,.52. Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, dne 22 decembra 1928. MsseCna priloga Novice v slikah«. Leto 41 Moje pesmi so steze v Betlehem. Ali pa so angeli mali, ki bi vas radi otroška pota peljali v Betlehem. Jaz pa hodil bom z njimi in vami, in prosil Marijo, naj Jezusa da mi, da vam njegovo božično skrivnost POvem.^ ^^ ^^ li«il» jBr»»!«van8ke kmcukc treu. l'«na 3H l>in /.a w«o leto. — /.» inor.cin«1vo W) Din. - l*osa trruna Metlika I Uta. - V inseratnem dela vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Dia. ; »|Jt VHakO ttreil* Ol» b ^jlltraj. — Spim in dOkiliM .u»| »v |ivbi\i ter je navalil na nasprotnika z nožem. Smrtonosen udarec pa je prestregel z lastnim telesom posestniški sin Anton Zupan, ki ju je hotel pomiriti in ki je med vožnjo v tukajšnjo bolnico izdihnil. Viktor pa se je sam javil mariborski policiji Izročili »o ga sodišču. d. Tatvine, državnega kovanega denarja. V sušaško pristanišče je priplul francoski parni k »Tenerffe«. ki je pripeljal iz Francije letala in državni kovani denar, izdelan v Franciji. Tovor je pregledal višji uradnik Narodne banke z dvema nižjima uradnikoma. Ugotovili so, da Je izginila vreča z 20.000 Din Uvedena je bila preiskava. ki je ugotovila, da je nekdo na nepojasnjen način ukradel to vrečo na Suša-ku. Obmejna policija vztrajno nadaljuje preiskavo. d Pri čiščenja Stediln'ka našla nkra-deni denar. Neka Anica Župa v Splitu je našla te dni v štedilniku v pepelu zla'a v vrednost! naci V-M) DLi. Zlato ji le bilo ukradeno .....' "les-cem dni. Ukradla ji ga je služkinja In skrila v pepel, sedaj pa ga je Anica Župa našla pri čiščenju štedilnika. Presenečenje je bilo s-: ved a prijetno, vendar pa je le čudno, da gospodinja ni mesec dni osnažila štedilnika. Je bilo glasovitih v starih lasih. Danes obstoji samo eno fado, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a lo je d Plast zemlje se je utrgala. Radi neprestanega dežja, ki je zadnje dni padal v užiškem okraju, je prišlo v rudniku pri Plevlju do hude nesreče. Utrgala se je plast zemlje in pokopala pod seboj tri rudarje. Enega delavca so izvlekli mrtvega na dan, ostala pa sta bila hudo ranjena. d V 62 m globok rov je padel. V mo-starskem rudniku se je v soboto pripetila grozna nesreča. Delavec Jožo hrešič je potiskal rudarski voziček >hunt« proti dvigalu, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel z vso silo na ograjo, jo podrl in padel v 62 m globok rov. Med padoem se je zadel ob več železnih klinov, tako da m njegovi tovariši mogli v rovu pobrati le 9« njegovo krvavo zgnečeao in razmesarjeno trupla d Železniško progo je ta&vlo. Radi ve-likega dežja se je v soboto zjutraj utrgala na železniški progi med B is trikom in Polom pri Sarajevu zemlja. Okrog 200 kubičnih metrov zemlje je zasulo progo v dolžini 80 metrov. Takoj je bilo odposlano večje število delavcev, da odmeče jo plact zemlje. Promet se vrši s prestopanjem. d 5000 Din cerkvenega denarja so odnesli nevarni zlikovci, ki so pretekli teden vlomili v župnišče na Polenšaku. d Pred obešanjem roparske tolpe Pr-piča in tovarišev. Veliki senat stola sed-morice v Zagrebu je celih pet dni razpravljal o krivdi roparske tolpe Prpiča malega in njegovih tovarišev, ki so bili obsojeni na smrt. Senat je sodbo v polnem obsegu potrdil. Te dni bo odposlan končni predlog pravosodn. ministrstvu v Belgrad. Smrtna obsodba bo izvršena najbrže v začetku prihodnjega leta. d Lokomotiva mu je zdrobila desno stran telesa. Te dni je s'al nočni progovni čuvaj, 261etni Josip Vrabec, ravno ko je privozil zagrebški osebni vlak na postajo v Leskovcu, s svetilko v roki tik tračnic. Kakor sam pravi, je hotel iti na drugo stran proge. Tedaj ga je zgrabila lokomotiva in ga stisnila. Sreča je še, da se Je lokomotiva ravno tisti hip ustavila, ker bi ga sicer gotovo stlačila. Zdrobljeno*ima celo desno stran telesa. S prihodnjim brzo-vlakcm so ga prepeljali v Zagreb v bolnico, d Svatba s 550 svati. V Sotinu pri Vu-kdragot;entga« miterijala so jim »dokazali« komunistično propagando in da so bili vM ari jeni pri komunističnem političnem oddelku, ki so ga hoteli obnoviti. Vsi, ki poznajo prizadete Slovence, — Gaddi je Ilaii:an, — pravijo, da so popolnoma nedolžni. Ena izmed deklet je še mladoletna. s Fašisti pripravljajo novo gonjo proti slovenski duhovščini. Na občnem zboru goriškega fašja je napravil pokrajinski tajnik inž. Francesco Caccese poročilo o delovanju fašja. Govoril je seveda tudi o notranjih in zunanjih sovražnikih. Med najhujše notranje sovražnike spadaio menda po njegovem mnenju'slovenski duhovniki, s katerimi se je zopet prav obširno bavil. Seve tega ni pove.fal, da je marsikdo prijetno urico preživel v slovenskih župniščih kot gost naših gostoljubnih duhovnikov, ki jim njih prisrčnost sedaj vrača z najgršim nasiPem. L'sti pravijo, da je marsikaj povedal v dokaz, kako gotovi slabi dušni pastirji, ki so pozabili na svoje sveto poslan- dovito. In vendar je tako prisrčno domača od golobčka z gorenjskega panja pa do ; srca z Iectarskega štanta. Res lep dokaz, i da je naša grafrčna umetnost na višku, Priznanje umetniku grafiku, priznanje domači tiskarni, priznanje pa tudi podjetju, ki omogoča razmnpžitev tako lepega izdelka v sleherno našo hišo. 12.504 d Za ameriške zadeve — dr. Ivan Černe, gosp. pis., Miklošičeva 6, Ljubljana. stvo, z zvijačno zlobo širijo med ljudstvom namesto trezne modrosti in miru duh upo ra in sovraštva. Vsega, kar je rekel, listi ne smejo povedati v javnosti. Zavrnil je tudi obtežbe visokega cerkvenega doetojaii-stvenika proti našim civilnim oblastem, ka-terim je isti očital, da so se zoperstavili po-učevanju verskega pouka v šoli. t,Fašizem ne bo dovolil, da bi se z verskim poukom v šolah vršila v resnici pravcata protiitali-janska gonja!« Tako je inž. Caccese med živahnim odobravanjem vseh navzočih izjavil in s tem napovedal novo gonjo proti slovenski duhovščini. Nemčija. s Nemška poslanska zbornica in ra:-poroka. V nemškem Reichstagu (skupščini) je bilo nedavno zopet na dnevnem redu vprašanje razporoke. Razne svobodomiselne stranke so zahtevale čimvečje olajšave za razbitje zakonske zveze. V imenu centruma je govorila ena izmed narodnih zastopnic (v Nemčiji imajo ženske aktivno in pasivno volilno pravico) in dokazovala, da bi olajšanje razporoke ne bilo samo v kvar ženskemu spolu, temveč tudi bodočnosti nemškega naroda. Izjavila je, da je samo zakon, kakor ga zahteva katoliška cerkev, dovoljno jamstvo za zdrav in uspešen razvitek vsakega naroda. Narodna skupščina je po tem govoru izročila vse tozadevne predloge posebni parlamentarni komisiji in tako odstavila važno vprašanje zakonske zveze za enkrat z dnevnega reda. — Torej tudi glede razporoke vidimo, a seveda vedno množilo po dohodkih knjižnice. PODLIPA PRI VRHNIKI. Umrl je dne 14. t. m. daleč okrog znani Jurij Fernas, bivši urar in dolgoletni naročnik »Domo-ljubše. Pokojnik je dosegel lepo starost 78 let in je bil zelo dobrovoijnega ter poštenega značaj«. Rad je povedal o prilikah, kako je bilo »ono leto v Ba ni", ko se je kot pionir udeležil zased ? te dežele. Bil je zvest somišljenik SLS. ŠT. GOTARD. V nedeljo 16. decembra po litaniiah so društve-liiki in prijatelji napolnili društveno dvorano. Odbor katol. prosvetnega društva je priredil svoji tajnid gdč. učiteiici Mariji Kovač, ki odhaja na novo službo v Hrušico pri Ljubljani, poslovilni sestanek. Mešani zbor zaj>oje »Oi zemlja širna...» na kar stopi na oder podpredsednik Franc Kralj in v lepih besedah opiše vsestransko delo gdč. učiteljice pri društvu in drugod in ji v znak hvaležnosti poda priprosto diplomo. Pevski zbor zapoje »Oremo v Korotan« na kar slede kratki pozdravi: šolarji, članice društva in prednica Marijine družbe, ki J>oda šopek cvetlic. Vnovič nastopi pevski zbor »Oj z Bogom ti gorenjska stran«, ko izpoje nastopi domači župnik Fr. Pleiler in opiše idea izem, lci n»-giblje katoliške izobražence, da radi sodelujejo pri prosvetnem delu. V imenu župnije se zahvali gdč. učiteljici za vse n-eno skrbno de'o pri vzgoji otrok v šoli, za sodelovanje pri društvu in cerkvenem petju in povdari, da si je gospodična s svojim delom zapisala svoje ime globoko v srca vseh faranov, ki jo spoštujejo in ljubijo. Gdč. učiteljica se v ganljivih besedah zahvaljuje vsem navzočim za iskazano hvaležnost in priznanje njenega dela in zatrjuje, da jih ne bo nikoli pozabila. NAZNANILA. n Prosvetno društvo v Šnmrtnem pri Litiji priredi na Štefanovo noviteto: Zvestoba. n Prosvetno društvo r Hrastjil vprizori v nedeljo 23. decembra t. 1. lepo kmečko igro »Radi oreha< in dva šalijva prizora za nameček. Med odmori bo gledalcem krrjšal čas »Radio«! V»i prijatelji prosvete in radia vabljeni! Alei Napret: Božič v Betlehemu. Pojdimo v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je oznanil Gospod. (Lk 2, 15.) 