vi-| deli na odrti krasno grško dramo: ..Ljubezni I in morja valovi".
ŠENČUR
Kot vsako leto tako je tudi letos proslavila naša MKZ svoj zahvalni praznik. Toda letoš-nja proslava je prekosila vse prejšnje. Izredno dolg je bil sprevod, ki je kmalu po 2. uri odšel izpred Prosvetnega doma v cerkev. Na čelu je korakala godba, z.a njo prapor
|  .VlFv/.,  iiu«« vciu'lll   ousot,   z.U   iiJ • II l   je •ki»ici»»»-
| lo nebroj mladine; vsaka vas z napisom. Tež-I ko je bilo presoditi, katera skupina je bila lepša, le šenčurka je bila v primeri z drugimi premajhna! Po končanem blagoslovu v cerkvi in po krasnem govoru, ka ga je imel g. kaplan, so odšli v sprevodu nazaj v dvorano. Tu je predsednik Golorej Frane otvoril prireditev in razdelil med tekmovalce diplome in darila. Tekmovalci res zaslužijo pohvalo; saj so si kot odsek priborili prvo mesto. Za zaključek je bila še igra „Trma". Vsa čast in priznanje gre predsedniku in odboru, da je. priredtiev tako lepo uapela.
VOKLO
Na Martinovo nedeljo 17- novembra imamo pri nas takoimenovani „mali semenj". Do nedavnega je b'lo na Martinovo veliko žegnanje, toda na željo vseh občanov je bilo naše žegnanje prestavljeno na Jernejevo nedeljo. Rav. no za Martinovo nedeljo pn pripravlja naše društvo lepo prireditev. Videli bomo namreč igro „Mrtvaški ples", ki je za ta Čas zelo pri. pravna. Programa bo dovolj, zato na Martinovo nedeljo vsj v Voklo v Prosvetni doni.
OLšEVEK
Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo 17. novembra 1940. ob 3. uri popoldne dramo v treh dejanjih „Grobovi", ki jo je spisal Janez Jalen. Ker je igra zelo primerna za mestec november, ki je posvečen spominu vernih duš, vas k obilni udeležbi vabi odbor.
BESN1CA Prosvetno društvo v Besnici nam je za nedeljo 10. novembra pripravilo izvrstno narodno igro „Noč v goliških plazovih". Vstopnina bo: 1. vrsta 7 din, 2. vrsta 6 din, stojišče 4 din, otroci 2 din. Predstavo bomo videli v Gasilskem domu in k njej vabimo vso prijatelje  nn.šo Prosvete.
IZŠLA JE
napovedana knjiga DR. J. HERFORTA
„Iz lovčevega dnevnika" bi lahko imenovali to knjigo o prirodi in ljudeh, ki jo je spisal lovec -zdravnik. Niso to kake romantične zgodbe, pisane v stilu lovske latinščine. Med čudovito lepe opise narave je pisatelj nanizal toliko življenske resničnosti, da se to črtice berO kuknr novele, ki jih jo pisalo življenje samo. Nešteto ljudskih in
živalskih usod je opisanih v tej knjigi s triko prepričljivostjo, da človeka resnično zgrabijo. In kur je knjigi v največjo odliko, je to, da avtorju ni glavni namen zabava, temveč tudi pouk. Pa ne s kakšno morallzujočo tenden-čnostjo, temvoč s pripovcdoviinjom samim. Bodi kjer koli, na divjam lovu, v zdravniški sobi nI i na lovskih pogonih, povsod čutimo, da knjige ni pital toliko lovec morilec kakor zdravnik, ki inin srce za žival in človokn In mu je glavni namen ohranjevanju, ne uničevanje življenja. Kljub resnosti, h katero jo knjiga pisana, pn jo v njej tudi toliko posrečenega humorju, dn so bo biuvee resnično zabaval oh njej. — Zoloi'.a Pailir, Ljubljana
