8. številka. *
V Ljubljani, dne 24. februarja lil7
iv. leio
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka lOvia. Naročnina za Nemčijo za «elo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo : Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Mi
I
1
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enoatclpnirri peti t vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
DoSožSmo deSokrog strokovnim organizacijam S
Čudna zapoved! Prve strokovne organizacije so stare že po šestdeset let, prvotni početki delavskih organizacij pa sedajo v početek devetnajstega stoletja; prve stanovske družbe, ki seveda niso imele povsem izkristaliziranih tistih nalog, kakor jih imajo sedanje strokovne organizacije so se pričele že v petnajstem stoletju. Nazori so se polagoma bistrili. Sporedno z razvojem kapitali-stiškega gospodarstva se je razvijala tudi zavest delavstva. Kapitalistiško gospodarstvo je napredovalo, tende. ca kapitala je bila naravno ta, da donaša kapital čimvečji dobiček od dela na eni strani, na drugi strani ps, da prodaja izdelke in pridelke konsu-mentom čim dražje. Kapital hoče torej imeti dobiček na dveh straneh. Nar«ivna posledica tej gospodarski težnji je bil preobrat v mišljenju delavstva in konsumentov. De lavstvo je jelo uvidevati, da se mora braniti, da mora priboriti zase čimveč koristi, ki jih donaša delo na eni strani, na drugi strani pa mu jemlje nakupovanje blaga preveč zaslužka. To spoznanje je ustvarilo strokovne organizacije, ki združujejo delovni razred v svojem okrilju. Socialistične in druge strokovne oziroma stanovske organizacije štejejo danes na vsem kulturnem svetu gotovo več nego trideset milijonov organiziranih delavcev in uslužbencev, od katerih pripada več nego polovica razredno zavednim delovnim slojem.
Posamezna strokovna organizacija lahko doseže nekaj uspehov tupatam v svoji stroki glede mezdnih in službenih razmer. A trajni taki uspehi ne morejo biti, ker poišče kapital nova pota, da nadomesti izgubo na dobičku ali s tem, da delavstvo izkorišča z intenzivnejšim delom ali pa konsumente s podraže-vanjem blaga, med katere spadajo v prvi vrsti vsi delovni sloji. Kolo gospodarstva se torej suče vedno precizneje. To dejstvo delavstvo pozna. Zato prihaja do sklepa, da je boj strokovnih organizacij za trenutno izboljšanje življenskih razmer potreben, nujno potreben, če hočemo obvarovati človeštvo pred poginom, toda končnega uspeha, končnega zagotovila za dosego človeške enakopravnosti, človeka vrednega življenja ne ponuja, če ostanemo na polpota. To strokovno organizirani delavci prav dobro vedo. Vrhu-tega pa porablja kapital le toliko delavcev, kolikor jih potrebuje, a drugi pa ostajajo na cesti brez zaslužka in brez pomočkov za življenje.
Strokovne organizacije v Avstriji^ niso politične. Avstrijski zakoni dele društva v dve glavni skupini: politična društva in nepolitična društva. Kje je pravzaprav meja med politiko in gospodarstvom, tega ne ve noben državnik. Mi smo mnenja, da take meje sploh ni, ker je gospodarstvo predpogoj in posledica politike in obratno. Iz gospodarskih vzrokov napravljajo zakone in politične korake zato, da pospešujejo gospodarske interese tistih slojev, ki imajo v posameznih državah ali tudi v več državah, skupne interese, tiste struje, ki imajo takrat ravno nadvlado v gospodarstvu in politiki. Delitev organizacij v politične in nepolitične ima torej očitni namen ovirati strokovne in stanovske organizacije pri svobodnem delu, i<er bi sicer organizacije, če bi imele pravico,
baviti se s politiko, izrabile svoj vpiiv direktno na zakonodajo proti vladajoč m političnim oziroma gospodujočim slojem.
Kljub vsemu temu je naloga strokovnih organizacij, pospeševati razredno zavest na podlagi gospodarske politike. Politična izobrazba je mogoča tudi v strokovnih organizacijah, med giavne namene spada izobrazba in politična izobrazba je tudi izobrazba.
Ustanovitev in razvoj strokovnih organizacij je pospeševala socialna potreba. To ne velja le za socialistične organizacije, marveč tudi za vse druge sianovske organizacije.
Nastane pa vprašanje, kdo naj komandira strokovne organizacije, kdo naj jim določa delokrog, če organizacije poznajo svoj namen, če se zavedajo svojega položaja in so postale močne iz lastne moči, dvignile se do izredne moči, do razredne zavesti, ali ni potem popolnoma naravno, da si določajo delokrog organizacije same. Strokovne organizacije so v svoji notranjosti najbolj dovršene organizacije in imajo moralno pravico ter so naravno poklicane sodelovati povsod, kjer gre za interese, ki jih imajo delavci vobče. Organizirano delavstvo more vplivati na razvoj svetovnega nazora in če bo svetovni nazor drugačen, prepojen s socializmom, bo tudi mogoče uvesti res pravične socialne razmere.