0, sleherno verno $rce bi z največjim veseljem sledilo po-Eivu betlehemskih pastircev in romalo od doma v Betlehem, zlasti zdaj za svete božične praznike. A le redki so tako srečni, da morejo praznovati božične dneve na betlehemskih tleh. Zato pa vsaj v duhu poglejmo, kako je tam v teh svetih dneh. Popoldne, 24. decembra, pride jeruzalemski patriarh na zelo slovesen način v Betlehem. Še pred desetimi leti se je vil slovesen sprevod iz Jeruzalema proti Betlehemu na konjih. Danes drugače. Avto znatno okrajša pot. Na velikem trgu pred cerkvijo Rojstva Gospodovega je zbrana neštevilna množica, ki pričakuje visokega cerkvenega kneza. Pisano prazničnost tvorijo slikovite noše, sijajni ornati duhovščine, pevci, godba. Ko privozi patriarh, ga slovesno sprejmejo. Godba zaigra, duhovščina s pevci pa se uredi in v procesiji stopajo v cerkev. V cerkvi vsi navzoči p "ljubijo patriarhu prstan. Nato se prično iijvefne večernice. Na sveto noč ob desetih zapojo zvonovi po vsem Betlehemu. Vabijo k skupnim molitvam. Ko vstopi patriarh v cerkev, mogočno zabuče orgije. Kot vihrajoče f~nfare done glasovi po cerkvi, razgube fi, in zopet oglar.e prav nalahno krt pi-š"alke betlehemskih pastircev. Vseh src se polasti sveto božično veselje in po cr-rkvi odmeva radostna pesem: Kristus j ti_m '3 rcien, pridite, molimo ga! O polnoči se prične slovesna rlužba 1 A'aša traja dolgo v jutro. Orgije ' 3 v tej n^či vse svoje moči na razpo- ! h^o, prav tako pevci. Skoro pol ure pojo 1 ( ",-rijo. Zdi se kot bi zbor ne rricgel preko ' prvih besed: Glorii in ccelsis Deo! Neprestano jih prnavlja. Tudi Amen ne more nr» jti konca. Lovi se po obokih kot tih vrdih, kot silen klic, kot vroča prošnja: zgodi naj se! zgodi naj se! Navadno je ura že davno dve, preden ji končana sveta maša. Po maši se razvije procesi;a k roistni votlini. Patriarh drži v naročju lepega, voščenega otročička in ga nese v votlino. Tik ob prodoru, kjer so prvo sveto noč stale jasli, poje dijakon evangelij o rojstvu Gospodovem. Med evangelijem položi patriarh otročička na srebrno zvezdo, ki je vdelana na kraju, k.isr je bil rojen Gospod Jezus. Ko poje dijakon besede: In Marija je vzela Dete, ga povila v plenice in položila v jasli, dvigne patriarh otročička in ga položi na pripravljeni oltar, ki stoji poleg zvezde. V krasni, stekleni omarici leži tu otro-čiček skozi celo osmino. Po tej procesiji šele je končana cerkvena slovesnost, ki traja skoro pet ur. Na sveti dan mašujejo duhovnik? v votlini do tretje ure popoldne in ves čas je votlina polna pobožnih vernikov. Na praznik sv. Treh kraljev ima slovesno službo božjo pater kustos, frančiškan. Tudi on v procesiji nosi otročička t votlino. Kip božjega Deteta pa je zdaj 8' večji in predstavlja božjega Otroka kot Kraljiča na zlatem prestolu. Ročico dviga k blagoslovu. V votlini je izpostavljen če-ščenju celo osmino. Tako praznuje Betlehem rojstni dan svojega najodličnejšega rojaka. Slavko Savinšek: Zadnji sveti večer Petra Martinca. Prav pod Žagano pečjo, čisto v koncu Kamniške Bistrice, kjer se tudi pravi v Koncu, je imel pred leti samotno bajto stari Peter Martinec. Samoval je v njej, ker mu je 'edinec, Janez, kadar le ni plavil po Bistrici lesa v Stranje, s puško ušel gori v gmajno in pod planine, v veliki skrbi, da bi se divjačina preveč ne razmnožila. Že je bil stari Peter v osemdesetem letu in sinu Janezu je bilo tudi že štirideset let; pa vendar stari še ni bajte na Janeza prepisal, niti se ni mladi hotel oženiti. Peter je vedel, da je sinu samo za lov in Janez zopet ni hotel poznati druge ljubice kakor samo puško. Znan divji lovec je bil Janez, čuvaji in orožniki so mu bili često na sledi, ali vedno jim je bil odpetal, ker je bolje od vseh njih poznal kozje steze proti Kokr-škemu in Kamniškemu sedlu, do Mokrici in Kompostcli, tja gori na Kriške pode in v drugo stran na Konja in dalje na Veliko plsnino. Vendar pa je moral biti previden, zato si je za lov izbiral dneve in še bolj noči, ko je vedel, da se orožniki in čuvaji drže doma ter ne bodo iztikali za njim. ' Zadnje čase ie stari Peter večkrat Janeza pridržaval doma. Postal je vsled starosti nabolehen in nekam težke noge je dobival, je težko opravil obe kozi in prašiča. Pa večinoma so bi'e prošnje očetove zaman, Janez si ni dal mnogo reči in je šel svo;a po!a; Peter pa. sam nekdaj strasten divji lovec, je poznal lovsko kri in vedel, da ne opravi ne zgrda, ne zlepa. Le puško je skril Janezu včasih, da ni mogel takoj, ko je prišel od nldve domov, planiti v gmajno za živadjo. Pozimi pa, ko niso plSvili, je bil Janez več v hosti kakor doma in ga ni držal nazaj ne strah pred čuvaji in žand^rji, ne opomini očetovi. Proti božiču tistega leta je pričelo očeta Petra precej pestiti v nogah in v prsih, da je le »težka hodil in se obiral okoli baite ter hleva. Potožil je Janezu in ga prosil, naj se bolj d6ma drži, ker sam ne zmore več. Skoro da je Janez nekam poslušal očetove prošnje: poprijel je za zimsko delo doma, malo redkeje uhajal v boršt in nekcč celo opomnil očeta, naj bajto že prepišejo nanj, češ, da po smrti ne bo sitnosti okoli gosposke v Kamniku. In česar ni stari Peter hotel do tedaj storiti, je napravil zdaj. Ne dolgo pred božičem sta šla v mesto in uredila vse pri gosposki, kakor je bilo treba. A zadnje dni pred božičem na je Janeza kar nenadoma zopet ugriznila lovska strast in venomer je tičal v planinah. Včasih ga niti ponoči ni bilo domov. Posebno zadnje tri dni ga stari kar ni dobil pred oči. Sele na delapust se je priklatil domov ves spehan in upadel, samo oči so mu žarele pod temnimi, gostimi obrvi kakor dvoje ogljev. »Janez,« ga je ogovoril stari, »ali si že kar čisto brez uma? Saj niti ne spiš več, kakor trska si postal. Da te hentej, da moreš biti tako neugnan! Saj ti ne bo nobena koza ušla, ne, čeprav malo počakaš!« Janez pa je molčal. Legel je na klop ob peči in strmel nekam pod strop. Oči pa so mu samo od sebe lezle skupaj. Stari je videl to, pa mu je dejal; »No, pa malo podremlji, bom že sam pokropil in pomolil okrog bajte. Potlej boš pa šel z menoj k polnočnici v Stranje. Sam ne zmorem več poti.« Kakor bi bil s iilom sunil Janeza, je planil kvišku: »Kam boste hodili v takem? Saj še okoli bajte ne zmorete, pa bi v Stranje! Doma ostanite, da boste varovali.« »Meniš? Ne bom! Še nisem izpustil polnočnice, odkar morem.hoditi tako daleč, pa je tudi ne bom. Posebno letos ne, ko je najbrž moja zadnia!« »Ali boste sami lezli?« »Saj boš tudi ti šel, ne?« »Ne grem! Imam gori opravka,« je pokazal Janez z glavo proti Mrzlici. »Danes, na sveti večer? Si neumen, ka-li?« »Ne pustim ga, čeprav je sto svetih večerov! Take prilike ne bo zlepa, kot nocoj!« »Pa še snežiti pričenja, kaj bi v takem v skali?« zadržuje stari, ki ga je tudi za sina skrb. Pozna Peter Kamniške planine, pozna dobro! »Sami veste, oče, da je vse zaman! Tudi vi ste lovili, ko ste še mogli, poznate to reč, kaj bi se ujedali!« Stari ni silil več. »Pa rini gori. ihta nemarna,« je mrmral Peter skozi brezzobe čeljusti in pripravljal kadilo ter iskal za žegnano vodo. Janez pa je že izvlekel izood peči puško, nabasal in jo porinil pod suknjič. Med vrati je postal: »Da mi ne boste hodili v Stranje nocoj, oče!