orBiovsc
Naročila sprejema uprava »Gorenjca«
Cena din 53'—
STRAN 4
ffljftrajt* ..DVusHv-rtji koledarček'-. ZVeza 'fantovskih '«Vhek«v Je tu« 1eWs izonta Za -Voje ^lanfe Hi r.Umice ZĐK t* prijatelje draStvcni koledarček, ki j* dbsetSncjH kot prejšnja Teta. Koledarček ina inesečni ktiaedar z navedbo JreTa etfSdAfnv V posameznih nVesčlh in poseben VvU-lin VAV-AaV ter prefcTfcJura k«Trid*T}a ?* I. ft4t ih t «4*. Odbornikom bo korist H kontrHl-hflk uAeleŽfcte pri Sestankih in telovadnih nrah. Poleg tega so Se vaJhi 8hmki, ki so bogato oprem jeni s sfflkami. Oeha kVrtedarckn je kljnb povečanemu obsegu in podražitvi papirja Ml ko lani, t0 je 6 din za izvod. Vsak član ali Odsek, ki razproda 10 koledarjev in rt nje nakaže denar, bo prejel za nagrado 1 koledarček JUJirVTlUp Odseki naj dajo ta izvod revnemu čktau, ki si ga san ne more kopiti. v
»GORENJEC«
Šport
Kranj : Miiribor 4:1 (1 :5)
Za tekmo med SK Kranjem in ISSK. Mariborom je vladalo tudi zaradi nedeljskega nedoločnega rezultata z Ljubljano Veliko zanimanje. Mariborčani so precej trd oreh v Slovenski ligi. Zlasti napad je zelo dobro Zaigral, teda Zaradi izvrstne kranjske obrambe ni zabeležil večjega uspeha kako eh sam gol. Precej peša mariborska obrsmba, razen vratarja, ki zanesljivo lovi. Kranjski igralci so pokazali zelo lepo igro, zlasti napad, ki ima stoodstotno zanesljiv hrbet. Moštvo je nastopilo v naslednji pdlstavi: Srakar, Žitnik, Mijrtelar.c, Vreček, Baumkirchner, Malej, Grohar, Božič, Grintal, Djukič in Kokl.
Potek igre- V začetku je bila precej enakovredna na obeh 6traneh, toda kmalu se je pokazala premoč Kranjčanov. Tako je kranjski napad prodrl mariborsko obrambo. Bož 6 poda na sredo in Kokel postavi v 16. minuti razmerje 1:0 za Kranj. Maribor ogroža kranjska vrata, toda rezultat se ne spremeni. Kranjčani še daljo napadajo, toda trikrat zastrelja-jo lepe priložnosti. Tako ostane v prvem polčasu razmerje 1:0 za Kranj.
V drugem polčasu. Lepo podano žogo z levega krila pošlje Grintal v 7. minuti v mariborska vrata 2:0. V 14. minuti prodre Grinta! in vodi sam1 žogo do mariborskih vrat, kjer jo po lepem strelu v 14. minuti zabije v nasprotnikova vrata 3:0 za Kranj. Zdaj je sledil šele pravi napad Mariborčanov. Sledila je cela vrsta kotov proti Kranju in kot v 21. minuti Mariborčani Jfckoristiijo ter Ogrizek z glavo doseže čaMhi gol Za, Maribor 1:1. Grohar strelja ponovno In v 34. minuti sledi 4:1 za Kranj. Tekmo je šddil g. Vrhovnik v sprošno dobro.
3?maga Kranja nar! fSSK Mariborom ne preseneča. Zaradi poraza pa je ISSK Maribor pa-đH za eno mesto nazaj in je sedaj s svojimi ŠeMimi točkami ha sedmem mestu. Kranj svojega položaja na tabeli še ni menjal. .
