i E V. 22. V LJUBLJANI, DNE 31. MAIA I 95 i LETO 46. ^ena VJ Din 'B celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali oje prostor 10 Din. Izliaja "ako sredo Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvo »Domoljuba«: naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. elefon uredništva: 254W . Telefon uprave: 2992 h?<* pred oga za omfilieme denarne stiske Eno od vprašanj, ki se danes najbolj raz-ituolrivajo, je vprašanje, kako zopel upostaviti obtok denarja. Le preveč je znano vsem vlagateljem, da ne morejo pri denarnih zavodih vigniti denarja kot bi želeli, včasih pa da ne dobijo sploh ničesar. Čitateiji »Domoljuba« ve-fdo, da tega niso krivi denarni zavodi. Vsak Inamreč, kdor je vložil denar v denarne zavo-|de, je hotel imeti obresti. Zato je vsaka po-fsojilnica naložila denar naprej, da je obresti fnesel. Deloma je šel denar naravnost v kmet-Iska posojila, deloma je bil naložen, naprej. Tifati, ki je bi! naložen naprej, je bil spet porabljen za razna posojila na raznih krajih. Povsod je veljalo, če se hoče plačati obresti, jih je treba tudi dobiti. Danes v tej strahoviti gospodarski stiski pa ni mogoče izterjati teh posojil naenkrat nazaj. Tudi zakon varuje kmeta in varuje razne trgovce, obrtnike in industrij-ce, da se ne more od njih izterjati na hitro denarja. Tako je torej nastal ta strašen zastoj v denarnem prometu. Tisti, ki so v resnični stiski in tisti, ki se samo boje za denar, danes vprašujejo, kaj bo in kako bo. Točnega odgovora, kako se bodo te razmere razvile, ne more dati nihče. V naslednjem hočemo pojasniti samo, kar se je v zadnjem času govorilo in pisalo o poskusih, kako zopet denarnim zavodom dati na razpolago potrebne vsote, da morejo vlagatelji denar dvigati. Pri ministrstvu za trgovino je sestavljena posebna komisija, ki naj bi našla način, kako obnoviti zastali obtok denarja. Tej komisiji sta predložena zlasti dva načrta. O teh dveh se je v zadnjem času silno veliko govorilo in iz teh dveh načrtov so tudi nastala mnen' novem denarju. : načrt je načrt bivšega pomočnika finančnega ministra Plavšiča. On pravi, na kratko povedano, takole: Če hočemo obnoviti obtok denarja, moramo dati nova denarna sredstva. Ta novi denar pa mora imeti neko podlago. Taka podlaga naj bi bila kmetska posestva. Kot je denar Narodne banke, ki je sedaj v obtoku krit z zlatom, tako podobno naj bi bil novi denar krit s posestvi. Izpeljalo pa naj bi se tako: Vse kmetske dolgove v celi državi naj bi prevzela država ali pa kaka državna banka. Ta bi se vknjižila na kmetska posestva namesto denarnih zavodov, ki so sedaj vknjiženi. Plavšič računa, da bi bilo takih kmetskih dolgov v celi državi okrog 4000 milijonov. Za toliko bi se izdalo novega posebnega denarja. Tako bi denar spet prišel v de- narne zavode ,ker bi ti dobili povrnjene kmetske dolgove, Kmetje bi bili dolžni državi ali državni banki in ne več zavodom in drugim posojilodajalcem. Odplačevali bi potem kmetje ta dolg državi z davki skozi 25 let in sicer bi odplačevali vsako leto 5% ; 4% na odplačilo dolga, i% pa za razne stroške. To je torej en načrt, ki bi denarni obtok gotovo zelo poživil. Drugi načrt je načrt gospodarskega strokovnjaka Belina. On je predlagal, naj bi država sama prevzela sedanje bankovce Narodne banke po 100 Din kot svoj denar, podobno torej kot je državni denar drobiž po dinarju ali pa srebrn drobiž. Takih bankovcev je okrog 1800 milijonov. Sedaj je v obtoku okrog 4500 milijonov vseh bankovcev Narodne banke. Ti so kriti 35% z zlatom. Če bi torej od teh 4500 milijonov prevzela država 1800 milijonov, bi se kritje Narodne banke silno dvignilo. Ker pa je po zakonu potrebno le 35% kritje, bi lahko Narodna banka izdala na novo 1800 milijonov bankovcev, ne sicer po 100 Din, ker ti bi bili državni, ampak novih bankovcev po 1000 Din, Tako bi se obtok denarja pomnožil. Oboje, kar smo navedli, sla seveda samo načrta. Nekateri zagovarjajo misel, naj bi se oba načrta izpeljala. Prepričani so, da bi se tako gospodarstvo poživilo in bi spet bilo dovolj denarja na trgu in bi tudi denarni zavodi znova lahko mirno delali, kot so poprej, Ne vemo, če bo kateri gornjih predlogov od uvodoma imenovane komisije sprejet. Ni namreč treba zakrivati, da imata ta dva načrta tudi svojo slabo stran. Nobeden od teh dveh načrtov namreč sam od sebe še ne odpravi glavnega vzroka sedanji denarni stiski, t j. splošnega nezaupanja. Za zaupanje je namreč treba več kot samo papirnatih zakonov in papirnatega denarja. Ponavljamo torej li koncu, da se kdo ne bo preveč varal, da ni ie nič gotovega, kako bo našla država izhod iz denarne stiske, v kateri se nahajajo veliki deli države, da pa se delajo načrti in poskusi. Moramo pa ob koncu tudi ponovno podčrtati da je poglavitna stvar tudi v gospodarskem življenju, da človek ohrani mirno kri. Zlasti je skrajno neumno, če kdo danes zaradi denarne stiske napada tiste, ki niso tega prav nič krivi. Kadar je hudo, nič ne pomaga, če bi drug drugega grizli. Škoda je na ta način le še večja, Dvoje je, česar ne smemo nikoli pozabiti: Prvo: z združenimi močmi, s hladnokrvnostjo se da tudi težke čase najlažje prebroditi, drugo pa je, da za težkimi časi vedno prideio boljši, kot pride za dežjem zopet solnce. Dva občinska proračuna Na Dolenjskem je mala občina, ki ima 109 bišnib številk in šteje 513 duš. Ta občina je imela 1 1931 tele dohodke: Dozdevni , . iitek prejšnj. leta Gospodastvo (lov)..... Pristojbine........ 50% doklada na neposr. davke Naklada na vino...... Naklada na pivo . . . . . Naklada na špirit in žganje , 500 Din 1.600 » 200 » 9 571 » 2.050 » 250 » 3000 » Skupaj Izdatki pa so bili sledeči: Celotna uprava ...... Redarstvo ........ Javna dela Zdravstvo...... . . . Drugi stroški....... Šolstvo (kurjava, stanovanje uči-teljstvu, šolske potrebščine . . Kmetijstvo . 17.171 Din 3.000 Din 1,050 » 2.000 » 550 » 811 » 7.877 » 600 » Izredni stroški . ...... 500 Skupaj 16.388 Din Po Hrvaškem so velike občine. Štejejo 7 do 12.000 duš. Človek bi mislil, da se uprava pri velikih občinah poceni. Toda temu ni tako. Imam pred seboj proračun šteje 7000 duš. Dotična občina ima: bilježnika (tajnika), ki dobiva . občinski blagajnik prejema . . . pisarniški pomočnik vleče . • . . občinski stražar ima plače . . . pisarniške potrebščine znašajo . kurjava sob v obč. hiši zahteva . popravila pri občinski hiši so pro- računjena na....... vsi nastavljenci bodo dobivali svoječasno pokojnino, zato mora plačati občina v pokoj, sklad potni pavšal za uradnike je . . občine, ki 21.600 Din 21.600 » 18.000 » 7.000 » 12.000 » 9.000 » 2.000 i 12.000 10.000 torej znašajo samo upravni stroški 113.200 Din Za upravne stroške pride v hrvaški občini na eno glavo letno 16 Din, v mali dolenjski občini pa 8 Din, In ljudem ni v hrvaški občini 1' RAZGLED PO SVETU Zveza štirih velesil l>a bi se ohranil evropski mir -- vsaj g. Mussolini tako pravi — so pred ledni v Rimu pogruntali načrt zveze štirih velesil: to bi bile: Anglija, Francija, Nemčija in Italija. Po načrtu g. Mussolinija naj bi imenovane velesile tudi lahko popravljale krivične državne meje, razen onih seveda, kjer bi tudi Italija lahko kaj izgubila. Vsled odločnega odpora Francije je prvotni načrt zveze štirih padel v vodo in zdelo se je, da za vedno. Pa ni tako. Mussolini vrta naprej. Zadnje dni piše časopisje, da so se za io zvezo četvorice že izjavile vse štiri velesile, vendar pa .še ni soglasja glede njegove vsebine. Italija pov-darja posebno čl. 19. pogodbe Društva narodov, ki govori o možnosti spremembe mirovnih pogodb, dočim zahteva Francija, da pride v pogodbo četvorice tudi čl. 16. pogodbe Zveze narodov, po katerem bi so mogla izvršiti revizija mirovne pogodbe le, če pristanejo na njo vse članice Društva narodov, torej tudi države Male antante. Varšavska vlada je obvestila francosko, da bodo poljski odposlanci zapustili razorožil veno konferenco v Ženevi, če se sklene zveza štirih velesil. Nekateri politiki sodijo, da bi prišlo v tem primeru do ustanovitve vzhodnega bloka, ki bi ga v nasprotju z zapadnim blokom tvorile Poljska, Rusija, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija. Mislimo, da se motijo oni. ki pričakujejo, da bo šla Mala nntantn s kom drugim kot s Francijo, prt naj se zgodi že karkoli. Sicer se pa vsaka juha poje bolj hladna, kot je bila skuhana. Svetovna gospodarska kriza pre$ Med krizami 11). stoletja spada kriz:; iz j leta 187.'! gotovo med največje. Sprožil jo je i polom ua dunajski borzi. Iz. .^vstrije se je kmalu razširila preko Italije, Rusije, Nemčije, Belgije, Anglije in Nizozemske v Ameriko in Avstralijo. Kot sedanja kriza jo tudi ona minulega stoletja imela za povod veliko vojno. Kemčija je tedaj sprejela cd Francije znatno vojno odškodnino v zlatu in lo ji je pomoglo do naglega gospodarskega razvoja. Od leta | J 870—1873 je bilo v Nemčiji ustanovljenih ! 958 delniških družb. Z novimi delnicami (ak-, ci jami) se je pričela na borzah divja špekulacija, ki se je končno zrušila v maju 1873 na znameniti >črni petek- . Polomu na borzi je ' sledil polom bank, industrijskih družb in Ir- ! govskih t vid k, potem pa jc priSla 'huda brezposelnost. Krizi je sledila dolga doba gospoda ivkegn zaslajanja. Zanimivo je, da je bila tudi tedaj kot danes od krize najmanj prizadeta Francij i, čeprav se jo kc-iuaj opomogla od izgubljene vojne. V «lavnem pa se lahko reče, da je doba svobodnega ali takezvanega kapitalističnega gospedarstva ena sama dolga v rsta gospodarskega zastoja in gospodarskega proč vita. nestalna in negotova. Neoporečeno je, da je današnja gospodarska kriza najsplošnejša in najhujša od vseh dosedanjih in ker ni izgleda nu izboljšanje, ni izključeno, da dovede do nov-ega gospodarskega reda, o katerem se nuicgo' govori in p:ie. Avstrija s Drobiž. Na celovškem učiteljišču bodo sprejemali 6. julija dijake samo v moško učiteljsko šolo. Pri izpitu bodo bolj upoštevali sposobnost kot znanje. — Pri Sv. Tomažu pri Celovcu so pokopali Waslajevo mater po dom. Lcsjakinjo v Domačni vesi. — V Celovcu je prav nič postreženo. Vsak mora priti na občino le v uradnih urah. Bilježnik je velik go-fpod. od banske uprave nastavljen. Pri nas pride kmetič k županu zjutraj ob pol 6 ali zvečer ob 10, ker rabi n. pr. nujno živinski potni list, in župan, ki je sam kmet in dobro ve, kakšne so razmere, mu rad ustreže. Pravili so mi na Hrvaškem, da imajo marsikje 300% občinske doklade, dasi imajo že svoje občinske domove. Ako bi pa še teh ne imeli in bi morali zidati nove hiše, bi seveda bile naklade vsaj za nekaj let še višje. Ni pa treba misliti, da so ceste in pota na Hrvaškem boljša nego pri nas. V veliko slabšem stanju so, O umnih gnojiščih in gnoj-ničnih jamah niti pojma nimajo. Občina se za kaj takega ne briga. Gornja dva primera dovolj jasno povesta, da bo treba pri izvrševanju novega občinskega zakona, ki bo v par tednih stopil v veljavo, veliko previdnosti in vsestranske prevdar-nosti, da ne bodo naše nove občine le zahtevale večjih stroškov, ampak da bodo predvsem občani imeli korist. 