« je svaril očeta. »Preveč sneži in še bolj bo medlo. Ni pot danes za Vas!« »Zase glej, potegavs nemarni, judovski. pa doma bi ostal ti, ne pa mene mo-dril, zelene!« se je izognil stari odgovoru in je stopil v hlev. Janez pa je potisnil nekaj vase, se zasukal na pragu in utonil v sneženo noč. Staremu Martincu je bilo hudo, ker je sin odšel, ne da bi poslušal njegovo prošnjo. Ali bil je stari kakor vsi naši starine: grčav in trd na zunaj in bi si raje jezik odgriznil kakor bleknil eno nepotrebno ali po njegovem skorjastem mnenju odvišno- besedo. Navidezno mirno je položil kozama, vrgel iz škafa prašiču, potlej pa je pokadil in pokropil okrog bajte in še v hlev ter v steljnak. Zunaj je snežilo kakor bi nebo metalo raztrgane cunje na zenalio. Stari Martinec ni imel miru in je zdaj zdaj stooil na prag bajte ter se ogledoval proti nebu in ugibal v noč, kako bo pretegnil veter. In res se je zazdelo, da se je nebo pričelo umirjati: sneženi metež je ponehaval, oblaki »o se pričeli trgati in taintam je posvetila zvezdica, čeprav samo za hip, pa jo je zopet pokril bežeč oblak. »Bom šel,« je menil sam pri sebi stari Martinec. Niti sneženi metež ga ne bi bil udržal doma, kaj šele zdaj, ko je poneha-valo. Še nikdar, odkar pomni stari Peter, ni bil ostal brez polnočne maše in zdelo bi se mu greh, ko bi letos izostal. Posebno, ker je živo čutil, da ga grabi že mrzla roka za vrat, ki usmiljenja ne pozna in je vedel, da so njegovi dnevi šteti. Se zadnjikrat bi rad videl jaslice v farni cerkvi, še enkrat čul tisto lepo: Sveta noč, blažena noč in pa ono drugo o pa-stircih. Saj je, kakor da bi bil on sam tak pastir vse svoje življenje) Preden se napoti na dolgo, neznano mu pot, mora še zadnjič doživeti rojstvo Detetovo kakor vsa leta dozdaj. Po deveti uri se je skoro čisto polegla snežena vihra in ni kazalo, da bi znova pričela. Stari Martinec je pričel pripravljati obleko, izvlekel tudi stari kožuh z velikimi rdečimi rožami na lirbtu in se pripravil za v cerkev. Treba mu je oditi prej kakor navadno, ker ga bo pot, ki jo še mlad, zdrav človek komaj požre v poldrugi uri, ukvarjala najmanj dobri dve uri, Se že dlje ne. Sapa, sapa in pa nogi! Zato je treba kar hiteti, da ne bo mudil, posebno, ker je zadnjikrat! Še kar nekam udevala se mu je pot, čeprav je zapadlo v sveže precej snega. Dobro, da je bilo pod snegom uhojeno, ker so popoldne šli turisti na Sedlo in dobro pomeftdrali sneg. Stari Martinec se je krepko žiirtlpo urezi mira o Bistrice in tudi vroče mu ni bilo v hoji, ker je od vode sčm mrzlo pihalo ter ga sproti ohlajalo. Toda proti Ivčrju, tam, kjer staro enamenje čepi vrhu sedliča, mu je pričela usedati pot in komaj je zlezel na vrh. Postal je pri znamenju, da si je malo odpočil, potlej pa se je spustil navzdol s podvojenimi močmi, da bi prihitel, kar je bil v bregu gredč zakesnil. In kar odleglo. |e staremu Martincu, ko je stopil v gostilno h »Korelnu«, da si dušo priveže s kozarčkom žganega. To se mu je čudil stari Korel izza peči, ko je butil Martinec v izbo. »Šant ti stari, ali te zlomek jaše, da te je nocoj prineslo doli?« ga je obsul z vrha in zlezel bliže, da si ga ogleda, če je res pravi in ga ne varajo stare oči. »Pravi, pravcati Martinec sem, kaj bi buljil vame?« mu je vrnil Peter in dobro se mu je zdelo, da se je starina Korel enkrat začudil nad njim. Pa že se mu je mudilo v cerkev, ker je že odvabilo. »Pa se nazaj gredž oglasi!« je za-klical Korel za njim. Stari je komaj utegnil še slišati, pa je že hitel v cerkev, da ne zamudi. Tako pobožno še nikdar v svojem življenju ni stari Martinec pozdravil malega Jezuščka in tako iskreno še ni molil k njemu, odkar je moliti znal. Ko so na koru zapeli ono prelepo: Pastirci iz spanja vstanite nocoj..., je pel stari Martinec na vso moč zraven in po starih, od sk'bi in *noja in truda razoranih licih so mu lile solze, da jih niti brisati ni utegnil sproti. Ko so že vsi odšli iz cerkve po končanem opravilu, je stari Martinec stopil k stranskemu oltarju k jaslicam, pokleknil pred novorojenega Jezuščka in iz dna duše molu k njemu za srečno pot, za zadnjo pot «n še za sina Janeza, da bi se mu lovska strast in ihta ugnala, da bo on, stari Martinec, 'oče njegov, mogel v miru zaspati Šele, ko je mežnar pristopil in ga za rame pocukal, se je Martinec okrenil iz molitve in šel iz cerkve. Pa tako čudno težko se je ločil od jaslic, da je izza vrat še enkrat in dolgo pogledal k njim in se še enkrat poslovil od malega Jezuščka ... Kot je bil obljubil, je stopil spotoma še h Korelnu, da popije skodelico čaja, potlej pa je hotel takoj oditi, čeprav je pričenjalo znova snežiti Odgovarjali so mu. vsi, posebno stari Korel in silili, naj počaka jutranjice. Martinec pa si ni dal nič k sebi; mudilo se mu je domov, skrb za živino, še bolj pa za Janeza je grizla v njem in zanašajoč se na še vedno trdne noge ter ponehavanje sneženja se je po-žuril ter kmalu odšel mimo mestne žage proti Iverju. Snežilo pa je vedno huje. Po dolini gori so se gnali oblaki, težki in polni snega ter se otresali v dolino, da kmalu ni bilo ni dobro videti predse. Skoro je postalo Martincu žal, da je bil odšel iz Stahovice in samega sebe je spotoma ošteval, ker je taka ihta bil, da ni mogel malo počakati pri Korelnu. Ali trma in grčavost v njem mu nista dali, da bi se vrnil nazaj. Smejali bi se mu, njemu, staremu Martincu, ki ga v hoji še ni nikdo ugnal. Zato je krepko rini] dalje po svežem snegu in si ga stepaval raz kožuh ter iskal vedno znova za gazjo, ki jo je bil v cerkev grede uhodil. Ali snežilo je vedno močneje, gaz je zasulo povsem in le z mujo je iz smeri Bistrice doganjal pot, da ga ni zaneslo v vodo. Toda vedno bolj ga je utrujala pot in curkoma mu je lilo raz obraz; upehan in ugnan se je gnal za sapo, ki jo je komaj dovolj nalovil, da mu ni razgnalo pljuč. Poleg tega je moral še paziti posebno na brveh, da ni stopil poleg in zdrsnil v jarek. Noge so mu začele nekam čudno opletati, korak mu ni bil več gotov in vedno češče je moral počivati, da ga ni povsem ugnalo. Na galerijah je že komaj ril naprej; oprijemati se je že moral stene in ograje in ker je bilo kolikor toliko kopno pod pečmi, je precej dolgo počival, da si zbere novih moči za pot napre). Ko je tako sključen čepel pod skalami, ga je obšla nenadoma misel na sina Janeza. Kaj neki počne zdaj v tem me-težu? Ga li ne bo kje ujelo in utisnilo? Ej, seveda je Janez kakor korenina, kakor dren, ali sneg je vrag, užene, upehal Pa še zdaj, ko je južno, prerad zdrsne kje in se zlepa ne ustavi. Treba bo stopiti nagleje, da ne bo te skrbi za sina! _ In stfri Martinec se žene dalie izpod peči. Ali ne gre dolgo lagotno. Te noge in ta sapa! Kar ne dd se mu iti, vedno težje so noge. Zavije Martinec po poti od vode stran in komaj že hodi. Strah ga obide: kaj če bi v snegu ostal, ne bi mogel dalie? Tako ne bi rad umrl! Sicer je res že »kle- - ■ - _.