Pojasnilo k nogometni tekmi SK .Slovan (Naklo) : SK Ljubelj (Tržič). V zadnji številki vašega lista z dne 20. oktobra ste priobčili
"članek pod gornjim naslovom, ki pa je vseskozi n'e'r'eSn.Peh f'u katerega glavni namen je, o'Ulatit'i »as kVub in s tem zmanjšati usprne, ki ji"h je SK Slovan dosegel v reto&njem letu, oWn'cm pa ublažiti poraz, ki jih jč doživljal SK Lirbjelj od našega kluba v Naklem in v Tržiču, ko sije naše moštvopriborttona spćrth'ctt dnevu pokal. Nase surove igre, sodnik ni mo- j gel videti, ker se kaj takega sploh ni dogaja. To, puč pa smo opiizili ncšportiio vedenje igračev in funkcionarjev SK Ljubelja, za kar pa so prejeli zasluženo kazen.
Smešne pa so trditve, da za nas ni kazenskega pravilnika ier da lahko igramo ž never. igr. Svetujemo člankarju P. F. naj vestneje prebira Službeni vestnik SNZ. Da obvarujemo na? ldilb pr'eđ sll'čnimi napadi, SK Ljubelj j^a j^ed porazi, prr-kinjarno vse športne odhosaj'e ž SK Ljubeljem.
Za SK Slovan (Naklo) F. T.
OBJAVE ====:_^^
Dvosobno stanovanje s kuhinjo Ih pritiklinami se odda takoj. Stražiače 1119.
Stanovanje, dvosobno s kuldnjo se odd a čisti 'Strank). Slašlfdv V upravi.
OPOZORILO.
Davčna uprava v Kranju opozarja davkoplačevalce, posebno one iz oddaljenejš h krajev, da so uradne Ure ob Običajnih sojmskih dneh to je ob ponedeljkih in petkih spremenjene. Potrebo po spremembi uradnih ur ob teh dneh je narekovala splošna želja okoliškega prebivalstva, ki pri dosedanjih deljenih uradnih urah ni moglo urediti pri tukajšnji upravi vseh uradnih poslov.
Vsled tega bodo v bodoče uradno ure pri tukajšnji davčni upravi ob ponedeljkih in petkih od poli 8 d0 14 ure z zaključkom bla-gajiie ob poli  13. uri.
ODLOK.
Na predlog gradbenega vodstva za ureditev cest okoli Brda, a na osnovi čl. 6. obč. c. reda odrejam zaporo banovinske ceste št. 2-112 na odseku Kranj—Kokrica za ves promet. Promet naj se usmeri po banov, cesti št. 2-113 Naklo—Kokrica,— Predoslje — Britof. Gradbeno vostvo je označilo zaporo z mednardnim znakom. '     Okrajno načelstvo v Kranju.
Ovosofchb šfcMloVahje s kabinetdni kopalnico ih Vsemi prfiMcfinami we ođoa takoj. Naslov V upravi.
Prodam pisalno mizo, veliko, pisalni stroj, Sndth $ Bros, rabljen in Maverjev leksikon, 15 novih zvezkov, 7. izdaja. Naslov v upravi lista.
Kupim otroSki športni voziček. Soršck, Laboro 15
Rokavica, levu. rumeno svinjsko usnje, št. 8-1/4, je bila izgubljena pred kakimi S 'tedni v Kranju ali na cesti proti Naklem. Proti nagradi 30 din naj se odda v upravi „Goronjća".
StuirejSb žfchšfc'6, pošteno, vajeno kuhanja, pranja, Hlevskih in poljskih del, iščenio za takoj. Stailbv v upravi lista.
IŠcemo perico, ki bi za stranski zaslužek prala in likala perilo za ugledno družino. Naslov v upravi lista.
•te
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh. vrst. kupite   pri   Centralni vinarni v Ljnb Ijani - Frankopanska ulica 11,
štEPRN CENtK in FRANC ROZELj
Največja   zaloga damskih. plaščev, oblek In hubertus plaščev.
Za Miklavža fifijnft
zlatnina, nalivne peresa, kristal itd.