2' policija odredila, tla smejo kolesarji voziti samo zaporedoma in strogo na levi strani ceste. Na ovinkih morajo z roko nakazali vozno ~mer. — Požar je izbruhnil v Lampihlu pri Kotmari vesi. Zgorela so tri poslopja posestnika Tomana. — Na Bistrici pri Šmihelu je nenadoma umrla stara Žliharjeva mati, — V Loga vesi so uprizorili igro -Dve materi.. — V nedeljo 11. junija se vrši v Velenji vesi velik fantovski tabor s cerkvenim in izvencerkve-nim sporedom. Popoldne bo tudi igra »Izgubljeni ein«. — Na binkoštni ponedeljek je v Se-lah večji dekliški shod. Popoldne dekliško zborovanje z nagovorom, petjem in igro »Mati in gruda«. — Osem pevcev »Ljubljanskega zvona« je priredilo 28. maja v Zitara vesi koncert. — Isti dan je bila v Škoficah Materinska proslava s petjem, deklamacijami, prizori, govorom in igro »Močna mati«. — Materinski dan so priredili tudi v Dobrla vesi in sicer so bile BANKA BARUCH IS Rae Laiagelfe, Poris Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem- burgu sprejemajo plačila na naše čekovne rafune- um'j4: n-fcM®'1,11:!"11"' t'RAXCIJA:No 1117-94Puri». HOUn! ,4jS'6- tned stanovanjem ing. Baude stoji ogromna množica ljudi in pričakuje, da se »pojavi čudodelni zdravnik in jim podeli blagoslov«. Iz naše prestolice d Zunanjega ministra Jc vtiča je obiskal na razorožitveni konferenci italijanski odposlanec baron Aloisi. V nad pol ure trajajočem govoru je baron Aloisi razložil glavna načela nameravanega sporazuma štirih velesil. Politiki smatrajo, da išče Italija ožjih stikov z Malo antanto. d Zaprli so zopet bivšega vseučiliškega profesorja na belgrajski univerzi dr. Dragolju-ba Jovanoviča. Uradno se navaja kot vzrok, da je razširjal neresnične in vznemirljive vesti. d Ustanovitev jugoslovanske socialistične stranke baje pripravlja znani voditelj jugosl socialnih demokratov dr, Topalovič. Njegove »Radničke Novine« so že v tem pogledu objavile članek > Ali naj poskusimo obnoviti delo na političnem polju«. IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK, G0SP0SVET8KA CK8TA ŠTBV. IG (PIÌ1 LEVU). d Za 60 milijonov zlatih dinarjev. Pred belgrajskim okrožnim sodiščem sc je pričela obravnava proti nekaterim bivšim uradnikom finančnega ministrstva radi tega, ker so oškodovali državno blagajno za okrog 60 milijonov zlatih dinarjev. O izidu bomo še poročali. d Predlogi aa izpremembo trgovinskega dogovora. Kakor poroča belgrajska »Politika«, je avstrijska vlada predlagala naši izpremem-bo trgovinske pogodbe v naslednjih točkah: 1 Povečanje avstrijskih uvoznih carin za nekatere kmetijske in živinorejske proizvode. 2. Zmanjšanje naših uvoznih količin za živino in proizvode. 3. Omejitev uvoza nekaterih poljedelskih proizvodov, katerih uvoz je bil doslej po količini neomejen. 4. Zmanjšanje naših uvoznih carin za predmete, ki so važni za avstrijsko industrijo. — K tem predlogom pripominja »Politika«, da se da govoriti o onih točkah avstrijskih zahtev, ki hočejo ustvariti ugodnejše pogoje za izvoz Avstrije k nam, nasprotno pa odločno odklanjamo vse predloge, ki imajo namen znižati ali omejiti naš izvoz v Avstrijo. Nesreče d Požari. Ogenj je upepelil hišo in gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Čepu v Ste-govcih pri Ptuju, — Velik požar je divjal dne 20. maja v Drašičih v Beli krajini: mlademu Nemaniču je zgorelo vse, Pavloviču je pogorel pod, Stankoviču hlev, Klobčarju tudi hlev in Plutu gornja hiša. — Kozolec-dvojnik, šupa in hlev posestnika Logaja v Dobu pri Domžalah so postali žrtev požara. — V Zibiki je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Orbo-ta. — V Tuntovcu je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem, last posestnika Drofenika. — V Gradiškem dolu je upepelil požar gospodarsko poslopje posestnika Krivca. d Prebil si je lobanjo. Dne 22. maja je vozil Rakušev tovorni avto, naložen z. zaboji, iz Maribora proti Celju. Na zabojih zadaj je sedel Maks Žerjav, uslužbenec tvrdke Weiner. V Šmarjeii na nekem ovinku pa je Žerjav pa- del z avtomobila na glavo na tla in ostal r.a mestu mrtev. Prebil si je lobanjo. Takoj so poklicalo celjsko reševalno postajo, ki se je s svojim avtomobilom podala na kraj nesreče, toda se vrnila brez ponesrečenca, ker so ugotovili, da je bil padec smrten. d Na Ljubinku se jc smrtno ponesrečil 26 letni Burdych Boguš, iz znane lekarnarjeve rodbine v Škofji Loki. d Ponesrečenci. Roko si je zlomila 6 letna Marica Kramberger iz Krčevine pri Vurbergu. — V službi je padci v 3 m globoko odprtino na ljubljanskem gorenjskem kolodvoru železniški ključavničar Peter Vilfan, doma iz Gorenje Save pri Kranju. d Po naključju so prišli do neke tekočine Irije železničarji tam okrog Ljubljane. Dišala je prav prijetno kakor vinski cvet. Poiskali so pelina, nalili tekočine in prilili vode. Bil je na videz »ta pravi zelenec«. Pa so se zmotili in hude so bi'e posledice, zakaj špirit ni bil užiten, ampak tako zvani metilni alkohol, ki je zelo strupen. Vozni mojster Fr. Božič iz Zeleno jame je že umrl na zastrupljenju, vozni pre-gledovalec Ivan Tome in Valentin Drobež pa sta še vedno v nevarnosti, čeprav se zdravniki zelo trudijo, da bi jima rešili življenje. d Ko je padla s podstrešja, si je zlomila hrbtenico in umrla 50 letna posestnica Marija Kohne v Morju pri Framu. d Električni tok je vzel je življenje 19 letnemu mizarskemu pomočniku Cirilu Arihu v St. Vidu nad Ljubljano. d Smrti se je rešil. Matko Martin iz Vinice pri Šmarjcti je v družbi sosedov kopal gramoz v kamnolomu v Dolini pri Zburah. Pri delu se je utrga! plaz kamenja in zdrčal v nižino, proti kraju, kjer je stal Matko s svojim vozom. Mož se je hotel plazu umakniti, a kamenje jc bilo hitrejše. Dohitelo ga je ter mu zasulo nogo. Ko je padel je zgrabil za -vago« pri vozu. Vsled hrušča in vpitja so se konji splašili in potegnili voz in ž njitn tudi nesrečnika, ki se je krčevito držal vage. Ni preteklo več ko trenotek, ko je z groznim pokom treščil na isto mesto, kjer je pravkar padel Matko, 1000 kg težak kamen. Ko bi bili konji potegnili le trenotek kesneje, bi bil Matko obležal mrtev in zmečkan na mestu. Tako mu je poškodovalo le nogo. Poiskal je zdravniško pomoč pri primariju moške bolnišnice v Novem mestu. Zdravljenje bo trajalo kakih 20 dni- Samo božja previdnost ga je rešila gotove smrti. Novi grobovi d Ivan Roškar je umrl. Pri Sv. J m ju v Slovenskih goricah je v torek 23. maja po dolgotrajni in zelo mučni bolezni odšel v večnost gosp. Ivan Roškar, bivši poljedelski minister in poslanec. Iskrenemu slovenskemu rd-doljubu, neomajno zvestemu pristašu katoliške vere, neupogljivemu zagovorniku pravic svojega naroda bodi ohranjen časten spomin. Preostalim pa naše globoko sožalje. d Na Brezjah je umrl gostilničar in mesar 42 letni Andrej Frelih. — V Dravogradu je preminula 80 letna Ana Bernardi. — V Šalov-cih je zaspala v Gospodu 95 letna preužitka-rica Marija Simonič, — V Št. Vidu nad Ljubljano je zapel mrtvaški zvon 84 letnemu posestniku Valentinu Babniku. — Na Dobrijah pri Guštanju je na veke zatisnila oči Elizabeta Kotnikova po dom, Jugova strina, — V Šmart-nem pri Litiji je zapustila solzno dolino 77 letna Terezija Zavrl, roj. Kepa, mati kresniškega postajnega načelnika, — K Gospodu je odšel Nočem zamuditi po- Neprijeten duh ust ročnli Vam, da odkar uporabljani Vašo zobno pasto "Olilorodont" nima samo topiti belili zob, temveč sem se rešil tudi neprijetnega dulin ust. Vaš Olilorodont bom Itar najbolje priporočal. Dr. V., Lj... Zahtevajte zato samo pristno Olilorodont zobno pasto, tuba Din. 8,— in Diu. 13.—, ter zavračajte vsak nadomestek. po večno plačilo g. Tomaž Zabukovec, župnik na Robu pri Velikih Laščah. — V Zeleni jami pri Ljubljani je umrla Ana Rozman, roj. Po-lenšek. — V Vrbi pri Breznici je preminula Fajdigova mati Marija Mulej. — Na Velikih Polanah pri Ortneku je odšla v večnost v visoki starosti 80 let Marija Adamič, roj. Andol-šek. — V Mariboru so pokopali Mihaela La-boviča in Amalijo Greif. — V Ljubljani sta umrli Antonija Mrak in Pavla Aleš. Naj počivajo v miru' d Na Velikih Poljanah pri Ortneku je v visoki starosti 80 let umrla ga. Marija Adamič, roj. AndoiSek, ter je bila 24. maja ob obilni udeležbi izročena materi zemlji. Pokojno je dičila izredna u služi) osi do so vaščanov v primeru potreb in težav. Bila je krstna botra velikemu številu novorojencev, vezala je rada birmo, zelo radi so jo ljudje klicali k umirajo-j čim, ker je znala tolažiti in moliti. Dobro je j vzgojila svoje otroke, od katerih je Lojze sedaj : inšpektor pri banski upravi v Ljubljani. Kol j večletna naročnica je rada čitala ; Domoljuba , j Domači in vaščani bodo pogrešali dobro žrun. Nnj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! Razno d -vOblasti nedolžne zapirajo, hinavce pa ' ščitijo.« Te besede je Krekel ob priliki razpusta prosvetnega društva in nato sledeče preiskave bivši ambruški župan gosp. Šinko-vcc. Sodišče v Novem mestu ga je obsodilo na 280 Din in sicer pogojno za enb leto. d Zaščita države. Razglašena jc sodba nad tako zvanimi liškimi vstaši, ki da so pripravljali revolucijo v naši državi. Obsojeni so: Julij Lenac na 16 let, Vladimir Sečko na 18 let, Anton Dobrila na 14 let, Dragotin Vlaliovič na 8 let in Rupčič na 3 leta težke ječe. d Kaznovana konjska tatova. Pred ljubljanskimi sodniki sta stala radi tatvine konj v Vel. Ligojni dva člana ciganske družbe: Janez Hu-dorovič bo sedel 3 leta in 2 meseca, Cilka Raj-hart pa 1 leto in 7 mesecev, d Ker sta iz koristoljubja zadušila 73 letno gostilničarko in posestnico Ivano Rakefovo v Tunjiški Mlaki, bosta sedela: Anton Vomber-gar 20 let in Avgust Hafner pa 10 let. Oba izgubita trajno tudi častne državljanske pravice. d Radi goljufij pri nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev sta bila obsojena pred belgrajskim sodiščem Marijan Bulič na 7, Anton Markovič pa na eno leto strogega zapora. d »Uredniški kozel«, proti kateremu je slavnoznani »tiskarski škrat« pravi nebogljen-ček, nam je zadnjič eno prav pošteno zagodel: »Domoljubova« priloga št. 9 ima napačno glavo. Namesto »Gospodarja« bi morala biti »Mati in gospodinja«, čemur odgovarja tudi vsebina. >Karitas« goji le pravo in edino varno zavarovanje. Špekulacija z bolnimi in starimi osebami je izključena. Mesečni prispevki so stalno enaki. Izplačilo cele zavarovane vsote je zakonito zajamčeno (jamstva 45,000.000 Din). Zahtevajte prospekte! »Karitast, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. Dr. Alfred Wysocki, sedanji poljski poslanik Novi ministrski predsednik Holandske Colijn, na-v Berlinu bo bržkone imenovan za poslanika čelnik protirevolucionarne stranke, ki je po dolgih v Rimu. pogajanjih sestavil novo vlado. Belgijska kraljica je odlikovala prednico nunske-1 ga samostana v Gentu, mater Macs zn njeno po- S žrtvovalnost na delu za reveže in beltžne. Odli- K kovanje velja vsem sestram v Belgiji, ker je odli-1 kovana mati načelnica vseh samostanov. ■Hrih m;mmmmimm Indijec Skri-Sadguru-Meher-Baba, ki se i* za Mesijo, bo te dni prispel v Evropo. Pred 1 l«1 je ta čudak sklenil, da ne bo 7 let govoril in p«' te dni potečo doba 7 let. Namišljeni mesija ne pil® alkohola, ne jo mesa in tudi ne kadi. ' v vsako hišo Domoljuba! Znam ameriški bankir Jolui Pieront Morgan je zdaj pod obtožbo, da je pri davkih ogoljufa1 državo. tt,k r « - 61 točk p,e,me' tega "<>l('m ^^ ä^bi^ätw^osv0' te,n Kdo je državotvoren? Pod tem naslovom priobčujejo zadnje Novine« zanimiv članek, ki se glasi: Dostikrat se čuje: smo državotvorni, niste ržavotvorni. Kaj pomeni to, biti državotvo-n? Beseda sama pove, da je državotvoren sti, ki državo tvori, to je sestavlja in deluje - njen obstoj. V širšem pomenu besede je ržavotvoren tisti, ki ima v sebi lastnosti, sposabljajoče ga za dobrega državljana, ržavotvoren je tisti, ki čuti, da mu je drža-a neobhodno potrebna; tisti, ki živi in dela ako, da skupnosti z drugimi državljani ne azbija, ampak jo čuva in pospešuje. Že več sto let pred Kristusom je zapisal "avni grški modrijan Aristoteles naslednje esede: »Človek je družabno bitje.