__Stran 827. . nil, ali tako hitro se pa tudi ne dit Je ti trdnih kosti, stari Martinec in marsikako pot je že ugnal, ko je mislila, da bb "ona njega! Suje se dalje, vleče noge na vse kriplje iz snega, si dela gaz, da vse lije raz njega. Toda kar naenkrat moči odnehajo. Kaj bo, Martinec? El; da bi bfl že skoro do Kopišf Tart bi stopil k Spinu, si malo odpočil pri topli peči, potem bi se pa že zrinil dalje do bajte! Saj mora že kmalu slišati slap in potem bo brž na Kopiših! Martinec z novimi močmi sune v pot. Pa je tako čudno težavna danes! Noge ne Sejo in nečejo več! Kaj, ko bi malce počil zopet, potlej bo pa laže šlo dalje? Kar tule ob debfo se bo naslonil in si bo majčkeno oddahnil. Res se prisloni Martinec ob smreko in za hip zapre oči. Ah, kako dobro dč takole majčkeno zadremati in' zamižatif Kar nekaj gorkega se razlije po človeku, da še ti prav nič ne mudi dalje. Martinec kar sam vase leze, tako mu dobro dž ta počitek. Še malo, pa še malo, potlej bo pa že šlo do Kopiš! Martinec niti ne ve, kako teče čas dalje, ne sluti, koliko časa že počiva. Martinec že sanja. O Janezu, kako lovi gamsa. Ti hentani Janez, kako mu gre od rok! Ej, tudi Martinec je znal in zmogel, ko je bil še mlad kakor je Janez! Zdaj seveda ne gre več, zdaj so kosti stare in noge tudi. Pa ta sapa, ta šapa! Martinec trudno odpre oči. Posluša, napeto posluša v noč in sneg. Ali ne šumi slap v bližini? Seveda šumi, dobro sliši! Prav malo še zapre oči, samo za hip še, potlej pa se požene dalje! Tako misli Martinec. Alf veke so tako fežke in se nečejo odpreti; In tako je mehko, tako sladko malo zadremati! Martinec počasi drsi ob deblu v sneg. Mehak je sneg in lepo se dremlje v njem! In kakor bi človeka angelci pokrivali s toplo odejo, tako je, prav tako! Martinec že leži podolgem ob deblu, sneg pada nanj in ga pokriva vedno bolj. Ali Martinec tega ne čuti, ne vidi, Martinec kleči pred jaslicami in Jezušček ga vabi z drobnimi ročicami, naj stopi že bliže k njemu,"da mu bo prav v dno oči videl, da bo, kakor bi v njegovih očeh spal. In Martinec se boječe bliža Je-zuščku, s trudno, hrapavo roko mu seže v njegovo mehko, toplo dlan in jo nese k ustnicam, da jo poljubi. In Jezušček se mu posmehlja za ta poljub in kakor da ga z ročico blagoslavlja, jo dviga nad njim. Martincu pa je tako sladko, tako prijetno, kakor še v cerkvi nikdar ne!... Ko je legel Martinec pod smreko v zadnjo dremavico, je čepel Janez pod Mokrico za skalo in z napetim petelinom na puški čakal gamsa. Bile so ga samo oči in samo uho. Ali čudno mu je pribijalo v srcu. Kaj neki je, da ga nocoj tako skrbi? Saj ni nobene nevarnosti! Nocoj ne _ bo čuvajev, tudi orožnikov nef Česa bi se bal tedaj? . ,', „ . , Naenkrat se očeta domisli. Pa vendar niso bili tako nespametni in rinili k polnočnici? Prav za prav bi bil moral ostati doma, da bi jih bil pridržal, če že ni Siotel ž njimi v cerkev! Janezu čudna slutnja zagloje t dušo In komaj more S« dalje enako napeto oprezati za živadjo. Aha, zdajle bol Tam izza nasp; atne skale slane gams, velik nenavadno in močan, anez dvigne puško k licu in sproži. T»i-ko odjekne v noč zvek petelina, ki ni prijel, ni ubil patrone. Gams odskoči, Janez nameri vnovič — tedaj pa mu roka omahne. . Kakor da je za hip stopil oče njegov, stari Martinec, izza skale in omahnil nazaj. Gamsa ni več. Janez stopi k skali, da bi pogledal, kaj naj bi ga bilo prestrašilo. Ali naenkrat ga tako čudno zazebe v srce, da ves vztrepeta. Krčevito stisne puško in jo v dir udere po bregu navzdol in ne odneha prej, dokler ni doma. Brž pogleda po očetu. Ni ga nikjer. Odšel je bil v Stranje k polnočnici. Janez skrije puško, v nastiljo, vrže pkrog sebe suknjo in gre urno doli proti koči ter hiti dalje po poti. Skrb ga žene dalje, slutnja ga podi, da komaj ustreza naglica njegova poveljem srca. Že je mimo smreke, ki poleg nje v snegu dremlje stari Martinec, že misli iti dalje, ko se mu zazdi, kakor bi ga nevidna roka potegnila nazaj k smreki. Nekaj črnega vidi zdaj pred seboj. Skloni se. Hoče pobrati. Tedaj spozna. Odbrska sneg z mrzlično naglico. Dvigne glavo k sebi. In spozna v navidezno spečem očeta svojega, starega Petra Martine*, ki sc mrtev tako spokojno smehlja, kakor bi klečal pred jaslicami in molil k novorojenemu Detetu ... Dete iz Betlehema. Eožična legenda. '' Jasno in razločno so brneli udarci polnočne ure čez spečo ravan. Komaj je odjeknil zadnji glas, že je raztrgala ne-viana vsemogočna roka nebesni zastor, • posut z milijoni zvezdic. In izza tega zar štora se je usulo krdelo angelov, brez šte-viia jih je bilo, ki so se spustili na zemljo, pojoč nebeško pesem: »S'ava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje-« Prestrašeni so tekali pastirji po ravnini. Eden izmed angelov se je ločil od krdela in je zaklical pastirjem: »Veselite sel Odrešenik je rojen. Tecite ga pozdra-.vitl. Tam v vašsm hlevu leži na slami in devica je njegova matil Prav ob tir tem času je korakal Luci-fer čez polje od Betlehema sem. Prožen je bil njegov korak, nič od navacne ponigla-vosti mu ni bilo na licu. Veselo si je mel roke. Danes je zadovoljen sam s sabo. Imenitno se mu je posrečilo! Temu osovraženemu paru je dobro zaprl vrata in srca vseh Betlehemčanov. Le vlažnomrzli hlev tam-le jima je še ostal. To prav je hotel! To ga zdaj veseli, tako neizrečeno veseli. Ha, ha! Zmaga se vedno bolj približuje. Toda smeh mu je zastal na odprtih ustih: v tem hipu namreč se je odprlo nebo in angeli so plavali, na zemljp. Se je slišal angelovo oznanilo pastirjem ... Hu, kako se mu je satansko izpremenil obraz. — Torej zopet zaigrano in uračunano? Temu služiti, tega nazivati gospodarja, ki ga mrzi, sovraži, zaničuje 7 Ne. — 10l V tem so pritekli trije bratje — pastirji. K Odrešeniku hočejo, v hlev; lucifer ve to. Ne, ne smejo! Vsaj to mora onemogočiti! Če je že eno zaigral, hoče vendar v pogubo zavleči čim več jih more. Načrt je pripravljen. Hitro vrže mošnjo zlatnikov na tla in zgine za bližnjo skalo. Trije bratje so že tu. V košarici neso darove Odrešeniku: mleko, maslo in ovčjo kožuhovino. Tako so zatopljeni v svojo naglico, da mošnje niti ne opazijo. Zadnji sune z nogo ob njo. »Čakajta,« kliče za bratoma. »Nekaj leži tu na tleh.« In že za-vriska: »Zlato, zlato! To je pa nocoj res čudovita noč!« Začudena ogledujeta tudi onadva dragocenost in eden pravi: »O, gotovo radi tega, ker smo ubogi pastirji in ne moremo kupiti Odrešeniku dragocenih darov, pa nam je Bog vrgel denarja na pot. Pridejali ga bomo k našim skromnim darovom!« »O, kako pa!« oporeka ta, ki je našel. »Misliš, da je Odrešeniku kaj za par zlatnikov?« »Kar najdeš, ni tvoje,« se oglasi tretji. Najstarejši pa ga jezen zavrne: »Kaj, ko smo zdaj tako rekoč bogati, pa naj vte podarimo? Jaz sploh ne grem več tja!« »O, ljuba brata, pojdimo k hlevu! Saj, če smo bogati, res lahko več damo ubogi družini v hlevu,« prigovarja drugi. »Najprej pojdimo pozdravit Mesija, potem pa — no zaradi inene!« pravi prvi. »Le pojdita k Mesiju, jaz vaju počakam kar tu!« govori malomarno tisti, ki je našel mošnjo. »Nikar, brat! Kaj naj rečeva, če naju Mesija po tebi. povpraša?« reče najmlajši. »Recita, da sem jaz že odrešen!« se ro*a najstarejši in krčevito oklepa mošnjo. »Ha, ha« in — ali se ni še nekdo zasmejal? Ali je zakričala sova?---: Lucifer se je smejal. Enega že ima, za ona dva mu ni preveč skrbi. Tiho in zamiš'jeno sta hitela brata proti hlevu. Naenkrat prvi izpregovori: »Nekdo prihaja.« »Saj res,« pravi drugi, ženska je. Pojdiva hitro dalje!« Pa že ju je došla: »Kam, prijatelja? Tudi v Betlehem k prazniku?« Oba sta jo pogledala. Kako je lepa! Toda najmlajši se ne meni zanjo; kar mimogrede odgovori: »Angeli so nas pozvali k Mesiji,« in hoče dalje. »Kaj v tej uri k Mesiji? Ali sta ob pamet?« se smeje ženska. »Saj to že olika zahteva, da ga gresta podnevi pozdravit, ne pa ponoči. In zdaj gotovo spi. Vsaj teh par ur počakajta; saj dan že ni več daleč!« je pripovedoval kakor mimogrede. In ju je gledala z velikimi očmi. Ko se še nista odločila, je nadaljevala: »Z menoj pojdita do jutra k veselicil Najboljši muzikanti so v mestu in vsi Davidovi potomci se nocoj vesele, ker so po tolikih letih zopet vsi skupaj. Pojdita, saj nič ne zamudita; dneva itak morata počakati!« »Res je, kar praviš,« odgovarja starejši brat. »Ne spodobi se, da Mesijo nadlegujeva ponoči! Pojdiva v mesto; saj se nam revežem itak malokdaj nudi prilika za tako veselje. Pojdiva, brat! Jutri pa k Mesijil Morebiti dobimo na potu še naj-Starejšega našega brata in ga vzamemo s seboj I« »Brat,« prosi najmlajši, »pojdiva naprej!« Toda ženska je že potegnila okleva-jočega za sabo. »Kaj bo rekel Mesija, ki je tudi tebe poklical po svojem angelu?« je še vprašal najmlajši. Kakor po nekem nagibu je starejši brat snel z vratu svetinjo in jo podal najmlajšemu: »Daj ta dragi moj spomin od matere!« in se je okrenii ter odšel z žensko proti iietlehemu.--- Najmlajši pa je stal sam sredi mrzle noči in gledal za njima. In bilo je kakor i da zopet sliši zamolkel smeh. Hitro zgrabi košarico in hiti dalje v smeri proti hlevu. Bil je že prav blizu', ko mu stopi mož nasproti. »Kaj tako hitiš, prijatelj?