Gre torej v prvi vrsti za nov svetovni nazor. Delavstvo, uradnistvo, vsakovrstni uslužbenci, vse to delavstvo se organizira. Organizirajo se odvetniki, zdravniki, drugi obrtniki, kmetje: vse vse se organizira in obenem deloma proletarizira. Med temi stanovi so izobraženi ljudje, so tudi siromaki, kje pa so tisti, ki so skušali zasejati med te stanove čut socialne pravičnosti. Od teh slojev delavstvo v sedanjih razmerah ne ‘pričakuje sicer mnogo, toda, kdor se strinja z novim svetovnim nazorom, kdor ima pošteno prepričanje o socializmu in njega pravičnosti in bodočnosti, mora ustvarjati podlago za novi svetovni nazor tudi v teh vrstah.
Delo za razredno zavednost, delo za svstovnost socializma vobče, in sicer po vseh delih človeške družbe, utegne mnogo bolj pospeševati smoter; vsakdo naj stori v svojem krogu svojo pošteno dolžnost in strokovne organizacije, ki so družbe razredno-zavednega delavstva, jo bodo storile tudi same, računujoč na pošteno sodelovanje vseh zavednih slojev in prijateljev. Birokraški komando in omejevanje svojega delokroga pa strokovne organizacije ne priznavajo.
Omeniti morarno še nekaj. Politika služi zlasti v dva namena. Nekateri hočejo s politiko v svojem lastnem interesu doseči oziroma ohraniti gospodstvo svojemu razredu; ti so pošteni nasprotniki. Imamo pa še drugo vrsto ljudi, ki hočejo z raznimi pretvezami, z demagoštvom, pridobiti poli-tiški vpliv v svoj lastni interes ali pa tudi obenem v podporo strankam, ki so delavstvu nasprotne in škodljive, ti so pa demagogi ali politični sleparji. To razliko mora razredno zavedno delavstvo prav dobro poznati in jo primerno upoštevati.
Delokrog strokovnih organizacij je torej popolnoma jasen in določen; edino, kar še potrebujejo strokovne organizacije, je po litična svoboda. Politična svoboda je naravna pravica ne samo meščanskih slojev, marveč tudi človeštva vobče.
Itoveia k zakorcsj o [bolezenskem zavarovanju.
(Konec.)
Bolniščina pri normalnih porodih je doslej bsegala štiritedensko bolniščino, po novem zakonu znaša šesitedensko podporo in poleg tega, če porodnice doje sanie, dobe še dojiino premijo do dvanajstega ted: a po porodu. Dojilna premija znaša polovico bol-niščine V pravilih se sme določiti podpora za doječe porodnice eventualno do 26 tednov in dovoljevati bolniščina, če je potrebna, med nosečnostjo največ štiri tedne pred porodom. V varstvo bolniških blagajen, da se'ne izrabljajo, pa smejo bolniške blagajne določiti, da se vse te podpore izplačujejo le tedaj, Če je bila porodnica vsaj šest mesecev zaposlena v poslu, ki je dotžan zavarovanju.
Nekoliko zboljšane so določbe glede pogrebnine. Svojci imajo pravico do pogrebnine še pol leta potem, ko je bolnik prejel vso bolniščino, dočim je po dosedanjem zakonu stala nadzorna oblast na stališču, da zapade, če bolnik nima več pravice do bolniščine,tudi pravica do pogrebnih stroškov.
Nova dajatev, ki jo smejo bolniške blagajne sprejeti v svoja pravila, je bolniška ' strežba. Bolniške blagajne smejo oskrbeti porodnicam in bolnikom, ki so v domači oskrbi, izšolano strežniško osobje. Poleg tega se smejo porodnice z njih dovoljenjem oskrbovati v porodniških domih in enakih zavodih. V takih primerih se sme bolniščina do polovice znižati.
Družinsko zavarovanje ni obvezno. Zdi se pa vendar, da polaga vlada veliko važnost na družinsko zavarovanje, in si zato pridržuje pravico, da ga uvede za določene kraje obvezno. Družinsko zavarovanje obsega zdravniško pomoč, zdravila, sme se pa uvesti tudi bolniška strežba, pogrebnina in porodniška podpora. V družinsko zavarovanje ne spadajo svojci z višjimi mezdnimi dohodki. Ta mezdna meja znaša za Dunaj 4800 K in za kraje, ki so v prvem, drugem in tretjem razredu aktivitetnih doklad za državne uradnike, 4200 K, 3000 K, (Ljubljana) oziroma 2400 K na leto. Ali bo mogel uradnik ali delavec, ki zasluži neznatno svotico več nego 2400 K na leto, tudi ob nekoliko ugodnejših razmerah nego so današnje, nositi velikanske stroške za zdravniško pomoč in zdravila, je še odprto vprašanje. Tu bo marsikatera žena, marsikateri otrok, ki bi utegnil ostati pri življenju, poginil zaradi pomankljivega zdravljenja. in tudi zdravniki, ki pričakujejo od te določbe boljši uspeh svojim dohodkom, bodo večkrat razočarani.
Za dovoljevanje fakultativnih islučajnih) podpor za napravo posebnih uredb, kakor bolniško in rekonvalescentno oskrbo, clalje za obrambo proti ljudskim kužnim bekvnim in za podpiranje enakih smotrov, se smejo snovati posebni skladi, katerim prispevajo v prvi vrsti zavarovanci. Delodajalcem se sme naložiti prispevek le, če pritrdi večina zastopnikov delodajalcev na občnem zboru takim ustanovam.