« To počni, da človek ne more živeti izven člove-ke družbe in popolnoma sam zase. Najprej krbi zanj družina, ki je temelj družbe; dru-ine sestavljajo občino zaradi svojih potreb, a lažje žive; občine se družijo v pokrajine (n. pr. pri nas banovine), vse te pa tvorijo Jržavo. Narava sama nas sili, da živimo v ružbi zaradi svojih duševnih in telesnih po-reb. Tako je vsak zdrav človek že po naravi družbotvoren, ker skrbi za družbo in išče v njej svojo pomoč. Za delo v občini, banovini in državi pa so potrebni ljudje, ki vse to vodijo. Potrebna je politika. Kaj je politika? Mnogo se o njej govori, pa malo ve. Politika je grška beseda, ki izhaja od besede »polis*, kar pomeni mesto, državo, družbo. Grki so bili veliki in dobri politiki, zato so imenovali delo za državo ali družbo umetnost: po-jtiké tehné — to je državniška umetnost. d tiste dobe izhaja današnja beseda »politika«, Politika je torej skrb za blagor družbe. Pred več sto leti so politiko ali »skrb za družbo, državo« opravljali sami vladarji s svojimi ministri (»minister« pomeni služabnik!). Zato se je življenje v državi vse bolj počasi razvijalo, in večina ljudstva je bila prisiljena ubogati le par gospodov. To je bilo v tako- Dravaka finančna direkcija v Ljubljani je z razpisom z dne 3. maja 1933., št. 178 ex n9o3 izdala vsem davčnim upravam na svojem področju nastopno okrožnico: »Vodstvo Mestne hranilnice ljubljanske je izjavilo, da je voljno izplačevati na hranilne zneske, ki so jih vlagatelji dolžni na davkih in drugih avnih davščinah, ali da ne more vse naenkrat izplačevati, temveč v nekaj mesečnih [obrokih. Vsled tega odrejam: Ako davčni zavezanec ne more plačati, ker res nima gotovine, fina pa hranilno knjižico imenovanega zavo- Banska uprava je z okrožnico z dne 11. "laja 1033 pod št. 10.463 preklicala svoječasni razpis o navodilih za izvrševanje trošarinske-ga zakona, s katerim je bilo tudi določeno, :da se od vina, ki ga prejme kupovalec naravnost od vinogradnika v množinah nad 50 litrov naenkrat, ne pobere nobena trošarina, torej tudi ne občinska. Ker večini občin primanjkuje denarnih sredstev je sedaj banska uprava določila, naj občinski odbori poslej sami sklepajo, ali naj >e predmetna trošarina na vino pobira ali ne. zvani absolutistični državi, kjer so imeli vladarji popolno moč in pravico dajati zakone, soditi itd. Danes je politika delo vsega ljudstva v državi, Kdor se tedaj pošteno bavi s politiko, tisti izvršuje državotvorno delo, ki je v korist vsem. Vsem pa ni dano, da bi posegali s svojo voljo in s svojim delom v politiko. Ali tisti niso državotvorni? O, tudi I Državotvoren je vsak človek v toliko, v kolikor goji v sebi resnico in poštenje, ki sla temelj pravega življenja v državi. Ker pa vera pod grehom zahteva od vsakega, da je resničen in pošten, zato je vsekakor bolj državotvoren tisti, ki je boljši kristjan. Kdor pravi, da je državotvoren, pa laže, mori ljudi, ali je nepošten, ta je v resnici protidržaven. Državotvoren je človek v vsakem stanu. Najbolj je državotvoren kmet, ki s težkim dekm prideluje živež za vse državljane. Državotvoren je delavec, državotvoren je uradnik, ki pošteno opravlja svoje delo, državotvoren je pisatelj, ki skrbi za izobrazbo naroda itd. Škodljivec države pa je postopač, ki si ne služi kruha, čeprav bi ga lahko; škodljivec države je slab uradnik, ki zanemarja svoje delo; škodljivec države je lahko tudi minister, če ne skrbi za vse državljane enako, če preganja ljudi, ki so pošteni, pa njemu mogoče niso po volji; škodljivec države je tudi vsak, ki greši proti resnični svobodi, enakosti in bratstvu vseh državljanov na ta ali na oni način; nemir dela v državi vsak, ki hoče s silo in krivico doseči, da bi vsi tako mislili kakor on sam. Čim večjo moč ima kdo v državi, tembolj ji škodi, če to moč porabi za krivico. Državotvoren človek mora v vsakem slučaju pravično presoditi svojega nasprotnika, najbolj pa poslušati resnično voljo ljudstva in dejansko vršili narodove želje. Gorje onemu, ki pita ljudstvo s praznimi besedami, pa misli, da dobro služi državi. Država je zavoljo ljudstva, a ne ljudstvo zaradi nekaterih. da, naj davčna uprava prevzame knjižico kot poroštvo za zaostanek ter zahteva od hranilnice uakazilo potrebnega zneska. Ko bo celi znesek odplačan, vrnite knjižico zopet stranki. Ako obstoji sum, da je stranka kupila knjižico za nižji znesek nego je vrednost (n. pr. če se glasi na tuje ime), knjižice ni prevzeti, nego je izvesti izvršilno postopanje, samo ako se v takem slučaju drugače ne bi moglo priti do kritja, je knjižico prevzeti. Pomniti je treba, da to velja le za knjižice Mestne hranilnice ljubljanske, ne pa za knjižice drugih denarnih zavodov.« Ako občina sklene, da bo pobirala občinsko trošarino od vsega vina, mora sklep na običajni način razglasiti in o tem obvestiti pristojni oddelek finančne kontrole. Tudi so dolžni v tem slučaju zasebniki prijaviti občini vino, ki so ga prejeli neposredno od vinogradnika. V vsakem primeru pa ostane šo dalje oproščeno občinske trošarine vino lastnega pridelka, ki ga potioši vinogradnik v isti občini za svoj dom, dalje prevžitkarsko, bersko in mašno vino v predpisanih količinah. ratuo Program Radio Ljubljane od 1.—8. junija 1933, Vsak delavnik: 12.13 Plošče. — 12.45 Duev-ne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 21.30 Čas, poročila. — Četrtek, 1. junija: 19 C) knjigovodstvu, — 19.50 Pogovor s poslušalci. — 20 O Gallusu. — 20.30 Pevski koncert se. Zlate Gjungjenac-Gavella. — 21.15 Radio orkester. — 22 Harmonika solo. — Petek, 2. junija: 11.15 šolska ura: Vzgojno predavanje. — 19 F raneoščina. —- 20 Plošče. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 čas, poročila. — Sobota, 3. junija: 10 Otvoritev velesejma. — 10.30: Doživljaji v malajskem arhipelu. — 11 Plošče. — 11.30 Uporaba elektrike v obrti. — 17 Prenos koncerta balalajk z velesejma. — 18.30 Iz našega narodopisja. — 19 Pedagogika in kultura. — 19.30 Prekmurski sezonski delavci. — Nedelja, 4. junija: 8.15 Poročila. — 8.30 Gimnastika. — 9 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 10 O naši državi. — 10.30 Aj.ija se probuja. — 11 Radio orkester. — 15 Kmetijska ura. — 15.30 Fant je 11a vasi. vmes harmonika solo. — 16.30 »Roksit, komedija, igrajo člani nar, gled. — 20 Pevski koncert g. Julija Betetta. — 20.45 Prenos koncerta balalajk z velesejma. — Ponedeljek 5. jun.: 9 Versko predavanje. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10 O ženski mancipaciji in ženskih službah. — 10.30 O naši državi. — 11 Radio orkester. — 12 Čas poročila, plošče. — 15 Kmetijsko predavanje. — 15.30 Prenos z velesejma. — 16.30 Zabavno člivo. — 17 Ràdio orkester. — 20 Prenos opere iz Belgrada. — Torek 6. junija: 11.15 šolska ura: Potovanje po Jugoslaviji. — 18.30 Prenos koncerta balalajk z velesejma. — 19.30 Naša mala letovišča. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda ?. junija; 18 Otroški kotiček. — 18.30 Angleške plošče. — 19 junaki današnjega časa. — 19.30 Literarna ura: Mednarodni kongres Pen-klubov v Dubrovniku. — 20 Glasbeno predavanje. — 20.30 Večer sodobne slovenske glasbe. — 22 Radio orkester. Dobre knjige Važna knjiga, že lani smo poročali o pomembni knjigi dr. L. Sušnika »Akademski poklici«. Medtem je to lepo delo doživelo po nekaj mesecih že drugo dopolnjeno izdajo, kar je najboljši dokaz za njeno ceno, potrebo in korist. Knjiga razpravlja o pravilni izbiri poklica in opisuje dejanske razmere v raznih stanovih v luči izjav strokovnjakov; našteva razne šole, zlasti strokovne v vsej državi ter se ozira tudi na potrebe ženske mladine. Ker se biiža konec šolskega leta, je dobro, če si jo starši čim prej nabavijo, da bodo tako lažje izbrali svojim otrokom pravo pot v življenje oz. jim nasvetovali primeren poklic. Knjiga je sploh najboljše darilo za dijake, ker jim ne bo samo v veselje, temveč tudi v resnično korist. Umetniško opremljena, v platno vezana, kakih 400 strani obsegajoča knjiga siane le 40 Din (po pošti 45 Din) ter se naroča pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 ali pa v knjigarnah. k Hitri računar v kronski in dinarski veljavi, 266 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, vezan Din 15. Vsakdo kdor kupuje in prodaja pa si ne more takoj v glavi sestaviti pravilnega računa, temu je ta knjižica neobhodno potreben pripomoček. Računar je sestavljen tako preprosto in jasno, da ga bo mogel rabiti vsakdo, da le zna brati. Kratko pojasnilo v začetku knjižice mu pove vse, kar mora vedeti o pravilni uporabi te knjižice. Že prvi poskusi bodo zadostovali, da se prepriča kako je sestavljena, kako zračuna ceno za I, 10, 50, 100, 200 ali več kosov, kg, metrov itd. in to ali v dinarjih, lirah, šilingih ali frankih. Sčasoma se bo računar ja tako privadil, da ne bo napravil nobene kupčije, ne da bi se preje prepričal o resničnosti svojih računov. Ob koncu je oddelek za obrestne račune od pol do 12 procentov. Knjižico toplo priporočamo vsem prekupčevalcem, kramarjem in vsakemu, kdor kaj prodaja ali kupuje. k Mentorjeva knjižnica prinaša v malem zvezku šaljivo dijaško zgodbo »Obisk v karcer-ju« ter spominski spis za 70-letnico pesnika beneških Slovencev msgr. Ivana Trinka, kateremu je prklejanih nekaj njegovih značilnih nesmi. Hranilne kniižice in davki Občinska trošarina na vino in žganje KAJ JE Jaka Špike z Gorenščga Sm zadnč an pondelk zgodej ustov, nafu-trov sm žvino pa okol hiše sin mav poštimov, poj sin pa šu ženo poklicat, nej kej hmav fruštk zrihta, da j dons dost deva. Vana ') pa rekva, da z no dons nč ne bo, da more u k ran. »Ja, koga pa v.š spet u Kran?« «m jo barov. »Se veš. je rekva, to pa gun, tise sorte inorili ajnkavfat, gospodinstu tud voče ta soje iinet. Kar sam s kej [miš za fruštk u špajz, jest morm btet, da na zonidim.« — >Pa glili dons, k je tot k deva. Raj počaki äe an par dni, vš pa drugo äva.« Ja. |wi ni nč pomagav, vona se j napruvva u ta levš gvant, pa tiste ta lepe če-vlee j obliva pa j šva. Koga sni se pa votu nosi, ženšče so ženšče, nč na pomaga. Jest sni poj cev dan sam devov, vonn j pa popovne ankat pršva damu. O ti poštalenc babi, takrat em šele vidu, zakaj je u liran tišava. Kar križ sm naredu, k sm jo zagledov, občne besede nism inogu s sebe spravt. Se j pa šva u Kran — stnžtll Moja žena, res da še ni tok stara, pa ostrižena! Kam smo prši! »Koga me pa zjaš, NOVEGA a t mar nism ušeč?« prav vona. >Ja, koga 6 pa misluva? Ua še poveš in ne. Veš, nin se j kuj frdehtig zdev, k s kar nategoma u Kran loteva. A « prov po vornž znorevn al koga?« »Oh, Jaka, ti tga še na za6topš. Zej smo tud kmešče ženšče ratale moderne. Če inani tok nobl gvant pa tok nobl čevle, ia zakaj t) pa na bva še modern ostrižena.« — »T bom jest hmav dav, nobl ostrižena; sej s, pa le na pamet, da veš. Sej s t bojo zej še vrane pa grafe smejal, če vš takale šva na nivo plet. U turšeo te bom postavu za strah.« — »No, Jaka, nč tok na aj-frej, sej se samo teb štmam, da b me raj imu.« — »štmej se, kermo se voč, mn se na to vižo presnet mav, veš, kar je glih.