« ga ta vpraša. Pastir odgovori: »Angel nas je klical, Mesija je rojen tam v hlevu.« »Sanjalo se ti je,« odgovori mož. »Saj nisi otrok in veš, da bo Mesija mogočen, ki bo naš rod odrešil.« »Če je pa danes šele rojen,« ugovarja pastir. »In v zapuščenem hlevu. Meniš, da bo berač? Kralj bo mogočen, bogat,« pripoveduje tujec. Nevešč nadaljnjega odgovora, kakor da išče pomoči, se ozre pastir proti nebu, kjer se je pravkar utrgala zvezda in splavala nizdol ter obstala nad hlevom. Tam so te odprla vrata, izza WateYih !flfe; stbpfl angel v nebeški svetlobi. Stegnil je roko proti pastirju in od nevidne moči zadet, je krenil tujec v stran. Pastir pa je urnih korakov stopil proti hlevu. »Sam prihajaš?« ga vpraša angel. »Enega brata je premagal denar, drugega ženska in če tebe ne bi bilo, Bog ve, kaj bi bilo z mano?« odgovori pastir. »Tebe je Bog varoval, ker si čistega srca,« je rekel angel, odprl vrata in ga peljal v hlev. O, kako ubožno je ležalo Dete v jaslih f Komaj za silo odeto. Kakor ločena od sveta je zrla Marija vanj in Jožef je klečal in molil. Pastir ni videl revščine, vse je bilo podtihovljeno; zdrknil je na kolena in gledal, gledal Dete in se ni mogel nagle-dati.--- Angel mu je položil roko na oči. In je videl in gledal: igralnico. Sredi med drugimi je zagledal najstarejšega brata. Strar.t in pohlep po denarju sta mu razorala liee. Goljuf je nostal, oadal niže in niže, dokler ni bil zrel za pekel... Druga vrsta slik: veselica, ples. Pari se vrste v divjem plesu; tu njegov brat z ono neznano žensko. Kmalu vidi isto z drugim plesalcem; za njima njegov brat, ki temu zasadi nož v srce. — Morilec! Groza sprt 'etava pastirja, a že je tu nova slika. Gora, na nji trije križi; kakor morje valovi množica okoli njih. Na srednjem križu visi — Mesija. Eden izmed razbojnikov ga prosi: »Gospod, spomni se me ,..!« in že mu Mesija odgovarja: »Se danes boš z menoj v raju!« In v razbojniku spozna svojega brata, ki je dal Mesiji spomin svoje matere, svetinjo. Od bolesti in sočutja se hoče vreči Križanemu k nogam, a v tem hipu se ga dotakne angel. 0, saj je v hlevu pri božjem Detetu, ki je uprlo vanj svoje oči polne nebeške milihe in Marijina roka leži, blagoslavljajoč na njegovi glavi. Vse življenje ga je spremljal Jezusov pogled in Marijin blagoslov, da je bil eden prvih svetnikov-mučenikov sv. Cerkve. Organizacija katoliške poročevalske službe. Ameriški katoliški škofje so na nedavni svoji skupščini ustanovili redno poročevalsko službo, ki jo bo izvrševalo 50 tisoč katoliških misijonarjev. Središče bo v Rimu in se bo nazvalo »Fidea« ter bodo tu zajemali svetovne novosti nele cerkveni, temveč tudi svetni časopisi. Božič pri radiu. Tako lep je sveti večer! Vsa družina jff zbrana, še od daleč pridejo sinovi in hčere, da se lepe božične dni povesele ob očetu in materi, med brati in sestrami. Božično drevesce, jaslice in tisto sveto pričakovanje polnočnice, ko se spomnimo na važen zgodovinski trenutek, 1I)onvoljubac želimo veselo b žične premike in srečno novo leto: Mati Hudak, Joe Mihelfi«, Malt Vrbanec, Frank Mihelčif, Frank Fugina. Matt Kobe, Joe Kobe, Peter K obe tir, vsi iz Vinice * Beli krajini. Božični pozdravi naših vojakov. Vesfle praznike in sre-ino novo leto žele vsem znanim in dragim v domovini sled r«i slovenski fantje vojaki: h Ptu.a. »iužeči pri 4. pontunirskem bataljonu' Vesel Stane (kaplar); rodovi: Presteri Iv, Sare M., Čopič F., Gartnar Leop, Kcaniač lv, ■Strah A., Drčar V., Brce V, Gašper V., Aberšek Let ;>, Kob.il A, Letonja J., Dovgan Fr., Kanmar ' A vi?.. Ceferin Mit, '1 rtu i k Fr, Klančar Fr., Vozel V, Černelič Jo«, Kalar A, Kosec A. in Marolt Iv., k_pkirja; Logar Fr, Deimau A, Sevor Jfc>, Pire Al., Grc^tvrii Fr, Peterca Flor., Sipan Fr, Dinc J, Vidmar L, T< m« Gnbr., Repne Jy ŽeTeznik A, tepelnik V, Justin Al, Repar A.(- Skarja Ferd, K ran je Fr. — liegruti: Stmiovnik Fr, Legat St, Kerč J, Gros J, Hekar G.ibr, Petrič Fr, Petrič Fr, Trnovec J., Svete A, Sfejko Fr, Mužfto Jož., Albreht M, Rctar J, Slvič Fr, 1'remk Fr, I)«ni5ar A, l'erh J, Horvat M, Poljane M, Zaje Fr, Orehek A C Graadovec J, Beton A, Kokal A, Taučar J, Stšek L, Sire Fr, Poljanec Fr, Orgriv A, Strmec J, Petrovčič, J, Soje J, Svetek A, Žavcec Herman, Ot-virk lg. Potikar Fel. Ii Zagrelm. slože« pri težkem artilerijskem p-iftu: Kaplir Fr. Kocejančič, Dob rti nje; redovi: 1. (/orenc. Raka. A. Sturra, Zagrndec, Mar. Arh, Vtika val; I. Dinic, Leskovec, Fel. Zupančič, Do-braič, A. Bolha, Preserje, Maka Flis, Celje, I<». ' Junkar, Kostanjevici, P. Belec, Medvode, Iv. Jtiri-čif, Kostanjevici, P. Salamon. Videm, V. Be-rnnrdič, St ra vai, K. Znoj, Kašelj, A. Resnik, Straža, H. Sajko, Maribor, Al. SiSki, Raka, Fel. Marvar, Žužemberk. Ii JTosfarja: fantje vojaki, služeči pri 32 pehotnem polku: Al. Pucihar, Mal« Ln-šče; Iv. Grebene, It. SilC, Jože Lovšin, J. Mate, An. Heni/rman, Iv. Boje, J. Trdan, Ludvflt Prijatelj Al. Krenjc, J. Kliun, J. Petek, Iv. Lovita. Ribničanl Iv. Mo-h?r, Fr Kožrarlj, Loški potok; Joe. Mu^rič, P. Ostermam, A. BriSki, A. Baur, MM. Baur, Iv. Bukovec, A. Volf, Al. Jirrjevfl«, A. Broriet, A. Krko-vič, Iv. Marineelj, krčevska okolica; Jrž. Hribar, Mar. Vidmar, Fr. Pele, Hioje; Fr. Noee. Brezandol; Al. Lavrič, Nova Štifta; AL Prijatelj, Skrcjek; Ig. Prpar, Fr. Brrns. Dobrni?. Služeči pri 25. art *®'ltu t Moeterju: A. Peklaj, Žlebe pri Medvodah; J. Sirieh, Ladja; J. Kos, Poljane n-d gkofio Loko; Iv. Pcngerc, Ferd. Rotar, Kod 1c-; K. Lepec, Prilazie; Mar. Ogclin, Hrib. Ii Splita, 5t peS polk: ltaplari Pr. Pdpeskar, Fr. Zimšek, Jer. Medvešek, Av. BrecelJ, J. Ilovar, Ii. Jevnišek, An. M-rolt, Mar. JekuS, Mit Ivane, Jož. Komovec, Pav. Malnar. An. Strnad, Fr. Luz.tr, Jer. Podpadec, J. Vesel. SI. Perko. Redovi: Pr. KeSe. J^n. Drempetič, Jan. Triplat, A. Dergane, Fr. Cvibovšek, Leop. Jeršta, ŽakeL Al. Kopina, Jak. ftercar, K. Korošec. R. Skft, J. Bresrar, Al. Dfirrikar, J. J. Mr/ek, Fr. Gruden, J. Vidmar, A. VidrSh, A. ŽnMsršič, Iv. Taeja. A. Tome, P. Vat tar, Al. Kavčič, Al. Stnn-ar, M. 7ekušič, AL Po-valej, M. I>obravec, A. Vavtar, P. M"?ek, A. Vovk, Val. Novak, Fr. Klnučlšnr, Jan. Brancelj, K. Ram-š-vk, K. Sanfe), A. Dože.l-k, Vin. Mahovne, J-k. Venko, It Klončig, ,tan. S trn-hI, Fr. Draks'ar, Jer. Jenko. Jas. Stokovec, Fr. Rifelj, J. Kfaševec. t.eop. Jagodi?, J. Slapar, Fr. Hribernik, podnaradnlk, Fr. Suheilolnik. Otroci noči. ■0 Poleg najsvetejšega v tabernaklju ne vem za nobeno vidno stvar na zemlji, nad katero bi imel Bog tako gotovo in tako ne-kaljeno tlopadenie, kot ga ima nad nedolžnim otrokom. Otroci so za človeka, ki ni popolnoma pokvarjen, kot velikonočni zvonovi. Najboljše njegove sile kličejo k vstajenju. Nedolžnost otrokova je Častitljiva in ' zahteva najnežnejšo obzirnost. Nekaj kraljevega je otrokova odkritost, s katero brez ozira pove resnico. Za svoje otroke trepečemo. In čim globie gremo v življe-n'e in čim nežnejše jih ljubimo, s tem večjo bojaznijo trenečemo zanje. -»Največja in najsvetejša naša zemeljska dolžnost je: otroke roditi in vzgojiti« (Škof Keppler.) A kakor brez sohica ni cvetja, tako brez Boga ni prave vzgoje. Pokvarjeni otroc! nesrečno žive, in še nesrečneje umirajo. Zato so tako nerazumljivi in naravnost neverjetni glasovi, ki prihajajo iz Rusije. Pogubonosna setev ruskih sovjetov dozoreva v grozne sadove. Najbridkejši, srce pretresujoč glas ie nepopisna beda ruske mladine. Na milijone je zapuščenih, osirotelih otrok, ki so postali prava nadloga za Rusijo. Posamezni še preslabotni za zločin, se združijo v gruče po deset in dvajset Tako postanejo zmožni vseh zločinov in podlosti. V grozo prebivalstva in celo policije, da se boje teh mladostnih tolp kot divjih zveri. Vnebovpijoči klic zgubljene mladine gre skozi deželo, da postaja strah celo sovjete. Kot strašna božja pozavna za tiste, ki so te milijone bednih v najnežnejših letih oropali človeških pravic in dostojanstva. Številčno se velikost te