B. RAN6US - KRANJ
JUVEL1R IN DOBAVITELJ
MALI OGLASI
Za vSakd besedd v rhalin oglasih se plača D. OSO. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni ftERNA.RO MAKS, tapetmk — Na skali
št. 5. (v hiši g. Sipica)
Šivalne Stroje" riajngdtfneje kupit« pri ZeVnikn v StHlflscn.
Slu?kiri j o, mlado, zrl ravo in pridno išče boljša družini!; Ponudbe Ha iipravb pod „l2t)"
Opremljena soba z eno ali dvema posteljama se odda 8 15. novembrom. Naslov v upravi.
Šivalni sttttj rablje«; prodani za dir. 900--. ZeV-nik, Stražišče.
...... - ' ' "   ' "1'
Sprejema hranilne vloge ih tudi vloge ha tekoči račun, Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obreslujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago: Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo še obrestujejo po 5°jo.
RAN1LNICA IN POSOJILNICA
V K R A H 3 U R.Z.ZK.L UUDSKIDOM
P   O   D   L  J I		I   B   N   I   Š JL.i.^..
	ttRl	
6          POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV		
Ustavila sta se na poti pod Hribarjevim delom. Na njem so rastle ogromne smreke, da jim daleč ni bilo enakih. Vzpenjale so se tako visoko pod nebo, da si moral nagniti glavo daleč nazaj, če si jim hotel videti do vrha.
„Lepe smreke!" je menil Hribar.
„Saj so res še nekam," je potrdil Dolinar.
Stopila sta s poti v gozd. Hribarjev del je bil kar precej širok in je segel visoko gori pod Tošc.
„Kar začniva," je menil Hribar.
„Pa dajva," mu je potrdil Dolinar.
Dolinar je vzel sekiro in zaznamoval z njo smreke, tako da je odkrehnil na spodnji strani nekaj lubja, vsaki, ki mu jo je pokazal Hribar. Zraven sta jih tudi štela. Izbirati je bilo lahko, ker so bile smreke debele in jih ni bilo treba niti meriti.
Ni še minila ura, ko je dejal Hribar: „Slo petdeset! Dovolj jih bo. Še za te mi je žal, a kaj hočemo?"
„Če je dovolj, pa naj bo. se je strinjal tudi Dolinar.
Odpravljala sta se proli domu, Hribarja pa so žulili še dinarji, ki film je imel pri sebi. Zato je zavil k Tiojkarjti, kjer je ostal prav do pozne noči in pridno pil žgano kapljico.
Zato seveda ni mogel videli, kako je njegov spremljevalec znvil po stezi navzgor Sn odšel nazaj v gozd. kjer je zaznamoval še petdeset novih, lepili smrek ...
Ko je Dolinar prišel tisti večer domov, je naročil pri večerji hlapcem:
,Jutri ha Vse zgodaj mdrate v Hribarjevo p"Od Tošc, kjer je zaznamovanih dvesto «mrek. Posekali jih boste, razžagali ih Bprtmli na pot!"
Hribar pa je oni večer komaj prilezel domov. Ura je že bila polndč, ko jfc komaj stoječ potrkal na ižbittb okno in poklical hčter. Ko je Micka kolikor mogoče hitro prišla pod okno, je našla očeta nA tleh. Žganje ga je premagalo.
Le s težavo ga je spravila rta njegovo ležišče v hišo. Ko je legla, iše je prekrižala in tiho zamolila za očeta in za ddm: „Oče naš, kateri si v nebesih ..." Solze so ji zalivale oči.
Drugo jutro so na vse zgodaj začele padati smreke v Hribarjevem in čez teden dni jih je ležalo dvesto. In teden zaietn se je Hribar oglasil pri Dolinar ju. Ta mu je odštel še triindvajset jurjev na roko, kolikor je Vrglo dvestd kil-bikov lesa, katerega je dalo sto petdeset smrek.
Hribar je odšel v mesto. Poravnal je dolg pri krčmarju, sodniji, trgovca, odvetniku. Pa je še nekaj ostalo.