« — Tokle sva se špeterova, pa j seveda nism pršu na konc, čej neč pa kdo more an žensk na konc prit. Mogu sm se udat če prov bom glih zavol tga zej večkat gor pvačov. Poj sm pa tokle gruntov tole reč, se m je pa čudu zdev, zakaj na ostrižene gvale še niso davče navožl. Tie b se tud dav fest prtisnt. Jest pa tga davka na pvačam, raj vidm, da žen tisto ostriženo gvavo zarubjn! Žalostni dnevi našesa kmeta (z Dolenjskega) Dež kar ne more ponehati. Ker je vedno hladno, vse počasi raste. Travniki so poplavlje. ni. Seno bo blatno. Gospodarska hriza je vedno hujša. Nikjer ni zaslužka. Sinovi dobrih kmetov gredo dela prositi, samo da bi dobili nekaj dinarjev za svoje potrebščine. Oče jim nc more dati, ker nima kje vzeti. V nekem kraju na Dolenjskem se je raznesla govorica, da bo dala občina preložili neko občinsko cesto. V |xme-deljek je prišlo vse polno mladih ljudi od blizu in daleč, ker so upali, da se bo dobilo delo. Na občini so jim pa povedali, da ni denarja, V hranilnico pride marsikateri vlagatelj vsak teden vprašat, če je prišlo od kod kaj denarja, ker ga nujno potrebuje za davek, za zdravila, za sol itd. Toda zaman je bila daljna pot. Vlog nihče ne prinese, obresti nobeden ne plača, Vse gospodarsko življenje bo zamrlo. Mizarji /.apirajo svoje delavnice, ker nihče več iie naroča, kovači bodo prehali kovati, ker jim nihče železja ne plača, trgovci tudi ne bodo mogli več dajati na upanje, ker morajo naročeno blago le plačati Kdaj bo vendar tega konec? Ga^n. > niu.uu.ku »ia dan blagoslovitve nove motorne uni-galne. V sredini načelnik J. Rozman, na njegovi desnici čslni član baron Lazarini, na levi bivši župan g. J. Burgar. .—b-.. aovUvi motorne briigalne v Smlednika. Druiice v narodnih nošah. V sredini kumiei; ga. baronica Laiarini in gdč. Burgarjeva. Najstarejšo britev na svetu ima neki uradnik v Celovcu na Koroškem Britev je stara 3500 let in je bila najdena v grobnici nekega egip-ovskega kralja. Trije križi na zastavi Velike Britanije so: križ sv. Jurija, sv. Andreja in sv. Patrika. Ta skupina križev znači zvezo ned Anglijo, škotsko in Irsko. Najbolj sloveči italijanski slikar Raphael Sanzio je pokopan v Pantheonu, Rim. Umrl je leta 1520. To in ono. (Nova Oselica.) Dne 14. maja je umrl nagle smrti Blaž Kalan, dober in delaven človek. Podnevi je še delal v gozdu, ponoči je pa nagle smrti umrl. — Dne 15. maja smo dobili v našo žuipnijo novega dušnega pastirja. Skoro pet mesecev smo bili brez duhovnega gospoda. Zato ni čuda, da smo z radostnim srcem dočakali ta dan. Duhovnemu gospodu želimo v župniji sreče, zdravja in božjega blagoslova. — Tudi letos smo na dan «v. Janeza Nepomuka, farnega zaščitnika, imeli celodnevno češčenje. Pri dopoldanski službi božji je bila cerkev polna domačih in sosednih faranov. — Krizo pa tudi pri nas poznamo. Se ii jako dopade tudi v hribih, ker noče od nas. No, pa bo že Bog tako dal, da bo prav. Saj Bog skrbi za vse, za najmanjšega črvička, kaj šele za človeka, ki ga je ustvaril po svoji podobi. Kmetijski tečaj. (Trebija nad škofjo Loko.) Sresko načelstvo kranjsko je priredilo sporazumno S sreskim kmetijskim odborom celodneven kmetijski tečaj v Trebiji nad škofjo Loko v nedeljo, dne 28. maja. Poučevala sta (Iva kmetijska strokovnjaka govedorejo, prašičjerejo in sadjarstvo. Poleg predavanj so se vršile nazomed demonstracije. Tečaj se je pričel ob 8 in jc trajal z enournim odmorom do 5 popoldne. Bojevniki. (Iz Selške doline.) Zveza bojevnikov, skupina Selška dolina, nriredi na binkoštni ponedeljek v Suši nad Železniki, tabor Ivojevnikov. Ob 10 bo sv. maša M tovariše, ki so umrli med svetovno vojno. Po maši bo zborovanje na katerem bodo govoriti odborniki osrednjega odbora zveze bojevnikov gg. Bonač Franc in Vagner Josip iz 8' Ljubljane. Popoldne ob 2 bo skioptično predavanje tov. Vertina o civilnem in vojnem letalstvu. Vabljeni ste vsi tovariši iz svetovne vojne! Voda. (Velesovo.) K zadnjemu dopisu bi dostavil še tole: Vom-bergarjeva komedija »Votla« je bila za nas še prav posebnega pomena, ker je pisatelj te igre doma iz sosednje cerkljanske fare. Gasilci so pokazali, da znajo ceniti igre domačih pisateljev. Igrali so dobro, lahko jim čestitamo. Med najboljšimi sta bila Kopriva in Rebernik. Največ smeha sta vzbudila Tinče in Hribarica. Zasluga, da ie igra uspela gre g. šolskemu upravitelju. Gledalci pa so z mnogoštevilno udeležbo pokazali, da znajo ceniti vrednost in pomen gasilnega društva. — Podpora za vodovod Praprotna polica je izplačana. Upamo, da bodo s tem odstranjene zadnje ovire za graditev vodovoda. Razno. (Zg. Dolina pri Tržiču) Pred kratkim se je od nas za večno poslovila Pinčeva mama, znana daleč naokoli i>o svoji gostoljubnosti in dobrodelnosti. Vdano in potrpežljivo, kot je bila vajena, je v Bogu zaspala. Težko jo bodo pogrešali vsi, zlasti pa siromaki. Tukajšnji pevski zlior, kojega podporna članica je bila, se ji je oddolžil z žalo-stiuko, ki jo je zapel pred njeno krsto. — Društvo »Planinka« je z »Županovo Micko« zaključil letošnjo gled. sezono. Njegovo delovanje je tudi letos bilo dovolj živahno. Pozimi so člani pričeli celo s tamburaškimi vajami, dasi je bil strah pred črnimi pikami, ki se jim pravi »note«, dokaj velik in razumljiv. Vkljub raznim oviram pa društvo dobro napreduje. Le tako krepko naprej in nikar se ustrašiti malenkostnih težav, ki šele dajejo pravo vrednost vsakemu delu. Loterija. (Ravni pri Krškem.) Ker nismo mogli srečke loterije za popravo podružnične cerkve 6V. Vida pravočasno razprodati, 6ino preložili žrebanje od 5. junija na 15. oktobra 1933. Dobitke smo zvišali od 150 na 250. Vabimo javnost, da kupuje srečke, katere se dobijo večinoma po vseh župnijah leskovške dekanije. Anton Knez, član društva sv. Barbare v Hochheide, praznuje 70-letnico rojstva. Jubilant je še vedno zaveden Slovenec, ki je tudi v tujini ostal zvest svoji veri m svoji domovini. »Domoljuba« ima naročenega od njegovega začetka. G. Anton je bil rojen 4. junija 1863 v Zagorju. V Nemčijo je prišel le; ta 18%. — Bog naj ga ohrani še mnogo let v zdravju in srečiJ čedmikova mama pripoveduje. (št. Vid nad Ljubljano.) »Gotovo se vam bo zdelo neverjetno, če vam povem, da v svojem trininosemdesetem letu se vedno lahko šivam brez. očal. Samo slišim bolj slabo in hodim težko. Vse svoje mlade moči sem pustila v planinah. Mož je bil pastir in jaz sem mu pomagala pri govedi in prašičih. Tudi najini otroci so preživeli že pive tedne v planinah. Večkrat sem se jokala, ko sem morala ves dan pustiti otroke same in iti z možem za živino-Ko so otroci dorasli, «o oni tretjinili, jaz pa sem ostajala v koči in opravljala domača dela. Z ino- V. Jem sva vedno živela v ljubezni in zado volj nodi, čeprav smo živeli v pomanjanju in večinoma brez kruha, posebno med vojsko. Čeprav otrokom nisem mogla dati v mladosti posebnih dobrot, so mi ostali hvaležni in me podpirajo sedaj, ko 6Ì sama ne morem pomagati. Sedaj sem začasno pri hčeri v Št. Vidu nad Ljubljano. Evharistični kongres. (Moste pri Ljubljani.) Našiin okoliäkim vasem in župnijam je znano, da pripravljamo velik evharistični kongres za Moste, da izkažejo tudi prebivalci te, po pretežni večini delavske občine, čast Kristusu Kralju. Mislimo, da ne bo nikogar, ki katoliško misli, pa tudi katoliško živi, da bi se ne udeležil te verske prireditve. Kongres bo na nedeljo po sv. Rešnjem Telesu, dne 18. junija v Salezijanskem mladinskem domu ua Kodelje-vem. Dopoldne bo na prostem pontifikalna škofova sv. maša z dvema govoroma, popoldne pa slovesna manifestacijska procesija, ki jo bo vodil naš vladika. Podroben spored bo še objavljen in oznanjen v cerkvah. Kongres je zamišljen v prvi vrsti za one dele župnije Sv. Petra, ki bodo nekoč tvorili samostojno župnijo v Mostah, vendar pa se vabijo prebivalci vseh podružnic šentpeterske župnije, da se udeleže te verske manifestacije polnoštevilno s svolimi cerkvenimi bauderi. Posebno vabimo k procesiji vse moške in pa ženske kolikor mogoče v narodnih nošah ter s svečami. Vabimo tudi prebivalstvo sosednih župnij, zlasti Marijine družbe. V prvi vrsti pa pokažite prebivalci moščan-ske občine, da ste prešinjeni z verskim duhom in neomajno zvesti otroci katoliške Cerkve. — Odbor za prireditev enharističnega kongresa. -f- Frančiška Vozel (Št. Lambert.) V ponedeljek, 15. maja smo spremili k večnemu počitku 74 letno Frančiško Vozel p. <1. Vetršco. Pokojna je bila 32 let zvesta naročnica »Domoljuba«. Že 3 leta je bila bolna in 17 mesecev priklenjena na postelj. Svoje trpljenje je prenašala nad vse voljno. Nikdar ni tožila, veliko je molila, še 2 dni pred smrtjo je z vedro milino zapela pesem Mariji v čast. Svoj ljubi > Domoljub« in »Salezijanski vestnik«, je Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago ali gotove oblekce In obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik J, TÜG0VSK1 - oom termecfrl Celie št. 19 " "a pebiia-ff!-OBLEK kateri Vam nu(ii gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni J pridno prebirala brez očal. Pred• boleznijo je bita 25 let cerkvena zvonarka, ki je posebno v pritrkavanju zlepa ni bilo tekmeca. Ohranimo ji blag spomi a I Teden dogodkov (Stranje pri Kamniku) _ Ni vsak teden tako bogat na dogodkih, ka-Kor so bili dnevi tam pri sredi maja. Kar po vrsti ie šlo. 9. maja je bil ogenj na Okroglem, /gorelo je devet glav živine in ena svinja. Pred nami pa zija vprašanje: Kdo je to storil? Vse ljudstvo obsoja brezobzirnega požigalca, ki ni imel usmiljenja z živino, ampak je naje namenoma tako zažgal, da ja ni bilo mogoče rešiti. — • Samo par dni pozneje se je raznesel glas, da je v petek, 12. maja plaz v gorah zasul nekega turista. Iskali so ga in naposled 6 težavo našli. V ponedeljek so ga prinesli v našo mrtvašnico, v torek zjutraj ob 8 smo njegovo truplo blagoslovili in v obilnem številu spremil do voza, ki ga je odpeljal proti Kamniku in od tam v Ljubljano. Bil je to 24 letni Aleksander Bizjak. — V nedeljo popoldne 6e je neki gospodar iz Praprotnega Sv. Primoža na Mali E lanini precej močno useka) v nogo. Naj i bilo to njemu in drugim v opomin: Posvečuj Gospodov dan! — V noči 17. maja si je nekdo privoščil puščico v kapelici M. B. pod župniščem. S silo je vlomil vanjo. Pa se mu delo ni izplačalo, škodo je pa le napravil. V prihodnje si bo premislil, preden se bo lotil podobnega dela — Prav istega dne so le malo-številui ljudje opazovali nekega tujca, kako je več ko dve uri čakal iu oprezoval na mostu, ki vodi pod našo cerkvijo čez Bistrico. Nekateri so mislili, da dela načrte, kje bo po noči vlomil. Pozneje se je izkazalo, da je prišel sem v spremstvu neke tuje ženske, kateri je zaupal precej denarja. Ženska mu je naročila, naj io čaka, da bo ona šla k teti, ki bi bila 6icer zelo huda, če bi dekle prišla k njej v spremstvu tujega človeka. Bo že prišla nazaj, do 3. ure naj jo čaka. Mož je čakal, ženska je šla pa lepo naprej skozi Črno, proti Gornjem gradu. Ko je možak videl, da je prevaran, bi bil rad pohitel za njo. Ali peš bi je ne bil dohitel; kolesa bi RAZNO Priznanje kuharski umetnosti. Angleško delovno ministrstvo namerava uvesti na strokovnih visokih šolah tudi stolico za kuharstvo. Osebe, ki bodo dovršile to panogo, bodo dobile diplomo >inženjer-j» v gospodinjstvu«. Predvsem bodo to ljudje, ki jih bodo jemali za vodje gospodinjstev in gospodarstev v bolnišnicah in sličnih zavodih. Zlato v severni