bede hiti ne da dojeti. Podatki navajajo tri do šest milijonov teh pomilovanja vrednih bitij. A tudi najmanjše število bi bilo visoko dovoli, da globoko pretresne slehernega prijatelja mladine. Kakor resnični vesoljni potop se razlivajo tolpe mladih zločincev čez Rusijo. Cela mesta, vasi, okrožja olr vladajo v strahu in postajajo vedno nasil-neiši. Lačni, brez strehe se ti izobčenci bore z vsemi opravičenimi hi neopravičenimi sredstvi skozi življenje. Nihče jim ni pokazal druge poti. Druge šole ne pozna io nego greh, ki jih tira vedno globlje v še strašnejšo bedo. Da se prežive, morajo krasti. Svoja* shujšana telesca pokrivajo i raztrganimi, umazanimi cunjami. Ko se približajo zimski meseci, se te nesrečne črede eeliio v gorkgjši ruski fug, na Krim, na južni Kavkaz ali v Titrkestan. Na sklopnike in osi koles se obešajo na vlake kot mrčes. Na tisoče jih pomrje med potjo, a na s^otisoče jih ostane še živih kljub mrazu in bolezni. Na pomlad pa se ta nadloga pomakne zopet proti severu, v notranjost dežele, kjer vročina ni tako silna. Nikoli se niso učili zemljepisia, kar nagonsko slede potovalnemu nagonu kot ptice selivke. Ta skupna potovanja, beračenje in tatvina in zločini vseh vrst drže te nesrečneže skupaj. Imajo svoje navade, svoje dostave ln znamenja, celo svoje narečje. Po-magajo si med seboj kot zvesti bratje. Za vse grozovitosti in podlosti, ki so mož-e na svetu vedo ti otroci. V vsa brezdna in kloake se vdirajo. Sifilis, umor, prostitucija, nič jim ni neznano. Hiše požigajo 7a zabavo. Po mestih razbijajo cestne svetilke, da v temi lažje vrše svoj posel. Ti dvakrat ubogi so gotovo najžalostnejši pojav sedanje Rusije. Švedska pisateljica Ana Quensel, ki ie potovala po vojni v Rusiji, popisuie svoje vtise na sledeč način: »Nepreskrbljeni otroci so naitežje vprašanje nove Ru" sije. Ti otroci sličijo malim živalim v človeški podobi. — Ta razcaDana živplim podobna bitja, obiskujejo zlasti Moskvo. — Dnevno pripeljejo vlaki neštete mno/ice ušivih, podivjanih mladičev. Pečat zločina jim reži že iz obrazov. Ti mali zločinci z mirno vestjo kradejo, more. požigajo In se ne ustrašijo ničesar. V Moskvi napadajo zlasti ženske, ki hodijo kupovat na trg._ Trgajo jim iz rok torbice in denarnice. To sem tudi sama doživela. Pred dobrim mesecem sem šla s svojo prijateljico po eni glavnih cest Moskve. V trenutku sva bile obdane od čete teh podivjancev. Videla sem, kako so bile vse njihove oči obrnjene a torbico, ki jo je nosila moja prijateljica. Poskušale sva uiti, a zaman. Eden od mladičev se je vrgel na prijateljico, da ji iztrga torbico. Ko ga ona neprijazno odrine, vzame z bliskovito naglico iz žepa britev in jo potegne čez njene prste, da jo je urezal do kosti. Od strahu in bolečine je spustila torbico. In v hipu so jo zverine popadle in izginile. Vojaštvo se proti tem tolpam ne more, niti noče boriti. Zakaj ne glede na to, da so ti otroci vsi ušivi, nosijo na sebi tudi najgpusnejše bolezni. Zato se jih vsakdo boji ko kuge. Najboljše njihovo orožje so zobje. V Moskvi sem videla mnogo nevarno ugrizenih. Otroci grizejo vsakega, kdor se jim približa. Kakor stekli psi se vržejo na slehernega brez izjeme. Pozimi, ko radi strašnega mraza ne morejo bivati na cesti, si poiščejo strehe po otroških jetnišnicah. Na pomlad pa čimpreje uidejo iz ječ. Nikoli ne bom pozabila, kako sem prvikrat zagledala te otroke v Moskvi. Stala sem pred glavno pošto, da kupim znamk. Pa zagledam pod mizo štiri dečke desetih let. Trije so kadili svalčice. Četrti pa je imel v rokah nekaj ogorkov, ki jih je našel na umazanih, zapljuvanih tleh. Živa duša se ni zmenila za te štiri zapuščence. Ne-izrel^jivo razirgani, noge ovite , v žaklje- vino, shujšani tako, da jih je sama kost in koza — taki se plazijo po Moskvi. Skrivajo se za plotovi, odkoder zviška napadajo in ropajo mimoidoče. Opazovala sem drobnega, kvečjemu devetletnega fantka, ki je trgal raz oglasnih sten plakate. Papir rabijo, da mašijo luknje v zimskih stanovanjih. Obiskala sem neko tako stavbo otroških vagabundov. To vam je žalostna palača! V barakah je na kupe smrdljivega papirja in listja. Tja noter se zarije jo otroci. To je njihova peč. Zjutraj pa vsi premrli in s šklepetajočimi zobm; zlezejo iz listja in gredo zopet na cesto, na lov, tatvino, umor. Gledala sem, kako so ti ubogi iskali hrane v pasjih kočah, po gnojiščih, celo po kanalih.« Te naraščajoče tolpe mladostnih zločincev in armada okuženih, zapuščenih otrok pomenijo resno nevarnost za bodočo Rusijo. To je prokletstvo boljševizma! Rusko ljudstvo bo na ta način obdano od naraščajoče armade banditov in roparjev, ki jim ni sveta nobena stvar, ki ne poznajo nobenih meja. Vse dosedanje odredbe vlade glede tega vprašanja so udarec v vodo. V naglici so postavili otroška zavetišča, da bi otroke tam vzgajali za izvrstne komuniste. Danes šteje Rusija okrog 3700 otroških zavetišč. Ravnanje in vzgoja v zavetiščih je pa taka, da otroci trumoma uhajajo. Raje žive stra-no življenje na cesti, pod svobodnim nebom kot pa v zavetiščih. Ječe skrivajo v sebi le malenkostni del teh sirot. Po cele množine so jih že postreljali, a nič ne pomaga. Vsako novo preganjanje jih le še bolj podžiga k novim zločinom. V najno- vejšem času se vlada peča z načrtom, da bi ujete vagabunde naselila na samotne otoke Severnega morja, da bi se tako rešila strahovite šibe. Stara Rusija je pač poznala nevarnost gladnih volkov, ni pa vedela za divje otroške tolpe, ki ogrožajo mesta in vasi. Prokletstvo zori. Razdrto je družinsko življenje, ki je steber človeške družbe. Otroci ne poznajo lastnih staršev. Potem pa vzgoja današnje mlade Rusije! Saj se proglašajo načela, kot jih še ni slišal svet. — Ti otroci in mladiči se ravnajo po naukih in načelih svojih učiteljev. Kar oni teoretično oznanjajo, to ti praktično izvršujejo. Prvo so besede, drugo dejanje! »Vse je dovoljeno!« To je najvišji nauk Leninov. — »Vera je opij za ljudstvo!« — Kaj bi se čudili, če tisoči in milijoni, ki poslušajo take mojstre, potem z veseljem ropajo, poži-gajo, ubijajo? Saj ga ni krajšega in mikav-neišega načela za mladino kot: vse je dovoljeno! Neskončno žalostna je armada teh otrok in mladostnikov. A ta armada bo bič in šiba cele Rusije! Take žaloigre svet še ni gledal. Do dna pretrese človeka, ko premišlja to brezdno ruske mladine. Mar more človek tako globoko pasti? Ali ni to satanovo delo? Za poslednje čase rabi satan krepko armado. Pod njegovim solncem rekrutji dobro uspevajo. Kaj bo, ko ta rod doraste? Gorje ruske mladine joka v nebo in kliče maščevanje na hladnokrvne, brezvestne grobokope mladih src... Kr. Cuderman. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! »S.- Upskl otoki. »Moderna« fašistovska Italija je danes zašla prav nazaj v srednjeveško dobo. Sko-ro vsakomur je menda že znana zgodba o Robinzonu Crusoerju, ki je dolgo vrsto let živel osamljen na nekem otoku, kamor ga je zanesel vihar, ko se je razbila ladja, na kateri je bil zaposlen. Ravno tako, kak or je iivel Crusoe, živijo osamljeni italijanski, med njimi že tudi slovenski izgnanci ali koniiniranci, katere fašisti, zaradi osumljenja proti - fašizma, pošiljajo na samotne Lipske otoke. Ti otoki so pod tako strogim nadzorstvom, da izven jetnikov, ne more nihCe priti na te otoke. Posebno ie fašisti pazijo nato, da ne morejo priti v stik ali v bližino z otoki nobeni časnikarski poročevalci. Glavni aH največji otok od cele skupine je otok, na katerem stoji malo mestece z štirimi tisoč prebivalcev. Največ izgnancev se nahaja na tem otoku In iščej> zavetja po hišah v malem mestecu. Vsem izgnancem pa ie dana popolna prostost, Zagorski zvonovi. Ali ga ni odvrnilo od odločitve le mehko čustvo, slabotno nagnjenje do deklice? Divje misli so se podile v Osojnikovi glavi, ko je stopal s sklonjeno glavo in nezadovoljen sam s seboj proti dolini__Tam ob robu gozda, kjer je stal včeraj s Križnarjevo Gelo, je nekoliko obstal in gledal proti Črni steni. Nenadoma se je ves prestrašen zganil. Zgoraj pri vhodih v rove sta se dvignila dva snežnobela oblačka, tla so se stresla pod njegovimi nogami — zategel, tožeč, svareč glas je prišel od tam, nato sta sledila dva poka, kot bi prihajala iz srede stene,--- vsa Črna stena se je zmajala---in nato je grozno zagrmelo, zabučalo, zaškripalo, zabobnelo, kot bi se ne zrušila le Črna stena, ampak vse Dogorje. V vsej širini se je Črna stena zavila v rumenkaslordeč oblak prahu in dima. »Jezus, Marija in Jožef!