Omeniti moramo še nekaj omejitev, ki se smejo sprejeti v pravila, pa jih še nismo omenili v tem poročilu, Bolnikom, ki se nahajajo izven okrožja bolniške blagajne, se sme dovoljevati višja bolniščina, in sicer najmanj 75 vinarjev, za zdravniško pomoč
2
in zdravila. V bolezni, ki jo je bolnik kri-voma dobil pri pretepih, ali je neposredna posledica pijanosti, ali si jo je zavarovanec namenoma nakopal, se sme bolniščina popolnoma ali le deloma odreči. Za posamezne zdravilne in terapevtične pomočke se smejo določiti primerni najvišji zneski, in mora večje stroške v take namene poravnati zavarovanec sam. Te določbe bi bile končno še sprejemljive, toda naslednji dve nam pa nikakor ne moreta ugajati. Zavarovanec, ki prejema bolniščino še iz druge blagajne, mora to naznaniti v treh dneh blagajni, sicer se sme njegova bolniščina toliko znižati. da prejemek iz obeh blagajen ne presega njegovega delovnega zaslužka. Bolniški prispevek strokovnih organizacij bi utegnil ob gotovih okoliščinah razlastiti neopravičeno bolnižke blagajne. Enako ozkosrčna je tudi določba, da se sme zavarovancem, ki imajo med boleznijo pravico do mezde pri svojem delodajalcu, za čas te pravice bolniška podpora omejiti ali sploh odreči. Ker bi se pa v takih slučajih morali v vsakem posameznem primeru stopnjevati prispevki in določevati visokost in trajnost podpore, se bodo bia gajne že glede na upravne težkoče, ki bi jih taka uredba delala, kar najbolj izogibale takim poskusom.
Novi zakon določa večje izdatke in seveda tudi večje prispevke. Zbiranje glavnice se sicer omejuje; rezervni sklad naj se ne zbira več do povprečnih dvojnih letnih izdatkov, marveč le do enkratnega zneska povprečnih izdatkov zadnjih treh let. Ker bodo pa izdatki ogromno narasli, bodo morale tudi dobro fundirane blagajne, ki je njih rezervni sklad že dosegel najvišjo mejo, zopet zbirati rezervni sklad. Kakšni bodo tedenski prispevki, sklepamo lahko že iz tega, ker zakon določa, da ne s^ejo presegati na teden 40 odstotkov povprečnega dnevnega zaslužka v posameznem mezdnem razredu.
Največji dopustni prispevki za bolniško blagajno in največje dopustne dajatve ob bolezni in pogrebnina bi znašale:
Dopustna Dopustna Dopustni bolniščina pogrebnina prispevek kron
Mezdni	razred	1	.	.	.	0 80	60‘—	0-50
2	.	,	.	1-12	67-50	060
3 . . .1-55	90 —	0-80
4 .	.	.	2-02	112-50	1-—
5 .	.	.	2-47	135-—	1-20
6 ,	.	.	2-92	157-50	1’49
7 .	.	.	3-37	185-40	1*65
8 .	.	,	4-05	225'—	2 —
9 ... 495	270’—	2-40
10 .	.	.	5-50	315-—	2-80
11	.	.	.	5 50	373-50	3-32
Posebni	razred	.	.	.	6 —	450'—	3‘60
Seveda bodo bolniške blagajne skušale pokriti svoje obveze s čim manjšimi prispevki, in višina teh bo mnogo vplivala tudi na dajatve blagajen Če se izvedejo vsi predpisi novele, tedaj bo zvišanje prispevka ogromno.
Predpise glede prispevkov delodajalcev novela ne spreminja, Vobče je tudi dovoljena določitev prispevkov po spolih zavarovancev in po večji ali manjši nevarnosti pri njih poslu; večje dajatve, ki nastajajo zaraditega, nosijo delavci in delodajalci po razmerju, ki je določeno v zakonu. Nasprotno pa morajo delodajalci plačevati sami doklade na obrate, ki niso urejeni zdravstveno po zakonitih predpisih.
To so najvažnejše določbe novega zakona.
Dne 9. aprila 1917 stopi nova novela v veljavo in obenem ne glede na to, ali so blagajne pravila že spremenile ali ne in uredile nove prispevke ali ne, dobijo zavarovanci pravico do porodniške podpore in do zvišane pogrebnine.
Vlada izda sama tudi vzorna pravila.
Rudarji, delavci v Idriji, pozor!
Jutri v nedeljo 25. svečana se bo vršila velevažna volitev volilnih mož v glavni zbor bratovske skladnice c. kr. eraričnega rudnika
v Idriji. Podružnica Unije avstrijskih rudarjev v Idriji stopa kot običajno tudi sedaj s kandidati pred Vas. To je njena sveta dolžnost, zakaj ta vodi že od svojega početka za Vas, z Vašo pomočjo uspešen boj za izboljšanje delavskih razmer v Idriji. Delovanje volilnih mož in članov predstojništva bratovske skladnice kot zaupnikov delavstva je odprta knjiga zadnjih let. Storili so vse, kar se je storiti dalo. Zvišale so se podpore vdovam in sirotam v kolikor se je to dalo,
v	zmislu § 36. pravil. Dalje so se dosegle znatne izredne podpore za nujno potrebne druž ne bolnih članov bratovske skladnice. Istotako zvišanje provizije starim provizijo-nistom z doklado bolniškim dninam i. t. d. Intervencije za posamezne osebe, ki se jim je v sili priskočilo na pomoč niti ne omenjamo. Delavcu ni iskati pomoči v neslogi, ampak v organizaciji, ki je osnovana njemu na korist. Zato pa proč z vsako kandidatno listino, ki bi skušala delavstvo samo cepiti. Ljudje, ki bi Vam ponujali kandidate od druge strani, niso Vaši prijatelji, ampak so kršilci discipline. Proč z oklici, ki so brez cilja »n na ljubo, že itak sčabirn razmeram Zapišite na glasovnice in oddajte na dan volitve svoje glasove prav vsi naslednjim možem:
Srednja in zgornja, severna zahodna jama in pripravljalnica volita skupaj 37 mož, in ti so:
Kaučič Anton II. Jurjavčič Ivan VI. Rupnik Franc II. Peternel Franc II. Peternel Franc III. Klemenčič Anton I. Baloh Leopold Bajc Jodak II. Šinkovec Matevž II. Šinkovec Franc VI. Kenda Ivan V.