švedski. Pariški švedski poslanik grof Ehrenvaerd je sporočil, da ima Švedska v severnih predelih države izredno bogata ležišča zlata, ki bi pri dobrem izkoriščanju vrgla državi letno nad 8 milijonov dolarjev zlata. /.lato vsebujoče o-zecnlje meri nad 400 eetvornih kilometrov. Ze od 1918 delajo inže-«jerji v teh predelih po navodilih svoje vlade "i imajo lepe uspehe. Vera. — Kot zdravnik ne morem verjeti, da je živel Metuzalem 960 Jet, kakor stoji v sve- S )P«!mu-„ - Jaz pa , duhovnik trdno verajem ker takrat še ni ono zdravnikov. Avg. Šenoa: BARON IVICA Tam je gorela luž. Pogledal sem skozi okno in se jako začudil. Za mizo je sedela mati, pred njo pa vrč vina, a na drugem koncu je sedel neki dedec, pri njem pa deček. Pred njima je stala polna skleda žgancev in polna steklenica vina. Pili in jedli so pridno. ,Bog jim blagoslovi,' sem si mislil, ,kar grla so se jim odprla.' Toda čudna sta bila ta gosta. Po obleki sem sodil, da nista bila iz naših krajev. Možakar je bil močan, suh, visok in srednjih let. Lice je imel ozko, nos dolg in čelo veliko. Fantič je bil kratko ostrižen, brez brade in brk in takoj se mu je videlo, da je sin onega starejšega. Z Niko stopiva v sobo. Jelica je sedela pri peči in gledala nekam plaho. ,A, al' mi pravi mati, ,ali ste srečno pripeljali seno?' ,Hvaljen Jezus in dober večer, mati,' jo pozdravim. ,Da, hvala Bogu, a dež nas je napral. Mogli bi me ožeti, kakor oprano srajco, a Nikova plahta tehta pol centa več. Nismo se mogli vrniti pred Zdravo-marijo. Na srečo smo našli spotoma šupo, sicer bi šlo naše seno po vodi.' ,Ali sta lačna in žejna?' naju vpraša mati. ,Kaj ne bova, mati!' ,Skoči, Jelica, v kuhinjo in prinesi kašo, saj vidiš, da sta lačna.' Jelica je odšla skozi vrata. Čudna gosta sta prenehala in se nama sladkobno nasmehnila z lesenima žlicama v rokah. Mati je bila nekako v zadregi. ,Dober večeri' je pokimal starejši 2 glavo. ,Bog daj!' mu odzdravim in sedem za mizo. ,Poglej,' izpregovori končno mati, ,ta gosta nam je prinesla nevihta. S Štajerskega sta. Tam blizu Stare vasi jima je pogorela hiša in prišla sta na Hrvaško prosit. Na poti jih je ulovil dež in potrkala sta na naša vrata, da jima damo grižljaj in ju prenočimo.' ,E, pa dobro,' pravim, ,jejta in pijta in tudi prenočišče se bo našlo. Iz Stare vasi sta?' ,Iz Stare vasi,' prikima starejši smehljaje, a mlajši je začel vnovič natepavatl žgance. .Pogoreli,' pritrdi stari,,popolnoma pogoreli smo.' ,Reveži, Bog nas varuj take nesreče. Kar pose-dita in jejta.' Sedaj je tudi stari zopet zajel in pridno praznil skledo. ,Vidiš, Ivica,' pravi mati,,midva itak potrebujeva delavca in ker ta dva uboga Štajerca nimata ne dela ne jela, bi mogla ostati kar pri nas. V srečo nam bo, če ju sprejmemo.' Meni, če povem odkrito, to ni bilo všeč. Bog mi je priča, da nisem imel trdega srca in rad sem dajal revežem. Toda ta pogorelca iz Stare vasi mi nista nič kaj ugajala in le nerad sem privolil v materino željo. Vedno smo lahko dobili domače delavce, zakaj torej jemati pod streho tuje ljudi, nepoznane? In Bog ve, če sta to res prava pogorelca? Čeprav me je pod mizo suval Niko, sem dejal: ,Dobro! Dela je pri nas dovolj, pa ostanita nekaj časa.' ,Bog vam povrni!« se je sladko nasmehnil starejši pogorelec in začel na široko pripovedovati o svoji nesi^f. Kako mu je lani umrla žena, a letos mu je udarila strela v hlev. Kako mu je pogorela bajta do tal, a oče in sin nista rešila drugega kot 8» mu r>' nilič» ne hfl zaupal, k-r bi ti «koro «rtovo ne bi nikoli več videi. Zakaj poštenost Je strašno padla med ljndmi: sad neprestanega b»j-kanj» predi Bogli, proti veri i» proti dn-hoi čini. — Prav te izi Gospodovi kot aa sklepni dan ne pomni tedanji rod. Take verske ma ni Tostaci jc kot je bila nedeljska procesija unii stari -carici ne pomnijo. Zahvaljujemo se predvsc;.i domačemu č. sf. žnp-niku. i redstn» äot upravitelja. Težko iakaaft. da firm pMbejo. kaj zmorejo. — V šoli fast rnsujke eise 300fL Sano 3. razred ima redni pouk. esista dva pa te Bi mk d.-ug dan. — Dobili sr> jiov- rizaaìalko počte. Je zanesljiva do-mačiski. — Se-zMaB tsosao tadi mi« kapelico, ker je bila ilari ie zelo siala. Vaàéanje so se kar dobro gärenli, ko »o se pri Ejib cgtasiii pobiralci prispevkov aa z>-.i*vo. üonteri so darovali, kljub težki mfef-Bi. k>i po ;W> Din in po 50 Din. Prav so todi '.etiko darovali za električno napeljava v cerkvi. Kapelica bo do Sv, Rešnjega Telesa ìozjìmdì. — V/eaie iimanio slabo; ne bi delalo sramot« aprilu. Vendar je bil dež dobrodošel. Po poijs ki r oSridco r»*te. Tudi sadje kaže izborilo. V dneb ledenih rata smo se bali mraza, ki bi uniči! vse lepe nade. Pa aain je prizanese! in smo zdej menda lahko brez skrbi. — Tudi pri nas se jx'zoa. da je brošSevo leto. Ca smo jim napovedali bad boj, éotsk; otroci z g .upraviteljem na čelu so odkorakali neko jutro v gozd in ao hrošče presenetili v baš njjlepšem spanju. Lov je bil bogat. V cede!jo pa bilo pred cerkvijo oktieano, da nuj steri vsak svojo dolžnost glede pokončavanja hreičev, čemur se bodo gotovo vsi odzvati, saj gre za njihovo korist. t Novice. (Prežgaiije pri Litiji.) Minuli mesec «ino imeli v naši sredi prevzv. nadpustirja. že številni mlaji okrog cerkve so pričali, o našem spoštovanju do g. škofa. Na večer njegovega bivanja med nami so zagoreli številni k re«o v i po vaseh. O!) pogledu na te kresove. se je videlo eno samo morje ognja. Res, veličasten prizor! Kaj so pa ta čas naše duše govorile, sc pa ne da popisati. — Cerkvena dvo- rana je znotraj ia zunaj prenovljeno. Vsa ,-.as( fantom iu dekletom iz Marijine družbe, J;j <„ brezplačno tako pridno pomagali pri popravilu — Na Binkcštno nedeljo po 10. sv. maši priredi inladcniška in dekliška Marijina družba v dvo. reni akademijo, h koleri se vljudno vabijo do. mači in okoličani. Posebe še povabimo naše pri. jatelje iz .Šmartna j)ri Litiji. Pridite pogledat, tukaj gori srno na zdravem in čistem zraku. »Dolince megla krije, po hribčkih solnce -ije.r — Dne 15. t. m. se je na Jančevein poročil mia. denič Pavel Gale i/. Vola vel j župnija Prcžganje. Omenjeni je bil prednik mladc-niško Marijine družbe ter vnet po vet — tenorist cerkvenega zbora in pevskega odseka bivšega Prosvetnega društva. Ko smo se pevci od njega poslavljali in ko srno mu izročali spominsko sliko, smo mu želeli mnogo sreče in iiožjega blagoslova v novem siami in domu na Vnajaarjih. v župniji Janče. Naša hranilnica in posojilnica. (Iz Stične.) Mnogo ropoi iu vlomov, ki so j>f..iali tako |H>gosini, je (»leg drugega kriva tudi okohiost, da si mnogi ljudje v današnji krizi ne upajo izročiti denarja hranilnim zavodom, ampak ga držijo doma in tako izpc*tazijajo v nevarnost denar in sebe. Tako smo pred kratkim tirali, da je nekomu zgorel denar y peči, drugemu, ki «a je iuic-i ckritega i slamnici, ga je pa krava fiiiodla z denarnico vred. Ha bi mogli naši ljudje denar varno in plo'lonosno naložiti ter ga tudi vsak čas dvigniti, je načelstvo hranilnice v Stični sklenilo, da <•<• ivdslej «prejemajo tudi vloge proti takojšnjemu izplačilu. Hranilnica sicer ue bo mogla t takimi vlogami proslo razpolagati, vendar jih !k> vkljub temu obrestovala z dvema odstotkoma. Vla^otelji z dve-odstotnimi vlogami IhhIo dvige nad HXKi Din prejeli proli štirinajstdnevni odpovedi, dvige pod 1000 Din pa vsak čas. Ne držite svojega denarja doma. Tam Vam nt- prinaša prav no-! leniti obresti iu ste jmleg njega celo še Vi sami v nevarnosti. V hranilnici pa Vom ga ne \zu-inejo ne tatovi ne ogenj. Varil l»o vedno ua razpolago in lx> donašal še obresti. Vloge brez obveznosti takojšnjega izplačila bo «evedo enako kakor doslej hranilnica obrestovala po r>%. — Staršem priporočamo za otroke lirunilnike. ki jih izjxjsoja hranilnica brezplačno. Otroci se golo kožo. Fantič je bil suh kot trska, a velike glave, oče, zrel mož, pa koščen in žilav ter posebno okreten. Treba je |K>trditi, da sta ta dva človeka svoj vsakdanji kruh pošteno zaslužila. Kar se jima je reklo, sta naredila in delala sta brez ugovora. Čudno je gledal varuh, ko je pogorelca prvič opazil. Ni mu bilo prav všeč, a ko mu je mati pri kozarcu vina vse razložila, je dejal tudi on, da je prav, ker smo ju sprejeli, češ, pri hiši je itak malo moških rok, Ivica sam pa itak ne more vsemu kaj. Kmalu sta poslala Martin in Jernej celo velika prijatelja. Večkrat sem opazil izza grmovja, kako sta šla skupaj po poti in se živo «izgovarjala ter krilila pri tem z rokami. Več: krat sem ostro premeril Jerneja, ko se je vračal na dvorišče, poslovivši se od Martina. Ob taki priliki se je vselej -zdrznil, kakor bi ga moje oko zasačilo, a nikoli se me ni upal odkrito pogledati. Mineval je čas, pogorelca sta sedela še vedno v hiši in niti omenil ni nihče o njunem odhodu. Nekoč sem na svoje veliko začudenje opazil, da sta slekla svojo obleko in oblekla našo, nataknila opanke in si obesila torbi, kakor mi. Kaj to pomeni? Vprašal sem zopet mater, a ona je skomignila z rameni. Jernej je začel manj delati ia. marsikaj tudi brez moje vednosti, zato je pa začel več popivati z mojo materjo. Ko je bilo nekoč v Cučerju žegnanje, je zapregel Jernej mojega lisca in odpeljal maler na žegnanje. Skoro počil bi bil od jeze, vendar sem molčal. Saj bo kmalu svatba z Jagico, sem si mislil, in mati je hotela še enkrat na žegnanje. Naj ima veselje. Z menoj je govoril Jernej vedno manj, pač me je pa gledal vedno predrznejše. Ih Rok, ta nesrečni Rok, tudi ni bil fcaj prida. Vzel je Niku klobuk ali uožič ali opanke, a Jehco je Sčipal ln jo dražil, 5e sem pa tega nepridiprava ostro prijel, je skočila iz liiSe mati in kričala kakor T ' ,Pusti Roka v miru; kriva sta Niko in Jelica. Palico zaslužita, palico.' ,Saj je vendar pogorelec kriv, inaii.' .Le počakaj, boš že še videl pogorelca,' se dere mati, vsa zaripla od vina, tudi tebi se bo še našel gospodar.' V meni je vse vrelo, ker tega gospodarstva pisem mogel več gledati. Srce me je bolelo in neštetokrat sem se spomnil svojega očeta, poštenega očeta. In ta štajerska pogorelca! Moj Bog! Niti delati nisem mogel več prav, roke so se kar same upirale. Delati? Saj Bog ve, za koga naj bi dela!? Samo nekaj me je še ohranjevalo pri zdravi pameti: Jagica bo kmalu moja in mine naj še kako leto, pa bom gospodar brez te suhe trlice. tega špi-častega varuha. Nekega popoldneva — ne vem več, kaj sem delal na dvorišču, me potreplja nekdo po rami. Obrnem glavo in, glej, pred menoj je stal varuh, kakor kip svetega Janeza na mostu. Naježil je obraz, nos se nnt je pobesil do ust in črni zobje so se mu zarezali. .Dober dan, gospod varuh!' ga pozdravim. Varuh pokima z glavo, pokaže drugič svoje zobe, potegne iz žepa nek papir in tleskne po njem, rekoč: ,Tu je vse, mladi gospod ženin. Samo jutri moraš še na magistrat, da se podpišejo računi, potem naj pa le zapiskajo godci.' Meni se je zdel ta gospod varuh vse presladak, a ker je govoril o ženidbi, vrag naj bi ga vzel, sem pogoltnil tudi to zoperno sladkost. Martin ine prime pod pazduho in me odvede na vrt. ,Sedi, Ivica, da se modro pomeniva, saj si pamelen fant.' Varuh sode na prelaz, skloni glavo in brska nekaj časa z drenovačo po travi. ,Da, lahko mi verjameš,' pravi čez nekaj časa, .tebi in tvoji materi želim le dobro. Saj me poznaš. Varuštvo I Steklem; cerkev. — V j bližini Bruslja, v Bel-I giji so lansko Joto zgra-I dili cerkev, ki je popol-■ noma vsa iz