« je nehote zavzdihnil Osojnik, »pomagajte ubogemu umirajočemu.« Spodaj iz doline in od "teh strani so se začuli vzkliki strahu. Rumenkastordeč oblak prahu se je počasi vlekel ob Črni steni navzgor in prikazale so se odprtini rudnika, strahotni, kakor dvoje mrtvaških oči. O dveh tratah, ki sta vodili do odprtin rovov, ni bilo nikakega sledu več. Ozki stezici s'a izginili, tako da sedaj ni bil več mogoč dohod do vhoda v rudnik. Groznemu bobnenju in grmenju je sledila tišina. Osoj-niku je bilo sedaj jasno, da je bila eksplozija. In Kje naj bi bil Skobcev Jože? Ali še živi, ali je poginil s svojo skrivnostjo vred? Trepetajoč in razburjen je stopal mladi kmet proti domu. Na Osojnikovem domu je vladal velik nemir. Tončka, gospodarjeva sestra in dekle so glasno stokale. Ko pa se je vrnil Marko zdrav in nepoškodovan, so ga ženske z viharnim veseljem sprejele. Od Križ-narjevih je prihitela deklica z vihraiočimi lasmi in vsa prestrašena. Bila je Gela. Stopila je do vrtne ograje. Sedaj je zagledala Marka sredi svojih ljudi, s puško na rami. Za trenotek je omahovala, nato se je hjtro obrnila ter brez besede trmasto odšla. Osojnik ni ves dan premišljeval nič drugega kot o usodi Skobčevega Jožeta. Zvečer je dolgo časa gledal skozi okno proti Črni steni. Tedaj je nenadoma prišel po poljski stezi Skobcev Jože in s temnim pogledom šel mimo Osojnikove hiše. Marko se je oddahnil. Oči-vidno je pognal starec v zrak oba dohoda do ravnih odprtin, da bi za vedno onemogočil nepoklicanim raziskovalcem plezanje do rudnika. Kako je sam nepoškodovan odšel, je bila še vedno uganka. Naslednje dni je hodil Osojnik kot brez misli okoli. Zvonovi in zidanje cerkve mu ni dalo miru. Na eni strani ga je delo močno mikalo, na drugi strani pa so ga plašile skrbi in trud. Na vsak način bi bilo nekaj krasnega, za celo vas sezidati hišo božjo; pozni rodovi bi ga slavili kot zgraditelja cerkve. In stari zvonovi, kako lepo bi doneli iz novega zvonika! Kakšen blagoslov bi bila cerkev za vso okolico in Se posebno za njegovo hišo!--Toda Križnar? S tem bi se gotovo spri. Mogoče bi se obrnila od njega tudi zaželjena nevesta in bi izgubil ljubljeno deklico. To bi bilo pretežko, tega bi ne prenesel.--Haha, sedaj je vstal v njem slabiči Skobčev Jože ima prav... Toda končno ga bi cenila deklica baS radi velikega dela, ki bi ga izvršil, toliko bolj — mogoče bi stopila še odločneje k njemu, in mu pomagala pregovoriti očeta« ko se bi izkazal ko ti obvezniki službo pri narodni vojaški sili ob času poljskih del. Člen 330. Pravilno in točno dodeljevanje ta podpore kakor tudi obdelovanje posnstva ra-1-zira.io v prvi vrsti sreska oblastva, v drugi vrsti pa tudi pristojne komande vo;aških okrožij in divizijskih oblasti. Za rralomar-no dejanje te podpore in malomarno obdelovanje posestev kakor tudi za malomarno kontroliranje tega. se kaznujejo civilna ob-lastva po odredbah člena 53 tega zakona, \ ojaška pa po 341 voi. kazenskega zakona. Določilo se je. kdaj da bodo večje prireditve Zveze, in sicer glavni skupni srs a-nek na -Brezjah 11. avgusta, v Petr^včah pn Celju za mariborsko oblast na Vnebo-liod Gospodov, ter slavnos'no odkritje veličastnega spomenika v Rogaški Slatini dne 2. junija. Poleg tega bo tudi prihodnje letd kakih 15 odkritij na raznih krajih, ter so že zabeležena. Za skupen sestanek na Brezjah bo skušala Zveza dobiti četrtinsko vožnjo in za Petrovče polovično. Drugi kraji pa naj obdrže običajne cene. Maia meseca so ponovi sijajna Matičičeva igra »Kalva-ri. Ji« na prostem, ki je splošno ugaiala in vse pretresla do mozga. Zveza rada daje članom in drugim razna pojasnila, tako glede brezo^čnega prevoza os'ankov padlih iz tujine v domač kraj, nikakor pa se ne peča z uniformami, ne z medajlami, tudi tirolskimi ne, in to prepušča posameznikom ali občinam. Zveza ncsi uniformo src in duš mož, preizkušenih v trpljenju in ima medajlo zavesti, da dela za blagor človeštva. Korit ne more nuditi svojim članom, pač pa možatost, ljubezen in zvestobo. F.B. Nove knifse In nove Navada je, za Novo leto kupovati in darovati svojim prijateljem kakšno primerno darilo. Pa je včasih človek v zadregi, ker neve, s čim pri prijatelju ustregel; tista reč mora biti kaj vredna in pa — preveč poeeni tudi ne sme biti, ker sicer se dar ne smatra kot časten. To zadnjo lastnost pa po doslej uveljavljenih navadah takšna darila že morajo imeti. Letos nam tozadevno ni treba dosti izbirati, ker je kakor nalašč izš'a par tednov pred prazniki knjiga, ki je za novoletni dar nadvse primerna. Mislim tu Erjavčevo »Zgodovino katoliškega gibanja v Slovencih«, ki jo je izdala ljubljanska Prosvetna zveza za svojo 30 letnico. Ta knjiga ima obe potrebni, spredaj omenjeni lastnosti: dragocena je in njena cena je tudi takšna, da za darilo ni predraga in je vendar treba toliko šteti zanjo, da nihče ne more reči, da se je kdo hotel ž njo le »odkrižati« dolžnosti. Stane 50 Din in se naroča pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 5. — Vsebina knjige je takšna in tako preprosto pisana, da jo bo z zanimanjem bral prav vsak, ki se količkaj zanima za naše kulturno imetje, kako smo do njega prišli in kdo vse so bili, ki so kazali do njega pot in bili vodniki, vidci in reis-nični narodni delavci. Božične skrivnosti. 16 samospevov za bariton in klavir. Na besedilo Vitala Vo-duška zložil Stanko Premrl. Samozaložba. Neskončno nežnim, iskreno lepim in otro-š'd'm božičnim pesmicam j'e dal Premrl čisto odgovarjajoč glosbeni izraz, tako da ne vemo, ali so Vcduškove besede pridobile ob Premrlovih melodijah, ali je Premrl ov a pesem dobila tak ljubek polet ob Voduškovih besedah, vsekakor: pesem in muzika se zlivata v čudovit lep biser. Pre-mrlova glasba je znana po svoji kakor v mavrici se prelivajočih barvah, ki take mehko in nežno objemajo dušo. Nikdar ni dolgočasen, nikdar šolski, še njegove trdote se omeče v mehkobi teh melodij. Spremljava ni pretežka. Skladbe toplo priporočamo. Glasnik presv. Srca Jezusovega, glasilo Apo- stolsl-va ^plitve za slovenske kraje in Jastilcev presv. Srca. Pravkar Je izšla prva Številka Glasnika za 1. 1929. v zopet nekoliko povečanem obsegu, s bogato vsebino in zanimivimi slikami. Nekdanji je- Nor >apostol«. Na Nemškem imajo že dolgo opravili s Terezo Neumann iz Konnersreu'.ha, ki se ji baje svetniki in sim Kristus prikazujejo. Oni dan je pa na Pojjskem 16 letni Mihec Mierowski začel trditi, da ima prikcz-ni. Ljudem pridigiije na velikem travniku v rojstni vast blizu I,ublina. Vfcsih ga posluša do 200X00 ljudi. Operacija črepinje — v p«lminuti. V Wa9htogto-nu preizkušajo nov troj, ki v 30 sekundah izžaga iz {rep in je krog s premerom 2'A om. Stroj bo silno olajšal in izpopolnili operacije pri poškodbah na glavi. Odprtine v črepinji ne bodo več |>o-krivali s srebrnimi plo-ŠKimi, mnrve?! s kostjo, ki jo bo isti »troj v natančno isti veHčšni izža-gal. Stroj je iznašel ob scdelovnniu rrznih kirurgov Krnet Willinms. Dnbro ie naredil. Med voisko so prišli vojaki v nc!(0 kmetsko hUo. Feld-vebel ie bahavo vstopit v soho in vrgel saMjo na mii-o: »Zdai »em jaz lu llosnodar!« Kmctič se je ponižno poklonil, iel iz ni§e in se kmalu vrnil z gnojnimi vilami ter jih Doma je našel male goste. Tončka, njegova sestra, je vzela s seboj na dom tri Slivnikove otroke: šestletno Ivanko, sedemletno Metko in devetletnega Peterčka. Tončka je bila dekličina botra. »Saj nisi hud,« je tiho rekla sestra Marku, »ker sem pripeljala otroke s seboj — tako l"u'o je tam pri sosedu. Peter je ves iz sebe in uboge sirote so povsod na poti.