Kos Anton II. Jurman Ignacij Jereb Ivan VIII. Strnad Anton Strnad Josip Krasna Anton Lapajne Ignac Lapajne Stefan II.
Gantar Ivan III. Medvedič Ivan Šinkovec Luka Troha Gregor Čar Ivan IV. Velikajne Martin III. Velikajne Ivan III. Šinkovec Franc III. Kumer Franc II. Jurjavčič Anton IV. Bizjak Gregor Bratuš Boštjan Tratnik Ivan XIII. Lazar Franc II. Lazar Peter I.
Filipič Ivan Uršič Franc II.
Lazar Martin
Lapajne »teran u.
Južno vzhodna jama veli 19 mož, in ti so
ITnrrai .Tnlznh ITT	Filinip Tnm«7
Kogej Jakob III. Kogej Ivan X.
Kogej Ivan IX. Franko Franc II. Jazbar Bernard Treven Paul Vinkler Anton Batagelj Franc Koler Anton IV. Bizjak Franc IV.
Žgalnica voli
Bajt Josip Vojska Franc Križič Vencelj
Filipič Tomaž Velikajne Ivan I. Lapajne Franc IX. Filipič Primož Kogej Franc IX. Terpin Anton Grošelj Peter Jordan Ivan Flander Anton
6 mož, in ti so:
Uršič Alojz Mozar Franc Poženel Ivan IV.
Stavbni in šumarski oddelek voli 5 mož, in ti so:
Majnik Valentin Troha Franc
Burnik Ivan Eržen Franc IV.
Hladnik August
Čas volitve je tako določen:
1. Vse jame in pripravljalnica volijo skupaj v Antonijevi Čakalnici od 9. do 10. ure dopoldne.
2. Stavbeni in šumarski oddelek volita skupal v prostorih stavbene čakalnice na vagi, od 10. do pol 11, ure dopoldne.
3. Žgalniški delavci pa od 11. do 12. ure dopoldne v žgalnici.
Delavci — rudarji udeležite se!
Svetovna volna.
Svetovna vojna na kopnem se ni o-krenila še na nobeno stran. Pomoska vojna divja breobzirno. V prvih 15. dneh je
bilo potopljenih blizu 200 ententinih ladij. Nevtralne države so vse nasprotne pomorski vojni, ker silno škoduje njih trgovini. Anglija pa postaja naravnost brezobzirna ter ,je zapretila, da bo sporazum zaplenil vse nevtralne trgovske ladje v svojih pristaniščih. V Ameriki imajo velike boje med vojnimi hujskači in pacifisti. Zato se Amerika še ni odločila ne za vojno, ne za mir. Čaka pač ugodnega razpoloženja med prebivalstvom, oziroma trenutka, ko zadobi v javnem mnenju kapitalistična struja premoč.
Na italijanskem bojišču so imeli hude topovske boje na Krasu in pri Krnu. Tudi na Tirolskem so bili manjši boji. Italijani so obstreljevali Trbiž s topovi. Na soški fronti so avstrijske čete dosegle nekaj uspehov, zlasti so vztrajno odbijali italijanske napade pri Gorici. Zlasti z lju-tim topovskim ognjem so pričeli te dni na črti od morja do Plav. Tudi letalskih obiskov je bilo več od obeh strani.
V zadnjem času je bilo tudi na ruskem bojišču več hujših bojev, zlasti v Galiciji in Bukovini in pa v severni Mol-davi na Rumunskem. Avstrijske čete so vprizorile pri Haliču ob Drini posrečen sunek, kjer so ujele okolo 1500 ruskih vojakov, zaplenile 12 strojnih pušk, 6 metalcev min in 3 topove.
Balkansko bojišče je pozorišče neprestanih bojev ob reki Črni. Praske se vrše tudi drugod in postajajo vedno Iju-tejše. Na tem bojišču so tudi lalijani. Nemške čete so jih ujele nad sto.
Francosko bojišče postaja važneje.
V	Šampaniji in ob reki Ankre so bili ljuti boji. V Šampaniji so Nemci dosegli teritorialni uspeh, ob Ankre so pa uspešno zavračali ljute angleške napade. Angleži obetajo, da se bo vnela v petih tednih najljutejša svetovna bitka, ki bo odločevala v tej vojni. Kaj bo iz teh groženj, bo pač pokazala bližnja pomlad. Dosedanje grožnje sporazuma se niso uresničile.
Tudi v Aziji ob Tigrisu imajo Tmhi še vedno ljute boje z ojačenimi Angleži, ki pa doslej še niso dosegli večjih uspehov.