stekla, od j temeljev pa do vrha. j Enako so stekleni tudi j vsi okraski, ki so v cer-| kvi ali tudi oni. ki ccr-| kev k rase od zu naj. škotska. — Dva Sko-| ta, ki sta sc rešila 6 po-: tapi ja joče ladje lia bruno, .sta plula |jo morju. ! l'idoli je začet molili: j Če so rešim, o Gospod, I tedaj hočem... — Stoj' — ga jd prekinil drugi: Vidim kopno! ! Znanstveniki so izra-! čunuli. da človek, ki koraka ali potuje na za; liadno stran, teliti vec ko» bi korakal proti n-hodu. To so znanstveniki dognali nn podlagi vrtenja ali slikanja zemlje. Pleše bodo izginile. A.: Časopisi poročajo da so zdravniki s svojimi starli jami prišli že tako leč. da bodo pleše popolnoma izginile. B-i To je popolnoma res, ker vsnkegn plešastega ko pokopljejo, pokopljejo 7 njim tildi njegovo plešo. Govoriti je vedno lažje kot razumeti. Ljudje navadno vse vedo. ue razumejo pa ničesar. VI Pravkar le Ušla prva strokovna knliga za prlkrolevanfc danrcklh oblatil prirejena »a strokovnjake, samouke in šolski pouk. "TOALETA" Sestavil, risal, spisal in izdal t. kunc »(( lastnik konc strok, šole in damskega salona, Ljubljana, Sv. Petra c. 4/II Cena knjigi Din 120--. člani krojaške zadruge jo dobe v zadružni pisarni za znižano ceno Din 100—-. Oglejte si razstavo risb za damski in moški tečaj na velesejmu paviljon „N"! bodo tako učili varčevati. Take male otroške vloge izplačujemo vedno sproti in jih obrestujemo po 5%. — Hranilnica uraduje kakor doslej v pritličju samostana in sicer v ponedeljek in sredo od osmih i It» doma. Ljudje so kmalu opazili vlom. Okno . upraviteljevega stanovanja je bilo odprto, in : šipe razbite. G. župan Lavrič, ki je imel shra- njen ključ upraviteljevega stanovanja, je odprl sobo lil opazil odprto omaro, popolnoma izpraznjeno. uzmovič je vse reči naglo stlačil v velik nahrbtnik ter jo odkuril čez drn in strn. Drak-slerjev Stane in Rozina Ludvik iz Sevnega sta mu sledila do Mengša, nakar sta vsako sled izpilila. Zlikovca so nato videli v Brateneah, kjer jc prosil za vodo. Zvečer se je odpeljal iz St. Vida proti Ljubljani, tako poročajo iz šent-vidske postaje. Možakar je srednjih let, velike postave, nosil je siv klobuk, rujav suknjič in črne hlače. Spredaj v zgornji čeljusti niti manjka en zob. Orožniki iz Sv. Križa pri Litiji stvar pridno zasledujejo. Božja pot na Gorici (Poljane pri Toplicah) Starodavna božja pot na Gorici, kjer kraljuje M. B„ »ki razume slovensko in kočevsko«, se prebuja. Vsi, ki častite našo Morijo, ki ste bili že na telil »Dolenjskem Brezju«, veselite se! Koncem junija že, dobimo tri velike jeklene zvonove, težke nad 5500 kg, ki bodo vam vsem oznanjali, (In bo odslej na Gorici poleg običajnih štirih shodov še vsako drugo nedeljo v mesecu služba božja. Vsakokrat bo že na predvečer in prav tako naslednje jutro prilika za prejem sv. zakramentov. Pridite v velikem številu na našo božjo pot! Ko boš preizkusim, oče. in boš v stiskal) jokala, mati, mogočni zvon Goriški Ti lio povedal, da imaš blizu najboljšo Zavetnieo in Pomočnico. In Ti, mladina, od silnih viharjev razbičana, pridi v zavetje k Materi! Tu pred Njenim oltarjem je tako mirno, tiho. Tu boš našla oddiha, utehe; tu se napila novih moči. — Zato pa gotovo ne pozabite priti nà Bfnkošfni ponedeljek iti potei») še in še. Novice. (Raka pri Krškem.) Sobota 20. maja je bila za našo župnijo slovesen dan. V svoji sredi smo imeli svojega nad pasti rja prevzv. g. knezoškofu, ki je delil naših malčkov zakrament sv. birme. Cerkev so za to priliko okusno okrasila dekleta z venci, kpr je g. škofu prav posebno ugajalo. K sprejemu se je zbrala številna množica, dokazujoč prcvzvišenemu svojo udanost. Prišli so, med nami so bili. a že jih je konjiča spremljala proti Kostanjevici, kjer so jim zvečer v Gorjancih goreli kresovi v pozdrav. — Sveža je še gomila Štrkove matere iz rllovca«, ki jo je nemila smrt iztrgala iz kroga številnih otrok. Prav tako že krije zemlja občinskega slugo Maznika iz Zabuč. Svetila jim večna luč! Ogenj je pustošil (Drašiči) Mirno lahko prištevamo Drašiče med naj-,bolj prijazne slovenske vasi. Saj čepi tako pokojno sredi najboljših belokranjskih goric. I a idil ičen mir je kruto prekinil v soboto, 20. maja poguben požar. Ljudje so bili po delu, mali otroci pa v šoli, tedaj je planil iz vasi dim in ogenj. »Drašiči gorijo«, je šlo kot blisk po goricah in poljih. Ljudje so za hip odreveueli od groze, kje gori. Tekli so kar so jih nesle noge in kmalu videli strašno pustošenje ognja. Pavličev pod je gorel, kaj ne bi gorel suh les in še polno slame povrli. V hipu se je ogeuj oprijel vseh sosednjih streh. Od gFoze otlre-veneli ljudje so začeli reševati, iznesli so iz vseh sosednjih hiš opravo perilo, sploh vse premičnine. Položaj je bil brezupen. Kmalu so bili čudak še po smrti. V Londonu je nedavno umrl bogat lord, ki je bil splošno znan vsled svojih čudaških navad. A «e svoje premoženje nad pol milijona dolarjev je zapustil raznim športnim društvom, ki pa jim je postavil pogoj, da morajo turisti prenesti njegovo truplo preko Mont Bianca, potem ga šele pokopljejo. Dn bi prišli do milijonov in izpolnili pokojnikovo poslednjo željo, so truplo balzamirali in ga odpeljali v Švico. Tu «o našli par hrabrih gorskih vodnikov, ki vsled slahe.'a vremena sicer niso šli preko najvišjega vrha, pač pa so bal-zamiiano truplo prenesli preko glavnih ledenikov, nakar so pokojniku svečano pokopali. Mladi iznnjditelj. _ Sinček; Poglej, mamica, kar sam sem si naplavil gosli! Ali niseai P.viden? Mati: Da, ni oi sinček; kje pa si dobil strune? Sinček: V tvojem glasovir ju ... Kdor ne ljubi dela, je sovražnik splošnosti. . Obzirnost je lepa, če «Vira iz usmiljenja, ne «eia pa nikomur časti, re je obziren iz straho-peinosti. ni šala in tudi ne nosi nič, Odgovarjaj temu in onemu, brigaj se za to in za ono: velike skrbi so to. Za vsakega drugega bi prav gotovo lie prelil niti kapljice znoja, a za vas — za svojega starega prijatelja Miška — Bog mu daj dobro — mi ni žal truda. Zlasti tebe je imel rad in čas je že, da se ženiš. Vem, da ti že gori pod nogami. Ej, mlada kri! Kaj ne? Jaz sem star jazbec.' ,Res,' mu odvrnem, ,čas bi že bil.' ,Prav praviš. Dobro dekle je Vukovičeva Jaga, dobra kot kruh in tudi praznih rok ni. Srečni bodete. Ali slišiš, Ivica,' me prime Martin za rokav, ,kako mislite pa z materjo? Glej, tu so težave. Mislil sem že na to in na ono, a glavo imam že kot rešelo. Ničesar li nisem hotel reči, a sedaj ne smem molčati. Tvoja mati rada pije in se rada prepira, hude krvi je. Kako bo shajala s snaho?' In potem Martin tiho nadaljuje: ,Veš, tisti Jernej! No, no, jaz samo tako pravim,' in položi pri tem kazalec na čelo. ,Ne razumem vas,' pravim in prebledim. ,Me boš že še razumel. Veš, to niso šale. Ženska, ženska — in še slabša je od ženske — baba! Tako ti povem: Kjer ni sloge, tudi božjega blagoslova ni. Dovolj sem že prigovarjal stari, toda ona venomer: A kaj bo z menoj! Hodi po svojih potili. Sovraži te in grdi.' ,Mene? Kaj sem ji storil?' ,Kaj ? Vprašaj njo! Ženska je in vrag ve, kaj je z njo.' ,A kaj naj storim?' ,Delite se!' ,Delimo naj se? Ali ni vse naše?' ,In njeno, vsaj kar je dokupljenega. Bolje bo, če se poravnate.' ,A brat in sestra?' ,Za ta dva se ne brigaj, ta bodeta že dobila svoj del. Naj se ji da petina in konec bo prepirov, vsaj rekla mi je tako. Jaga ti bo itak precej prinesla, potem naj pa gospodari mati na svojem, vsaj ne bo tožba za vsako kokošje jajce.' ,Toda moj oče mi je drugače govoril.' ,Tvoj oče je mrtev. Stara mi je rekla, če napravimo delitveno pismo, naj v božjem imenu pripelje Jago jutri, drugače pa ne. V mojo hišo ne bo prišla.' Ničesar mu nisem odgovoril, a sami si lahko mislite, kako mi je bilo. Kakor bi mi divja zver zasadila kremplje v srce. ,No,' me vpraša Martin, .ali hočemo? Brez pravdanja. Vidiš, jaz sem varuh, ti pa še nisi polnoleten. Ce bi bil ničvredne/,, bi vam lahko mnogo škodoval; toda Bog mi je priča, dobro hočem urediti to zadevo,.**»tudi ne brez tebe, saj si že zrel fant. Reci; da in čez tri tedne bo svatba, Jagica pa tvoja.' Martin je govoril vse to tako pošteno in tako od srca. Še nikoli dotlej nisem slišal od njega takega glasu in žal mi je bilo, da sem ga smatral časih za prevaranta. Toda zopet mi je postalo hudo zaradi delitve, da bi se drobila naša zemlja, Toda, ko mi je omenil Jagičino ime, se mi je zablesketalo pred očmi kakor zlato in pozabil sem na vse drugo, na vse. .Dobro,' sem mu dejal, ,povejte materi odkrito, da bom storil vse po njeni volji.' ,Glej, tako se govori!' me poboža Martin po licu, ,res, pametnejši si nego ona.' ,Toda kaj je z onimi našimi obligacijami?' ,S kakšnimi obligacijami?' je planil Martin. ,1, saj menda veste, saj vam jih je dala mati.' ,Da, da,' odvrne hitro Martin, ,pri sodišču sO, pri sodišču. Vse to je vaše. Torej jutri gremo na rotovž. Sedaj pa zbogom!' Po teli besedah me je potrepljal Martin zopet po rami in odšveclral v hišo. Počutil sem se nekam čudno, kot bi mi ležal kamen na srcu. Vrgel sem motiko proč in prišel senile, na očeti' na luontu *wedi>ji itožokovfmui * svojo brizgano. S čudovito tx>/rt%ovnlnostjo eo metala vodo u 5 ni bilo nobene- re-nt nev -notti vef. — Najhujše je zadelo Ncmenicti. !.»-teren» 11 je pogorelo dobesedno vse, JiiJe in ' v gosjtodii rska poslopja in mnogo orodja. Pavlo-vifn jc zgorel pod in hlev riišo so rc-šili. Plotu /gornja liiSa. Pe»~-aričti pd. Klobčarju lilt-v <> rešili kosteten, retili velik de! vo.-i. ki bi I,il sicer silno ogrožen. Novice. (Podzemelj.) V ticdt-ljo, dito T. inaia se jt- poročil gosp. Niko 'lome iz Kapljišč. odličen kulturni delavec v katoliških organizacijah, z gdč. Barico Crnjč t/ Pravotine. Poročal je ženinov brat. prol. Matija lome. Na predvečer jioroke sn ženinu zapeli funt j c-kong regali isti pod vodstvom organista Janeza Totterja iz Gribelj lepo podoknieo in mu izročili v spomin nn fantovska leta lepo sliko. Odličnemu zakonskem« paru na novem domu v Podzemlju želimo obilo sreče in blagoslova! Prevzela stn domačijo g. Ldvarda Hotlila, njegova gostilna in trgovina sta *edaj v mladih rokali. O. prof. Tome je poročal tudi sorodnike v Kapljiščili. Obilo sreče! — V načrtu je, da letos naredi- novo cesto v Podzemlju, da se izogne hudemu klancu pri farni cerkvi. — Fantovska kougrcgacija jc pretekli mesec priredila ua odru precej zaliti ve iu smeliti z igro: i Zdravnikov strežnik*:. — Mogočno $e dviga pri jUtrni cerkvi mlaj. ki so g« vrli fantje postavili lttiij-niški Krttljifi v čast. — K mia smrt jc pretrgata nit življenja mlademu gospodarju Jožefu _l\z-dircu - Oiokti. očetu mladoletnih otrok. I mila jt- I kupljišf-iti dobra mati Bara Mateiitič. stara 5t> let. Obema družinama naše sožulje! — Na florijano'-r. smo imeli kar dve procesiji. \ Kloster äi< ni. Krasim. Udeležba velika, gustici pol-i.ošk vilno v krojih. V župniji imttuio Stiri gasilna društva, ki "so zelo ugilna. V 15 vaseh obhajaj« letos «mantice. Mladina se rada zbira tikvt»? Marije in ji veselo prepeva. Te šnuiniicr obiski: itia tudi oba domnčti dušna pastirja. Gasilska slovesnost. i Vrh .sv. Treh kraljev.) 