Takrat ga ni bilo ves teden domov ih ko je prišel, je bil brez beliča V žepii.
Janez je klel, France tudi, Micka pa je bridko jokala, ko so izvedeli, zakaj so padle smreke.
Hribar je tiste dni hodil po domačiji. ':akor da bi bil na nji tujec.
III.
Oče
vse
Pri Gabrovih pa je bilo življenje drugačno, je delal, skrbel, se trudil in se brigal za ljubil je ženo in oiroke. V hiši je vladalo lepo razmerje med starši in otroci. Niso poznali jeze. ne sovraštva, ne prepirov, ne pijančevanja.
Dvoje otrok je Dabrovima lajšalo in osrečevalo zakonsko življenje, ki sia že oba pod vrhom. Matevž je bil krepak, zdrav in rdeč šliriindvaj-"Melen fant. Velik je bil >'n močan; da mu daleč bilo enakega. Bil je prijazen in priljubljen ....d fantovsko pn tudi med dekliško družbo. Marsikatero  hribovsko dekle   je  gojilo v srcu
ni
me
tihe upe, a dn se za vse take reči ni veliko zmenil, bil je izvrsten šaljivec in prav dober pevec. Ančka, njegova sestra, je komaj dopolnila dvajseto leto. Bila je prav čedno dekle, pridna in delavna. Znala je prijeti za vsako gospodinjsko delo. Pa tudi na polju je bila ena prvih v vasi. Če so bili Hribarjevi in Gabrovi med sabo sprti, moramo pri tem vedeti, da se je oamo Hribar držal grdo na Gabrove, dočim so bili Hribarjevi: Janez, France", in Micka, ter Gabrova dva: Matevž in Ančka, najboljši prijatelji. To je še posebno jezilo Hribarja.
Hribarjev Janez je kmalu potem, ko je oče prodcl smreke pod Tošcem, neko soboto imel o-priivka pri kovaču v Loki. Nekaj se rnu je pokvarilo pri vozu ih ga je še v četrtek poteghil h kovaču, a danes je šel povprašat, Če je že gotovo. Pa še ni bilo. Hitel je urnih korakov po floti za Puštalskim gradom, mimo Bubleža, čez mostiček pri Dobravi, kjer je tiho zaklel^ mimo Dobrave ter se vzpenjal že po poti proti Burjev-cu. Skoro vroče mu je bilo, če prav ni bilo nič kaj toplo in je prav mrzlo piha'o od snežiikov. Nagla hoja in strma pot sta ga ogrela. Janez je komaj IdopoliVil petindvajseto leto. IMed potjo je razmišljal, kako hudo je doma. Oče pijanec, zapravi ji vec. On, France in Micka pa delajo in se trudijo noč in dan, a vse skupaj nič ne pomaga. Domačija bo šla, če se ne najde prav kmalu rešitve. Kako mu je že rekel oni Ločan? Očeta je treba spraviti pod kuratelo, če mu noče dati posestva, on pa naj se oženi.
Take in podobne misli so mu rojile po glavi, ko se je začel spenjati po strmi gozdni poti nad Burjevcem. — Da, da; oženi se! To je lahko reči. A kako? Oče posestva ne bo dal. Toliko ga že pozna! Edina pot bi bila, če bi ga spravili pod skrbstvo. Vsa vas in vse mesto lahko pričata, kak zapravljiver je. Hudo mu je bilo, ker je v srcu očeta ljubil. Končno pa tudi Kakšno življenje bi bilo tudi pri   hiši potem.
(Dalje prihodnjič.)
7n uredu'kl   n : :dajuteljn odsrcarja VeitovSek Milan v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnemu društva v Krnnjn
53485323534848482323482348534848532348234823484848535323235348534853485348U777PUPP"! "U7! " !!!
4853485323915391482353235353532353232353532389485348535348485348484848534853485323532348532353485353235348535348532301