Grčiji baje izroči sporazum novo noto, v kateri bo zahteval, da ji Grčija odstopi vse vojne potrebščine. Razmere na Grškem so kritične.________________________
Domači pregled.
Sodrug Viktor Zore je bil imenovan prisednikom v ljubljanskem najemnem uradu.
Občni zbor podružnice sodarjev in pivovarniških delavcev se bo vršil v četrtek dne 1. marca t. 1. ob 8.-zvečer v gostilni „Reininghaus“ v Sp. Šiški. Dnevni red običajen. Polna udeležba dolžuost!
Državni zbor In avstrijska socialna demokracija. V soboto dne 17. t. m. je zboroval klub nemških socialističnih državnih poslancev v avstrijskem državnem zboru na Dunaju. Posvetoval se je klub o notranjepolitičnem položaju. Poslanci smatrajo, da je Clam-Martinicovo ministrstvo strankarsko, ker sta v njem zastopana netnškomeščanska stranka po dven zastopnikih, ki gotovo vplivata na politiko vlade. Nujnost parlamenta je poudarjal vladar in tudi skoro vse stranke so načelno za sklicanje parlamenta vsaj navidez. Koerberjeva in tudi sedanja vlada sta izjavljali v programatičnih izjavah, da smatrata parlamentarno delovanje za nujno. Pač pa zahteva sedanja vlada, da se merodajne stranke obvežejo, da sprejmejo poslovnik, ki bo onemogočal obstrukcijo. Sprejeta je bila na sestanku tudi resolucija, ki je pa bila menda zaplenjena.
Umrl je v pondeljek, dne 12. t. m. večletni Član Unije rudarjev avstrijskih, sodrug Karl Knapp v Velenju. Bolan je bil precej dolgo. Pogreb je bil dne 14. t. m. Pokojnik je bil jako marljiv član. Bodi mu zemljica lahka!
r
Letni čas uvedejo tudi letos. Pričetek dne 16. aprila ob 2. popoldne, konec dne 17. septembra 1917 ob 3. popoldne
Regulacija cen. Meso postane nekoliko c> neje, podraži se pa kruh in moka za leti 1917 in 1918.
Nova policijska ura za gostilne in kavarne. Od pondeljka dalje se morajo gostilne v Ljubljani zapirati ob 10, kavarne pa ob 11. uri zvečer
Najvišje cene za čevlje določi potom posebne naredbe avstrijska vlada.
Močnate jedi se' smejo odslej dajati gostom, ki so v gostilnah na hrani le proti krušnim kartam.
Oddaja mlekarskih izdelkov in masti kakor jo je odredil urad za ljudsko prehrano vzbuja nekaterim strah, da bo s tem trpela preskrba mest z mlekom in mastjo. Pripominjamo. da je tak strah popolnoma neutemeljen, ker bodo od pridelovalcev zahtevale politične oblasti oddajo teh le v onih slučajih, ako sploh ne pridejo omenjeni pridelki v splošni konsum ter se bodo k oddaji zlasti za maslo in mast pritegnili posebno tisti pridtlovilci. ki doslej svojih pridelkov niso namenjali splošnemu konsumu medtem, ko se n. pr. oddaje mleka od mlekaric ne bo zahtevalo, ker ga itak oddajajo potrebnim strankam.
Poštne nakaznice za čete na bojnem polju. Vsled odloka trgovinskega ministrstva z dne 7. t m. št. 4138; P 1917. so od sedaj naprej dovoljene tudi zasebna poštne nakaznice na čete v bojnem polju in na mornarico do zneska 1000 K-
Dopisovanje z vojnimi ujetniki. Nekateri sorodniki in prijatelji vojnih ujetnikov imajo navado, da pišejo namkrat po pet ali celo do deset dopisnic, češ, da bo nasjovljenec vsaj eno dobil. S tem se silno otežuje poslovanje pošte in ne doseže namena. Vsakdo naj piše le najnujneje.
Znani poslanec Steinwender je praznoval 70 letn;Co svojega rojstva.
Povelnik avstroogrske mornarice je postal podadmiral Maks Negovan, rojen 1858 Podadmiral pl, Kailer je pa imenovan načelnikom mornariškega oddelka v vojnem niinistrstvu.
Najnovejši nemški program. Skupni odbor nemških meščanskih strank (nemških nacijonalcev in krščanskih socijalcev) je odobril v zadnji svoji seji sledeči program, ‘kj Sa je izročil tudi min. predsedniku grofu Clam-Martinicu: 1. Združiti je treba vse sile, .iSh-ozdrav>j° socijalne in gospodarske posledice vojne. 2. Vztrajati je pri zvezi z Nemčijo, ki se je v sedanjem težkem času tako silno izkazala. Zato je treba. 3. Avstro-Ogrsko in Nemčijo notranje še tesnejše gospodarsko združiti ter eventualno kolikor pripušča gospodarski razvoj stremeti za carinsko in trgovinsko zvezo med obema državama. Trgovinske pogodbe s tretjimi državami se naj sklepajo skupno z Nemčijo.