111. k: rudi prihajajo nu naš lirib. tltt jjo uiajiueiu tindu uživajo prekrasen razgled jx> dobršnem delu naše lepe slovenske zemlje, iu tistim, ki radi poromiijo sem gori, da sv. I spni kraljem priporoči j « svoje zadeve, naznanjamo, d» l»o 4. junija pri nas velik jiraznik. Seveda, (udi drugod bo binkoštit« nedelja, u pri sv. Treh kraljih bo vse bolj svečana. -Naše mlado in delavno gasilno društvo h je namreč nabavilo novo motorno brizgalno in nu binkoštno nedeljo, po službi božji ob 10, bo slovesno blagoslovljena. Po slovcsnili iitanijuli pa bo — v korist gasilnega društvu — pri Dolinarju velika veselica s tombolo. Pridite na binkoštno nedeljo mnogoštevilno i povečal našo slovesnost i \ki-častiti naše mlado gasilno društvo in |>o-kusiti svojo srečo pri tomboli, komur bo sreča mila, Iw od sv. 'I teb kral jev korakal veselega srcu ol> lepi juuiei ali pa se z gramofonom v nahrbtniku veselil poskočnih vi/, ki iilt bo mogel navijati, ali pa .sopitisi pod vrečo koruze — in še mnogo drugih lepili in koristnih reči je. ki čakajo nu srečnega dobitniku. Naši sadjarji in vrttfarji. (Begunje pri Cerknici.) Na praznik Vneboltoda se je pri na.s ustanovila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Precej pozno smo se zganili, vendar ne prepozno. Zadnjih deset let je rasilo zanimanje z.u sadjarstvo kar vidno. Mnogo sadnega drevja je bilo na novo zasajenega. Zunaj vasi so nu- dali kar celi iuM«di. ki že prinašajo sudoi,. L panje je, da lma. Žeiistvo pa ni došlr. k popoldanskemu predava«}« v tolikem številu, kakor bi pričakovali. Zanašamo se. da Iki ij0! družuica. it kateri je takoj ob «slano vii j,rj. stopilo uatl 50 članov, H-(« 1 uspevala j>wl voti. «1 vom vnetega sadjarja g. Ivana ePtrifa i, Selšt-ka. Vsak trgovec, ^ gtfsp°dar gospodtoja poserò_ XIII. LJUBLJANSKI VELEJEJEM OD 3. DO 12.3UNIJA 1933. Pregled vseh predmetov iu potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu. Itazstavišče obsega 40.000 m!. Polorifna vainja na irleiairab, popu-: na parebredik. Speculine ruttare: Poh 141vo. mil«, tekttilno bUgo, papir, živil«, lujsttl promev Dolenjske, pe-rutalaa 111 kunci, „tlvan in ruttine t EtuioTuijti". Legitimacije ce dobe pri biletan.iti Fatcika, reilUi denarnih lavcdlb, tvipnUi in obòlaskUi uradih, ia pri reòJUi telexm. postajali Dravske banovine Velesetmitko ubavliic le p eatro in Telilcomestiio. V vsako hišo »Domoljuba«! lov grob. Tu sem sedel dolgo in gledal naš beli dom. Ze je priplaval mosec po nebu in tedaj se pojavi za pokopališko ograjo naenkrat — Niko! ,Ivica,' me pokliče. ,kaj počneš tu? Ivica, pojdi va domov, pozno je že.' ,Grem,' mu odvrnem jaz. ★ Drugo jutro sem zgodaj vstal. Oblekel sem se kakor za nedeljo in isto sem ukazal tudi Niku. Jernej in Rok sta bila nekje v krčmi onkraj ceste, mati jia sama v sobi. Stopil sem k njej. ,Bog vam daj dobro jutro,' ji rečeni mirno; ,torej danes se gremo na rotovž delit.' ,Gremo,' mi odvrne ona zmedeno. ,f'a dobro, mati, naj bo po vaše. Bo vsaj vsak na svojem in vsak bo gospodaril po svoji volji. Ce bi bil rajnki oče še živ, bi ne bilo tako: ostalo bi vse skupaj. Toda pokopali smo ga in njegova beseda ne velja več, a jaz ne bi rad, da se grizemo in pravdamo. Bolje bo tako.' ,Da, bolje bo,' odgovori mati. >Ali slišite, inati, samo nekaj vas prosim, preden si razdelimo.' •Povej I' ,Niko in Jelica naj ostaneta pri meni. Navadila sla se me, kajti vi — vi imate —' naprej nisem' mogel govoriti. Odšel sem iz sobe, ona je pa samo pokimala z glavo. Pri Svetem Kralju je zvonilo ravno osem, ko smo Odäli mati, ja*, Niko in nag varuh proti mestni liiSi. Hodili àmo drug poleg drugega, a nihče izmed naših ni zinil nobeno bcsedice, kot pri pogrebu. Le varuh je čenčal in čenčal ter časih materi nekaj zažepetal, n ona ine je vselej pogledala izpod čela. Ob oknu krčme ob cesti srno 5* opazili Jerneja. Smehljaje ji je pomežiknil, a mati 11111 je bojazljivo pokimala. Prišli smo na magistrat pred nekega trebušastega gespoda, mislim, da je moral biti senator. vsaj Martin ga je vedno ogovarjal: ,Spectabilis domine senator!' (Spoštovani gospod senator.) Senator j" imel debelo glavo, velik trebuh in kratke noge. ,Hm,' pravi in si pogladi z dlanjo lice, ali ste vi Krušiči?' ter začne pri tem močno kašljati. ,Smo, vaša milost!' ,Pa kaj bi radi? Po kaj ste prišli?' Naš varuh se globoko prikloni in začne blebetati senatorju cele latinske litanije1, od katerih nisem razumel jaz ničesar. Le kadar je pripovedoval Martin po latinsko o goldinarjih, je kimal senator z debelo glavo1 in debeli nos se mu je od zadovoljnega smeha še bolj razširjal. ,Hm!' izpregovori senator in potrkava s prsti po trebuhu, ,vi bi se torej radi delili?' ,Da, vaša milost,' pritrdi plaho mati. ,Dobro!' pravi senator. ,Takoj bomo napisali pismo.' Senator je sedel za mizo, pogledal če je pero dovolj priostreno ter začel pisati in pisati. Napisal je tega celo polo. Mi smo morali počakati v predsobi, le naš varuh je ostal pri senatorju in mu govoril po latinsko. Poklicali so nas, da podpišemo. Jaz sem prosil, naj se mi pismo prebere, toda senator se zadere name: ,Glej ga, pismouka v opankah; da bi Ii še bral; ali sem morda tvoj učitelj? Kaj ni Sveto pismo, kar jaz napišem?' Potem je začel nekaj latinsko brati, a ko sem mu povedal, da tega učenega jezika ne razumem, mi po hrvaško na kratko pove, kako je vse po pravici razdeljeno in da bo dobil vsak, kar mu gre. Podpisal sem tinsko. ' Na Hrvaškem je bilo v listi dobi vse tiradovniije še la- Zumorski pregovori. -■ Zamorci «e ne <«1 liku jejo s pridnostjo in veseljem ilo dela. O tem |iričajo ludi njihovi pregovori, ki jih je zumi neki misijonar. Mnogi zamorski pregovori ljj>-
  • Spectabilis< sem, jSpectabilis« tja. Končno smo se vrnili na naš — naš! — dom, žalostni in potrti. Podpisali smo pismo, kako uaj bi se razdelili, toda paš varuh ni črhnil o delitvi ne bev ne mev. Vse je ostalo pri starem — pogorelca pa v hiši. Zdelo se mi je čudno in vprašal sem varuha, kaj je. Toda on je skomignil z rameni, rekoč: ,Vse bo prišlo, saj je še čas!' Poročni dan se je bližal, a mati mi naenkrat reče, da ga bo treba odložiti še za en mesec, kajti ni šc pripravila perila in tudi dolžniki da niso prinesli obresti, za svatbo je pa treba denarja, kajti ona neče, da bi se ženil kot cigan. ,Mati,' sem dejal precej razburjen, ,sedaj mi je pa dovolj. Vse sem vam ugodil po vaši želji in proti svojemu srcu, samo da bi ne bilo zamere, toda povem vam, da me ne bodete več vodili od meseca do meseca za nos. Bog vam blagoslovi ta vaša pogorelca, a rečem vam, dajte mi dekleta in zbogom.' Odšel sem, ne da bi se zmenil, kaj bo odgovorila. Toda ko sein omenil ona pogorelca, je zardela od togote. Odšel sem na cesto in naletel tam na svojega varuha ter mu povedal, kaj se je dogodilo. ,No, no, no,' se nasmehne Martin. .Poglejte situeža! Pridi jutri k meni v mesto. Saj veš, na Potoku pri eno-okem mizarju. Tam bova uredila vse, da se že rešim tega vraga, kajti ludi meni že preseda. Torej jutri okoli desete.' ,Dobro, zbogom:' sem dejal. Martin je odšel proti naši hiši. Komaj se je oddaljil za streljaj od mone, je stopil izza grmovja Jernej. Oba sta se ozrla za menoj, potem sta se pa začela polglasno razgovarjati. Odšel sem v Crnomerce. Ne vem, kaj mi je bilo, toda vse me je vleklo tja, kakor bi bili vpreženi štirje konji predme. Bilo je na večer. Pred hišo je sedela Jagica — sama. Vse je bilo tiho, vse mirno, nebo je pa žarelo v večerni zarji. Le izza Vukovičeve hiše se je slišalo udarjanje kladiva. Dvoje, troje otrok se je lovilo pod vrbjem. Sredi ceste je stal velik voz, a ob njem je vlekel suh kranjski voznik svojo pipo. Pri Svetem Duhu je zvonilo Zdravomarijo, a iz .mesta so šle delavke ter nosile na ramenih motike in pele svoje pesmi. Tako čudno mi je bilo pri srcu, tako dobro. Jagica je sedela, kakor sem dejal, na klopi pred hišo. Kakor da jo vidim še sedaj. Glavo je naslonila na levico in zrla v tla, z desno roko se je pa poigravala S koralno ovratnico. Okrog nje je predla bela mačka ter dvigala rep in glavo, a pod noge ji je legel črn, kosmat pes. .Dober večer, Jagica I' sem jo pozdravil. Deklica se je zdrznila, kot bi jo potegnil z resastim klasom po vratu. ,Bog ga daj, Ivica,' mi živahno odzdravi, ,odkoi3 prihajaš, dragi?' ,0d doma, Jagica.' ,Kako je doma? Ali je mati huda?' ,E, po stari navadi/ Deklica je skrila obraz in mislim, M na voj. vežbailšču v üev. Ma . v Polju pri Ljubllsni. Tekmo culi lodo najboljši plemenski konji. 5ku ne nagr»t*e Oin 50.0:0'— Videl sem ga na neki svatovščini. Trenutno me je obšlo, da je to druga sva-tovščina, ki smo jo praznovali pred desetimi ! leti: Tomaž je sedel prav tak kakor tedaj za j mizo in pritiskal svoj meh. In svatje? Meni so se kar zdeli nekdanji. Šele potem sem se spomnil, da je tisti ženin že zdavnaj umrl. Nasmehnil sem se: »Ta dva znata kar pridržati čas! Mimo vseh dirja. Tomaž in žena ga pa držita kar na vajetih in stati mora!« Potem se prično najhujše skrbi. Starejši sin Francelj, se izuči za strojarja. Mlajša dva sta v srednji šoli, najmlajši je pričel v osnovni Soli trgati hlače. »Čudim se, da ne osivim. Pa zmerom sem take volje, kakor tedaj, ko sva se vzela !« omeni včasi Tomaž ženi in jo ljubeče pogleda. »Tudi jaz! To življenje je tako polno vsega dobrega in slabega! Skrbi so res vedno večje. Tvoja harmonika mora še vedno petil Moja roka ne sme omagati pri delul« mu odvrne ona. In vse gre dalje. Tomaž še vedno nateguje svoj meh Ljudje se pač vedno ženijo in se bodo ženili. Svatov-ščine pač morajo biti. Starejši sin odide k vojakom. Trmo ima v srcu in voljo kakor irhovino. Dovrši pod--častniško šolo. Kesneje postane oficir. Medtem dovrši drugi sin, Tine, že univerzo in postane profesor. Tomaž pa gode. Ko sedi na svatoščini in plešejo svatje, se sučejo tudi njegove misli: »Tine, moj srednji je profesor, Francelj oficir. Jože naj bo duhovnik božji!« Spet veselo zaigra in se smehlja pred se. In res se tako zgodi: Tretji sin zapoje novo mašo. Ko sede na novi maši vsi skupaj, pro- slavlja govornik novomašnika in njegov» starše. Tomaž se kar nekam izmuzne. Kmalu s« vrne s harmoniko pod pazduho. »Kaj boš s harmoniko?« se čudi žena. Tomaž se p ,azno in vdano nasmehne in reče: »Greh delajo godci, ki vse noči preigrajo in prekvantajo, da ljudje nore in si kvarijo zdravje. Vesela, okrogla melodija je pa všeč Bogu in ljudem. Nikoli nisem preveč svini. Na svatoščinah sem rad zagodel in izpraznil kozarec ali dva. To je bilo vse. Toda Bog je blagoslovil moj trud. Zaslužil sem Verujte mi gospodje! Harmonika je mnogo pomagala, da je stopil moj sin danes pred oltar!« Poslušali so ga in kimali. Tomaž je pa stegnil svoj meh in eno zaigral. Zaigral je res samo eno, toda kratko in veselo. Potem je spet spravil svoj meh in se med solzami nasmehnil: »Poglejte! Kakšno srečo nama je dal bi Bog meni in moji Tinci! Naš zadnji najmlajši je včeraj postal jurist. Zdaj bomo imeli še pravdarskega doktorja, ki bo uravnal nai prepir, če se spričkamo!« Jeseni sem srečal Tomaža in Tinco Veselo smo se pozdravili. »Zdaj sva na konju! Vsi otroci so preskrbljeni. Za najmlajšega se bodo pobrigali ostali trije. Midva sva pa spet mlada in vesela Ej, še bova živela! Zakaj pa ne? Hišo imava in kos travnika in njive. Človek res sam ne ve, s čim si je zaslužil toliko božje dobrote!