4. Spremeni naj se ustava, v kolikor se je to pokazalo za potrebno in izvede naj se reforma državnozborskega poslovnika.
5. Nemcem se naj zasigura ona pozicija, ki je potrebna v državnem interesu. 6. Izvede naj se reforma državne uprave, ohrani avtonomijo dežel in občin s primernimi razmeram in potrebam prebivalstva odgovarjajočimi spremembami; na Češkem naj se uvede razdelitev v okrožja, v ostalih kronovinah naj se vpelje zakonito varstvo nemških manjšin. 7. Pri izločitvi Gaiicije v zmislu ces. lastnoročnega pisma z dne 4. novembra je paziti, da se avtonomija te kronovine ne razvije • v državni organizem in da se v vsakem oziru varujejo vojaški, finančni, politični in drugi državni interesi. 8 Uvesti je nemški državni jezik v izmeri, ki bo popolnoma odgovarjala potrebam države in redne uprave; v jezikovnih mešanih deželah se je ozirati v uradu in v šoli na jezikovne potrebe inorodnega prebivalstva. 9. Ugotoviti »n zasigurati je nemški značaj nemških dežel m zlasti prestolnega mesta Dunaja. 10. Pri ureditvi gospodarskih odnošajev med Avstro
in Ogrsko se morajo posebno varovati avstrijski interesi.
Roparski umor. V Niederbergu na Štajerskem so našli v hlevu posestnico Jo-sipino Ka^per ubito, njenega I51etnega nečaka Ivana Hausseggerja pa smrtno ranjenega. Mož ubite žene je v ruskem ujetništvu umrl. Žena in njen nečak sta bila pobita s sekiro
V	hiši je bilo po omarah vse razmetano. Ukradenih je bilo kakih 800 do 1000 kron denarja, zlata ura z verižico, vredna 400 K. več drugega nakita ter dokaj obleke, perila in živil. Morilec je hišo za seboj zaklenil in obesil kijuč na kraj, kjer je navadno visel.
Strah in stud pred mrčesi, stenicami, bolhami, ušmi, muhami, ščurki, grili, molji in drugo golaznijo je gotovo upravičen, kajti muhe razširjajo s svojim oblezenjem smetij in potem jedil, bolezni-, molji, grili, ščurki, peresne uši povzročajo škodo v hiši, stenice, bolhe, uši pa nadlegujejo ijudi in živali. Vso to golazen v hiši, kuhinji, hlevu in vt-tu pokonča takoj Fellerjev mrčesni prašek „Elsa“ ki prekaša vsa druga mrčesna sredstva. Cene pred vojno. 5 velikanskih ška-telj 5 kron, — 1 škatljo kot priklado 1 K, razpošilja edino pristno lekarnar E V. Fel-ler, Stubica, Elzutrg št. 334 (Hrvaško).
Svetovni pregled*
Evropsko ravnovesje. Iz Amsterdama poročajo „Arbeiter-Zeit.ungi“, da belgijski guverner sodrugoma Anseele in Bertrand, ki sta hotela potovati v Haag na sejo iz-vrševalnega odbora Internacionale, ni dovolil potnih listov. Enako sta storili tudi nemška in angleška vlada; nemška vlada je zabranila namreč manjšini potne liste.
50 let splošna volilna pravica v Nemčiji. Dne 12. februarja je minulo 50 let, odkar so se vršile prvič dfžavnozborske volitve po splošni in direktni volilni pravici v severnih zveznih nemških deželah. Bismarck je bil hud nasprotnik splošne volilne pravice, toda uvedel jo je, ker se je nadejal, da pripomore k ustanovitvi sedanje nemške zvezne države. Splošno volilno pravico je propagiral zlasti Lassalle. Prve volitve so delavstvo razočarale, zakaj dobili so pri njih le 58.000 glasov. Lassalle je menil, da mora proletarijat zastaviti svojo moč v pol tiki ter vreči gospodstvo vladajočih slojev iz tečajev. Da pa volilni uspeh ni bil povoljen, je razumljivo. Pregledati ne smemo, da je obstojalo takrat v Nemčiji napredno gibanje, ki je imelo svoje početke v minuli meščanski revolicijonarni dobi prejšnjih let. S tem naprednjaštvom so bili prepojeni delavci, ki so zanj tudi krvaveli ob revoluciji, a v trenutku volitve se še niso zavedali svoje proletarske naloge. Meščanske stranke so se združevale, ko so dobile vpliv na vlado in so se bolj in bolj bale proletarske demokracije. Tako se je tudi zgodilo, da so delavci prehajali obenem, ko so opažali stremljenje meščanskih strank, v tabor socialne demokracije.
V	50 letih so narasli socialnodemokratični glasovi od 58.000 na štiri in pol milijona glasov. Socialna demokracija je dobila pri zadnjih volitvah eno tretjino oddanih glasov. Revolucijonarne nade, ki so jih mnogi pričakovali spričo uvedbe splošne volilne pravice, se niso sicer uresničile. Meščanske stranke so pa kljub temu, boječ se moči socialne demokracije, skušale večkrat odpraviti splošno volilno pravico. Glede zedinjenja Nemčije so bili sodrugi skoro pasivni; Nemčijo je pa združila vojna leta 1870/71, in prav ta združitev je pospeševala tudi razvoj socialne demokracije. Vlada je sicer ustvarila zakon proti socialistom, a volilna pravica je ostala. Ko je bil odpravljen zakon proti socialistom, se je stranka jela bujneje razvijati. Reakcija se je povrnila le v pruski in saški deželni zbor. Poskusi, da bi se nemška stranka okrenila na levo ali na desno, k prevelikemu oportunizmu ali k dejanskemu revolucionizmu niso imeli nobenih znatnih uspehov. Stran-
3
ka je ohranila do danes trden program, ki vodi proletarijat tudi v sedanjih težkih, kritičnih časih k skupnemu delu za proletarsko stvar. Nesoglasje v taktiki med manjšino in večino se po vojni nedvomno odpra-
vi	in nemška socialna demokracija se po vojni še znatno okrepi.