« je dejal Tomaž in mi prijateljsko stisnil roko. 20 aeroplanov Hobi V*»tk»n Kakor je mnogim znano, katoliški misijonarji ne razlagajo paganom samo verskih resnic, temveč jim pomagajo tudi z šolami, bolnišnicami, sirotišnicami itd. Misijonski delokrog obsega neredko težko dostopne kraje in posebno v slučaju nenadnih hudih bolezni in gladu je pomoč prizadetim zelo otežkočena. V svrho hitrega prevoza bolnikov, zdravnikov, zdravil in življenjskih potrebščin hoče sv. Oie nakupiti za katoliško misijonsko delo 20 aeroplanov, ki bodo preskrbljeni z vsem potrebnim. V ljubezni do bližnjega je katoliška cerkev slejkoprej na prvem mestu. A i smem vstooits? Holandski umenik je naslikal nedavno sliko, ki vpliva na opazovalca bolj kot rele knjige. Slika predstavlja Kristusa, ki prosi ® vstop v palačo Zveze narodov v švicarski Ženevi. Bosonog, v raztrgani obleki, oprt na potno palico stoji pred debelim vratarjem : sSnien» li vstopiti,« vprašuje, »vsaj kot tih opazovalec?« Toda vratar mu ne odpre vrat. On ve, da Kristus ne bo zbrani gospodi dobro dosej. Svet »urejujejo« brez Kristusa. Za«o ne b® uspeha, zakaj še vedno ima za ureditev sveta polno veljavo vekovito načelo: Ako Gospo« ne zida hiše, zaman se trudijo zidarji.« V vsako hišo »Domoljuba«! U Naznanila n P. n. županstvo v Sloveniji prosi založništvo «Družinske Pratike« v Ljubljani, d« mu javijo vse morebitne piemcmbc in pomote v zaznamku sejmov v Sloveniji, ker je v interesu kupcev in prodajalcev, pa tudi obòin, da se pravilno natisnejo sejmski dnevi. n Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino bo imelo občni zbor v soboto, 10. junija ob 2.30 pop. v dvorani restavracije »Pri Levu«, na Gosposvctski cesti v Ljubljani. n Dekliška Marijina družba nn Trati priredi na binkoštni pondeljek popoldne ob 3, v dvorani cerkvene hiše ua Trati, uovo slovensko igro v 4. dejanjih: iKoroški tihotapci«, spisal l'rnnce Brenk. — Domačini in okoličani pridite! n Cerkcvcno predstojnišlvo v št. Jerneju bo binkoštni torek oli 0 un novo im dražbi oddalo cerkveni mlin v najem. Mlin je konstruiran na-turbino in ima 4 tečaje. n Vaše pri Medvodah. Tu so 25. maja ustanovili društvo »Bratje«, ki ima giboni pravil nalogo skrbeti za onemogle in brezposelne v občini Medvode. Društvo pričakuje od občanov \..-ostriHiske podpore in vabi vse -, svoje \ rste. k Elster: Sodnikova hiša ob fjordti. fiigosl. knjigarna je izdala to lepo knjigo kot 51. zv. -ioje Ljudske knjižnice. Vezana stane 53 Din. broširana pn 4 Din. Priporočamo! 0 Lepa košnja sc odda \ Ljubljani poleg Dolenjskega kolodvora Prašu sc v l.jubljani. Groharjevo nabrežje št. 6. Ljubljana 30 maja. Žitne cene so na borzi zadnja dva tedna neizpremenjene, dočim so v prosti trgovini cene pšenici, rži in ječmenu padle prejšnji teden /a 3 do 10 Din pri 100 kg. 100 kg velja: pšenica 250—265 Din, ječmen 175—185 Din. rž 170—180 Din, oves 170—160 Din, koruza 115—150 Din, fižol 225—300 Din. Na borzi (vagonske po.šilju-tve iz Slavonije, postavljene v Slovenijo): pšenica 277-297.50 Din, koruza 112.50-122.50 Din. Mlcvski Izdelki (prosta prodaja): pšenična moka 400—423 Din, koruzna moka 150—200 Din. Borza: bačka moka nularica 425—430 Din, bu-natska moka nularica 435—440 Din za It«) kg. Živina se prodaja po iieizprcmciijcnih cenah. Suino tel ice L vrste so v zadnjem tednu padle v ceni za 25 par pri kilogramu. Za cel dinar pa so prdlc cene prašičem, ker sc je zaradi avstrijsko zapore močilo zmanjšal izvoz svinj v Avstrijo. Voli L vrste 4—4.50 Din, voli jI. vrste 3.25—3.75 Din, voli 111. vrste 2.25—3 Din; (elice I. vrste 4—4.50 Din, telice 11. vrste •>.25-3.75 Din, telice III. vrste 2.25-3 Din; krave L vrste 5.25-3.75 Din, krave II. vrste 2.2>-3 Din, krave III. vrste 1.50-2 Din; teleta 1. vrste 6—7 Din, teleta II. vrste 5—6 Din; pre-sici-špeharji: domači 7.50-8.50 Din, hrvaški 7.jO—9 Din, prešiči-pršutarji 7.50—8.50 Din. Živinske kože: volovske 6—7 Din, bikove * Um, kravje 4—5 Din, telečje 9 Din, domačih presičev 3—4 Din, hrvaških prešičev 0.50—I Din. Krmila: seno 50—70 Din, slama 50-60 Din, lucerna (seme) 1800 Din — vse za 100 kg. Lancile tropine prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani po 210 Din, klajno apno po 275 Din za 100 kilogramov. Din 150.000'-"rŠSST "li !e, izplačala Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom« r. z. z o. z. v Ljubljani, TyrSeva resta 81/1. m se čutim dolžna izreči tem potom javno priznanje; ojiooru in vodstvu zadruge za točno In solidno potovanje. Prepričala sem se, da je ni bolj idealne poti za razbremenitev posestva in za zidavo kot potoni zadruge >Moj dom.-. Posojilo sem dosegla s iem, da sem postopoma vložila v zadrugo „Moj dom" »Din 25.372 - Upoštevajoč to vlogo dolgujem '■adrugi danes samo še Din 124.6S8- in bom ta i,-8 «Rta&ta v približno 13-14 letih po povprečno ™ «*>■— mesečno. Zadruga »Moj dom* zasluži Popolno zaupanje, odbor in vodstvo zadruge pa javno r' '"lltlnjO. Savica Kailay, Ljubljana, Levstikova 22. Dobri listi kaJ0rdr.y '^Amik*"' misijonski mesečnik s sli-Be^lM1 YV30'. BI»«os>ovljen po papežih Piju X., Benedikt«, XV. in Piju XL Stane za celo leto 10 f;'"- Na™fa„sc P" družbi sv. Petra Klavcrja, Ljubljana,Metelkova 1. _ Vsebina št. 5 (maji: Novi prefekt propagande _ Rešena po varstvu Brezma-lvtnc r= tls, "S ^tev _ Iz misijona uršu-n i.Vi , kl — Za oprostitev afriške žene _ dolgoletna želja se bo uresničila — Božji blagoslov spremlja naš misijon - Iz kroga naših čitateljev -Kratka misijonska poročila - Prvi katoliški pogreb v misijonu Glen Cowie — Črna junakinja — Brezmadežna je pomagala Uslišane molitve na pri-prošnjo služabnice božje Marije Terezije Ledochow-skc. — Za vse naročnike .Odmeva« in »Zainorčka« berejo afriški misijonarji letno 5C0 sv, maš. Mali opSasiifl* Vsalta drobna vrstica ali oje prostor volja za enkral Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov uli vajencev in narobe. ta Z Din 15'— ir nnjnoveišo brzo klepalnike dobile samo pri Pr. Stupica. ieicz-niiia, poljelslti stroji in čebelarske potrebščine, Ljubljana. Gosposvet-ska cesta 1. t/huj seno, štrauge, ■r" uzde in drugo vrvarske izdelke dobite najceneje pri I. Aitdiovic, Mestni trg St o . Ugoden nakup žime mursko trave ter m l'eie za nostoije. proti dolgoletnemu odplačevanju za razdol-žitnv. nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin, za doto itd podeljuje »Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25.1. Išče povsod poverjenike! Ulama vajen kmečkih niHPEU de^ trezen, pošten, katol. mišljenja vojaščine prost, v starosti 22 do 35 let se sprejme k paru konj. Zglasiti se jo pri Ivan Kržič, poso3tnik in gostilničar, Rakitna 35, p. Borovnica. Hrwnlnr dvojnik s 4 ÜMÖIBI okuij d0bl.0 ohranjen na prodaj. — Kje, se izve pri žup-nein uradu v Kolovratu. Cena po dogovoru, AMiiiiH $ Horn in s tresalom za slamo, malo rabljena na prodaj. Fra c Grill, Poljana 14, Toplico pri Novem mestu. priden i u jiošten, s hrano in stanovanjem v hiši se takoj sprejme. — Ana Peternelj, splošno lili »arsivo, Škofja Loka, Grajska pot 0. Suhe desne javorjeve m hrastove kupi Jernej Sitar, mizarstvo, Šmihet pri Novem mestu. posestvo lik Viča Kožarje 39, Zdešar BStiPja nega sprejme Ivan Dovč, Slape 9, D. M. Polje. Pekovskega vajenca s popolno oskrbo sprejme takoj M. Jančar. Zadvor, Sp. Hrušica pri Ljubljani. Kupim HIfoalÄ cerkve inšoic. Ponudbo na upravo Domoljuba pod št. 6110. kmečko posestvo v lepem kroju Gorenjske. Najrajši v okolici Kranja, Škofje Loke ali Vrhnike, plačam v gotovini. Ponudbena upravo Domoljuba pod »ravnina št. 5192/6035C. Mo močno in zanesljivo sprejmem takoj v trgovino meš. blagom podružnica Klopčič Franc, Moravče 32. Večje posestvo na Dolenjskem se o Ida pridni družini v najem. Prednost sadjarji. — Ponudbe na upravo pod iSkrbinl« št, 6047. Čevljarska stroja Cilinder in Pfaff levo-ročno malo rabljena proda Miha Turnšeh, St. Vid pri LJubljani. Posojilnica is firmiliics v Poljanah nad Škofjo Loko izjavlja, da bode vse hranilne vloge, vložene po 1. jan. 1933, na «aliterò takoj izplačevala. Obresti so iste kot od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poštev prepisi iz ene na drugo knjižico. Veliko veselje bode celo leto v rodbini, ako si nabavite manutakturno blago v Trg. domu Stermecki, ker tu so cene zelo nizke, izbira pa ogromna in blago izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce od platna, gradla, ce-firja, sukna, kaingarna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskovine, sploh vse manufakturne robe. tpgcvskt ■ no« tvnmxki ■tovaroa • pebil a ■ tu ■ oslek Celje št. 19 Vzorol in canik zastonj. Prostovoljna javna dražba moške konfekcije v Ljubljani, Prešernova 54, dvorišče so bo vršila z dovoljenjem Mestnega načelstva v času od 3. do 30. junija 19.13. Na dražbi se ho prodajalo razne moške, fantovske in dešk,' obleke, površnike, trenclicoate, vse vrst i hlač i. t. d. Izklicne ceno bodo neverjetno nizko. Ne zamudite ugodne prilike, oblecite se poceni z dobrini blagom! Dražba se bo pričela v soboto, dne 3. junija 19.18 ter se bo nadaljevala dne 6.. 8., 10., 12., 14,. 17 , 19., 21.. 24., 26., 27. in 30. junija. ' Ogled blnga dopoldne od 8 do 10, dražba od 10 do 12. — Ogled blaga popoldne od 2 do 3, dražba od 3 do 6. — Vsakdo si laliko kupi za malo denarja dobro obleko. Pos tite dražbo, prepričajte se! VINA za vso prilike naročile pri Centralni vinarni v Uubljan' Dijak Stanko: »Pojdi, greva na sprehod lep dan je.« Dijak Janko: »Ne, ne morem, domov pišem pismo.« Stanko se je čez poldrugo uro vrnil. »No, zdaj pa le pojdiva.« Janko: 5Ne, Se niseiii dokončal pisma.c Stanko: »Kako to, da tako dolgo pišeš to pismo? Mar pišeš po denar?« Janko: »Ne; skušam pisati, ne da bi prosil za denar.« Izdajatelj: Dr. ßregorij Pečjak. Urednik: Jeie Košiček. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cef. pažnjo svojim nogam. V vsaki naši prodajalnici Vam postrežemo z odgovarjajočo obutvijo tako za praznike kot tudi za vsakdanjo nošnjo, najsibo za delo ali pa za dom. Naša letna obutev je lahka, udobna in poceni. Obiščite nas. Oglejte si našo letno obutev brez obveznosti za nakup. Štev. 27-34 Vrsta 242 Otroški telovadni čevlji s prožnim chrompodplaloin Ženski Din 35-, moški Din 39-, Sandalo s crep-gumijaatim podplatom ne» no nog ne žepa. Zelo so lahke, zračne ia udobne. Žeuske Din 59'-. Vrsta 3335-10 Udoben ženski platneni čevelj z gumijastim podplatom in nizko peto Praktičen za vsakdanjo nošnjo. Vrsta ,445-09 Praktični letni čevlji z zaponko, iz najboljšega platna. Neobhodno potrebni vsaki ženi za vsakdanjo nošnjo. Lahki in poceni. Vrsta 4561-29 Za suor!. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste sporta, tur siiko in razne igre Vri. 27-34 liin 35'- Vrsta 2927-41 Zračno in lahke sandale s chrom-podplato«. V toplih dnovih neobhodno potrebne. Vrsta 3945-03 Praktičen in ude ben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom, za vsakdanjo uporabo nenadomestliiv. Vrsta 3925-23 Za gospodinje, ko greilo kupovat na trg, praktični in trpežni čevlji z elastičnim gumijastim podplatom. Otrošk-t sandala a ero i-gumijastim podplatom, elastična in trpežna — Stev. J2-26 Din 35 štev. 35-38 Din 59-, Vrsta 1937» Iz mučnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni Stev. 20-26 Vrsta 5851-30 Za ljublienčkelakasteali rjavo kombinirane čeveljčke. Zelo lepi in Vrsla 1637-21 Iz prvovrstnega telečjega boksa, rjavi «' črni. Zelo praktični in udobni. Poleti nosite lahko in udobno obutev, Vel. 20-26 Vrsta Polčevlji iz prvovrstnega telečjega okrašeni s perforacijo. Eleganten čevelj iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijami iz ZA BINKOSTNE PRAZNIKE OTROKOM: v vročih poletnih dneh morate predvsem posvetiti čim večjo M O Ž E M :