Nesreča v rudniku. V Ehmenu pri Fallerslebenu na Nemškem je nastala v rudniku eksplozija. V rudniku je bilo 130 delavcev, 31 delavcev je bilo takoj ubitih, ostali pa le omamljeni in so vsi zopet prišli k sebi.
Mirovna demonstracija rimskih žena. „Ziiricher Nachrichten* poročajo iz Rima, da so bile v italijanskem glavnem mestu pred kakimi 14 dnevi demonstracije, pri katerih so žene nosile svoje otroke in jih dvigale kvišku s klicem: Mi hočemo mir! Vrnite nam naše može !
Sestanek katoliških parlamentarcev v Svicl je bil minuli teden. Na sestanku je bil tudi deželni glavar kranjski dr. Ivan Šušteršič.
Ruska socialistična stranka zahteva mednarodni socialistični kongres neglede na nasprotja, ki jih imajo vojujoče dežele med seboj.
Na Ruskem nastaja precejšnja nejevolja proti nadaljevanju vojne. To nam dokazujejo velike demonstracije, ki so bile v Petrogradu in drugod. Tudi med politiki ni sloge, zato imajo v vladinih krogih vedne krize. Najbolj pa trpi pod teroizmom vojnih prijateljev socialistična stranka. Kakor poročajo preko Kodanja, so nedavno zaprli enajst sočiali-stičnih članov dume, ker jih sumijo, da se zavzemajo za mir. Več poslancev je protestiralo proti aretaciji, češ da socialistični poslanci niso ničesar zakrivili.
Na Finskem so ruske oblasti zasledile veliko politično zaroto. Zaprli so že nad 100 oseb. O joj, povsod same zarote!
Angleški kapital v Rusiji. Angleški veleindustrijalec Leslie Urquaart je nedavno predaval v londonski učeni družbi „Royal Society of Arts“ o ekonomskem razvoju Rusije in o sodelovanju Anglije pri tem. Po vojni — je rekel predavatelj — bodo ruska plačila v inozemstvu (obresti, amortizacije itd.) za stare in nove dolgove znašala velike vsote. Pred vojno so znašala ta plačila 45 milijonov. To vsoto je mogla Rusija plačati, ker je bil njen izvoz večji kakor pa uvoz, ki je znašal v letih 1900—1912 povprečno po 35 milijonov funtov šterlingov. Ako se po vojni ruska trgovinska bilanca ne spremeni, bo morala Rusija pošiljati v inozemstvo mnogo zlata. Ruska produkcija zlata pa znaša 6 milijonov funtov šterlingov, izključeno pa je, da bi šel ves ta znesek v inozemstvo. Tudi bo Rusija po vojni komaj dobivala nova posojila v Evropi, kateri bo povsod primanjkovalo denarja. Za Rusijo ostane torej edini izhod, da poveča svoj eksport, pri čemer mora skušati, da mesto suroin izvaža v fabrikate in polufabrikate, ter da omeji import na tisto blago, ki ga doma ne izdeluje. Ruski izvoz je znašal v letih 1909—1913 povprečno 142,280 000 funtov šterlingov, od katerih je odpadlo okrog 90V* milijona na surovine, 49 milijonov na polufabrikate in le 2,690.000 funtov šterlingov na fabrikate. Izvoz lesa se je dvignil od 6 ‘/2 milijonov v 1. 1905, na 16 '/2 milijona v letu 1913; navzlic temu pa je izkoriščanje ogromnih ruskih gozdov še v jako žalostnem stanju. Rusija bi morala imeti vsled svojega bogastva na gozdovih za celo Evropo pravcati gozdni monopol 1 Še leta 1900 je im-portirala Anglija iz Rusije le za nekaj čez 6 milijonov lesa, iz drugih držav pa skoro za 19 milijonov. To razmerje se je v letu 1913 zboljšalo in uvoz ruskega lesa se je dvignil na 13,622 000 funtov šterlingov od celokupnega uvoza 29 milijonov 998.000 funtov šterlingov. Po vojni moramo računati z večjim razvojem ruskega gozdarstva. Že sedaj se pripravlja Rusija, da bo mogla po vojni povzdigniti svojo lesno industrijo. Nemčija je dosedaj otežkočala izvoz otesa-
4
nega in obdelanega ruskega lesa z visokimi carin,:.mi; dobivala ic od Rusije neobdelan les ter ga je potem kot fabrikat izvažala v druge dežele. Najboljše sredstvo, da se povzdigne naravno rusko bogastvo, je. razširjenje ruskega železniškega omrežja. Tako se bo ruska industrija znatno razširila, zlasti če ji priskoči na pomoč angleški kapital. V letih 1907 do 1917 je investirala Anglija v inozemstvu 1.127,000.000 funtov šterlingov; od tega odpade na Rusijo 26.214.000 funtov šterlingov. Sodelovanje angleškega kapitala v Rusiji ni za Anglijo le velikega gospodarskega, temveč tudi političnega pomena; industrijalizacija Rusije pomeni oslabljenje Nemčije in močna Rusija poveča tudi našo sigurnost.	„S1.	N.“
Zedinjene države so poslale noto Avstro-Ogrski, ker so bile v Sredozemskem morju potopljene tri amerikanske ladje. Avstrijska vlada bo preiskala zadeva in potem poročala Zedinjemim, državam o stvari.
Zakon proti analfabetom. Zedinjene države so sklenile zakon, ki prepoveduje naseljevanje analfabetov v Zedinjenih državah. Ta zakon je naperjen proti Italiji in Kitajski. „Avanti“ razpravlja o posledicah, ki zadenejo Italijo zaradi zakona ter smatra tak ukrep za veliko- ponižanje Italije. Krivdo zvrača na vlado, ki se ni brigala za šolstvo.
Pri bolečinah v želodcu in trebuhu
učinkuje nekaj kapljic Fellerjevega bolečine tolažečega rastlinskega esenčnega ftuida z znamko Eisafluid, vzetih na sladkorju, največkrat takoj pomirjevalno. To preskušeno domače sredstvo, ki ob različnih boleznih dobro služi, naj bi bilo vedno pri rokah, kar je lahko mogoče, ker stane 12 steklenic franko samo 6 K. Pri zagatenju, leni-vosti črevesa in zapahnenju vzemite Feller-jeve miloodvajajoče, želodec krepeče rabar-barske kroglice z znamko Elsakroglice. Nad 20 let so znane in priljubljene kot neškodljivo, ne dražeče odvajilo, katerim se ni treba privaditi, in ki jih otroci in ženske radi jemljejo. Cene pred vojno. 6 škatljic stane franko 4 K 40 vin, 12 škatljic 8 K 40 vin. Obe domači zdravili, Elssfluid in Elsakrogljice se naročajo edino pristne pri lekarnarju E. V. Fellerju, Stubica, Elsa trg 334 Hrvatsko. Nad 100.000 zahvalnih pisem. Mnogo odjemalcev so si pridobili tudi ostali Elsapreparati, katere hočemo tu v korist naših bralcev omeniti: Fellerjeva mentolska stogla z znamko »Elsa" zoper migreno; cena kartonu 1 K- Fellerjevo sigurno učinkujoče sredstvo zoper kurja očesa, Elsaturistovski obliž v kartonih po 1 K in 2 K. Elsa - turistovska tinktura, 1 steklenica 2 K.	(fa)
Vabilo
na
redni občni zbor
Mm lini tiii i
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom) ki se vrši
dne 4. marca 1917 ob 2. uri popoldne v gostilniških prostorih gospe Marije Miiller v Zagorju.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo za leto 1916.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Sklepanje o čistem dobičku.
5. Interpelacije in vprašanja.
Za nadzorništvo: Ivan Wallend,
predsednik.
Kdor ne odstrani svojih kuriih očes, ga utrudi vsaka
/Elsa
Plast?
vsled
bole-
čin
oslabi
tudi
celo
telo.
OdsHev buljili očes MlGiin
je za vsakega res velika dobrota. Ne more pai se dovelj svariti pred porezanjem kurjih očes. Kako lahko se pregloboko zareže ne da bi se opazilo, na noge pride vedno prah in nesnaga, ki lahko zaideta v rano in se tako kri zastrupi, kar je mielo že često smrtno posledico. Kurja očesa je možno odstraniti brez noža lahko, hitro in zanesljivo s Fellerjevim turist, obližem z znamko .Elza", (obliž za kurja očesa cena pred vojno 1 K, v škatlji 2 K) ali Fellerjevo turist, tinktura z znam ko „Elza“ (tekoča tinktura za kurja očesa) cen-2 K. Na tisoče hribolazcev, orožnikov, pismonoš, vojakov, kmetovalcev in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so to sredstvo že enkrat rabili, je hvalijo in priporočajo kot najbolje, hitro in najvarnejše učinkujoče za korenito odpravo kurjih očes. Med tem, ko druga sredstva, kakor rezanje, pilenje itd., odstranijo samo vrhni del kurjega očesa, korenino pa puste, vsled česar očesa takoj zopet zrastejo, odstranijo gorenjenavedeni izdelki kurja očesa s korenino vred. — Oba izdelka, kakor tudi prašek za odstran-jenje telesnega petu in potu na nogah (cena 1 K)
pri lekarnarju
E. V. FELLER, Stubica, Elzatrg 334.
(Hrvaško.)
MJU Miiisis ili is. i.
zadruga z omejen® zavedo.
Tiskovine za š©Ee, županstva in urad®. Najmodernejše plakat® in vabila za .-. shode in vaseBsc©. .%
Letne zaključke
SMajimoderiraejša uredba za tiskanj® listov, knjig, bro-sur, muzikali! Sto.
Stereotipna. Litografija
Okrajna bolniška felagaina v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg š tev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.	Stanov >■!
Dr. KoSenina Peter splošno zdravljenje	1/2II—'/al	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Minar	'/21.-1/23.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
		
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj-. niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico jo treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
lvanJaxin sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih sinjin
in straie za pletenje (Mitmlien) za mino in obrt.
Pisal stroji Adi.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna'1 v Ljubljani.
Podplati
se ohranijo, (e se na nove ali malo ponošene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja.
mmm
Za en par z žebljički cena
za otroke za dame in dečke 26-35	36—42
za gospode 40-46
K 1-20
K 1-50
K 1-80
Dobe se v zalogi čevljev „ P E K O “
Peter Kozina 3? Ko., Ljubljana,
Breg, nasproti Sv. Jakoba mostu.