« >Da, seveda, kar tu naj ostanejo,« je odgovoril brat; »Peter nima nikogar drugega kot dve tuji ženski, ki ne znata ravnati z otroki; ti trije mali ptički nas ne bodo pojedli.« LISTEK. Prijazno je pogladil oroke, ki so se boječe stiskali v kot, kakor tri izgubljene ovčice. Pozno zvečer je šel k Slivniku, da bi molil pri mrliču in Petra nekoliko potolažil. Peter je mrko čepel v nekem kotu ter ni nič slišal in nič videl. Ubcgi mož ni bil dostopen za tolažbo. , . v , Ko se je vračal Marko cez nekaj časa domov, je srečal pri vrtni ograji Križnarjevo Gelo, ki je šla kropit mrliča. Deklica ie sprva trmasto našobila usta in je hotela iti kar naprej, nato pa je vendar obstala in zardela. Tndi Marku je planila kri v glavo m m vedel, kaj naj reče. Nato je hitro rekel: . »Ti Gela, ali boš tako prijazna in očetu nekaj sporočila? Reci mu, naj pride prihodnjo nedeljo po-poldns v vas v krčmo. Gre za neko važno stvar in je povabljena vsa vas.« .. »Naročilo bom že izvršila « je neprijazno odgovorila deklica. »Toda oče bo vprašal, za kaj gre.« »Gre... gre za... da, gre za ...« je jeclja Osoj-nik, »no, da, ti že lahko veš. Stvar se tiče cerkve in zvonov. Cerkev hočemo sezidati.« »Za božjo voljo, Marko, kaj praviš?« se je dekhca prestrašila; »saj poznaš mojega očeta in veš, kaj misli o tej stvari« Ker je fant molčal, je postalo dekle ljubeznivo in toplo je reklo: »Prosim te, Marko, ne mešaj se v to stvar — radi mene! Naj te ne zapelje par neumnih ljudi.« »Gela,« je resno odgovoril Osojnik, »sam sem začel to stvar, v mojih rokah leži.« »Potem je med nama vse končano, Marko, rečem ti, vs-ga konec! — Poznam svojega očeta.« Križnarjeva hči je polglasno zaihtela. Osoinik jo jo prijel za roko in rekel: »Gela, pojdi, greva tja do križpota. Marsikaj ti moram povedati in ni treba, da bi naju vsi ljudje slišali.« Ko sa prišla do tja, je Marko zopet začel: »Ako bi bilo to kaj slabega, česar »em se lotil, potem bi razumel, da mi odrečeš ljubezen; toda to je veliko, dobro delo.« »Marko,« se je razvnela deklica, »jaz ti ne odrekam ljubezni, jaz gotove ne; teda moj oče ne bo pu-sil, da bi se vzela, če se boš z njim skregal. Vsako govorjenje o zvonovih in cerkvi ga silno razburi. Nekaj ima proti tej stvari, a ne vem kaj.« »Vem, zakaj je proti. Tam gori na Čmi steni sem zvedel marsikaj čudnega.« »Kaj? Na Črni steni?« je boječe vprašala deklica, »ali si bil gori? Ali si videl zvonove?« »Nisem jih videl, toda vem da so tu.« Mladi kmet je v kratkem povedal o svojem srečanju s Skobčevim Jožetom in nato nadaljeval: »Veliko, težko delo je to in dolgo se nisem mogel odločiti, naj se lotim stvari in vzamem nas« toliko skrbi in dela. Včeraj pa, ko sem videl, kako je umrl« soseda sama, brez Boga, sem se odločiL — Glej, Gela, Stran 836. ■uitaki kolegij Maria Laach (sedaj benediktinska opatija) Ig dovolil Glasniku ponatisniti ve« lepih •lik, ki jih bo prinašal prihodnje leto. Januarska (levilka ima še krasno imietniško sliko (izdel.no v Istem samostanu), ki jo lahko denete v okvir, in koledar za 1. 1929 v dveh barvah. Kdor še m naroden na Glasnik, naj ga naroči čimprej. Celotna naročnina i naša samo 15 Din. Naroča «c pri upravi Glasnika prear. Srca Jeiusorega, Ljubljana, Znnj-skega testa 9._____ Meh za smeh. Neka gospa je stopila v prodaj lno ter je bilo videti, da se ji mudi. Ker je bil sam gospodar prodajalec in ravno stiegel neki drugi dami, je prosil vstopivšo, naj nekoliko potrpi. »Nič ne bom čakala«, je ta osorno odvrnila, »dajte mi hitro mišjo past, jaz bi rada vlak ujela.« * »Prej sera ubil pet muh, dve moškega in tri ženskega spola.« »Kako pa to razločiš?« »Povsem lahko, samci so lezli po mizi, kjer je bilo polito vino, samice so pa na ogledalu sedele." * Nekega znanega pisatelja je v kavarni mučil znanec z raznimi vprašanji. »Ali se vam ne zdi, da bo prišel da t, ko vam bo zmanjkalo gradiva, da ne baste imeli več o čem pisati in da si bo-.lete morali poiskati drug pcklic, ako se Dodett hoteli pošteno preživljati« Avtor je malo pomislil, nr.to pa dejal: >,N'ič se re boite radi te.sa. Poglejte sebe, že štirideset let govorita, pa vara še ni zmanjkalo gradiva.« Zdravnik: »Ali ste sledili mojemu predpisu?« . . „. Bolnik: »Ne, sicer bi si getovo vrat zlomil. Vaš predpis mi je namreč veter odnesel skozi okno.« Gospa v prodajalni: »Povejte mi, ali temu lisičjemu kožuhu n«č ne škoduje, ako ga tudi v dežju nosim?-* Prodajalec: »Gospa, ali ste ze kdaj videli lisico, da bi hodila z dežnikom?« * Iz Amerike. »Doroteja, ali greš tudi ti volit?« . , »Ne, Fredi mi je rekel, da ne moreni preje voliti, dokler ne bom dvajset let stara.« »Kdo pa je to, Predi?« »To je moj tretji mož/. • Mama je poslala Minko po jajca in ko se je vrnila, je razložila nesrečo tako: »Mama, jajca so mi padla na tla, toda samo enkrat.« Že 32 let stoji v službi bolnih in zdravih. bolečine unlnžujoči Fe le rje v Elsatluid. kafri je p -hva j'n v tnno'oi roinih p iznanicah tuli iz na v š:ih krog v. Upoireb'jen na znetraj iu zunaj e e kazal tis >o5en pri reum:i!lčn'h bolečinah, f. včnih bolečinah pri šibkosti, na iudi drugače i ot bria p>moč. Doliva se p v o . roizkisna steklenica Din ti-—, dvojna Din t'.—. Ako nu n majo. lančite ga po l>o5t> 7.i vsM 67 l>!n n ravn st nri le'Lahko bosta stali skupaj, če boš hotela, Gela?« »Jaz bi že hotela, toda moj oče...« »Moram pač potrpeti in čakati. Nikdar te ne more oče prisiliti, da bi poročila moža, ki ga ljubiš. Gela, dokler sva si v srcih zvesta, pripadava drug drugemu. Jaz ti bom gotovo ostal zv^dt in čakal nate, četudi bi bilo treba deset, dvajset let. Toda predvsem moramo sezidali cerkev, naj stane, kar hoče; najprej je naš Gospod, in nato ti, Gela.« »Ne, ne, deset lat ne bcm čakal in dvajset še manj.« je strastno odgovorila deklica; »srečna hočem biti in tebe osrečili, dokler sva se mlada. Zvesta ti bom večno;t cda morava se poročiti, kmalu poročiti. Ti se poteguj za zgradbo cerkve, če že ne moreš odnehati, jaz pa se bom potegovala za poroko. Zidanje cerkve in najina poroka se morata izvršiti hkrati. Nikdar ne bora popustila, brez tebe nočem živeti.« »Ali me imaš res tako rada, Gela?< »Rajši kot vse na svetu in prej bi skočila v vodo, kot se poročila s kom dragim.• »Tudi jaz te ljubim, Gela, in bom gotovo vse storilda se najina sreča ne bo preveč zavlekla. Po tvojih b?»edah se mi je odvalil kamen 0(1 srca, ker vem, da se lahko zanesem nate.'' »In jaz zaupam vate." Molče sta si stisnila roke. III. Prihodnjo nedeljo se je zbralo pri vaškem gostilničarju kakih trideset mož, posestnikov v Zagorju. Globoko zamišljene so sedele grčeve postave na dolgih klopeh, dočim jim je razlagal Osojnik načrt o zidanju cerkve s preprostimi, toda iskrenimi besedami. Ni mu bilo potrebno navesti mnogo vzrokov, da jih je pridobil za stvar; zakaj večini je že leta in leta ležala v srcu vroča želja, da bi imeli lastno hišo božjo. Samo tega niso vedeli, kje naj bi se dobila sredstva za to. Prav bi bilo to, in vsa vas bi se veselila, ako bi dobili cerkev,« je rekel Novak iz vasi s svojim tenkim glasom; >.tcda za to stvar je treba denarja, mnogo denaria, toda mi se še nismo popolnoma opomogli po vojni.« »Saj imamo gozd, lahko prodamo les,« je rekel Fabjan s hriba; »tudi apnenca imamo dovolj, da ga užgemo, pravtako kamenja in peska. Ce bi še sami nekoliko pomagali pri delu, zidovje ne bi tako mnogo veljalo.« »Tda duhovnika bi morali tudi imeti in župnišče. Račun za vse skupaj bi precej narastel,« se je oglasil Potokar. »Nahajajo se še stare ustanove, ki so bile preneseno v Pogorje. To bi morali dobiti nazaj.« položil na mizo. - »Kaj to pomeni?« sc ie z?drl Icldvcbcl. - Kinetič: »Mislil sem, če boste s tako velikim nožem rezali, da potrebujete temu primerne vilice!« K» »e bolnik preleti. Hudo je, fe bolnik pride za dolgo časa v posteljo, zlasti če je že pri lotili. Tedaj se če sto dogaja, da se preleži tudi v nr,jb:lSi postelji, koliko šele je trpljenoj siromaka, lu leži na trdem. In ilofjaja se, da zdravniki niti jiomoči ne vedo. Po listih se zdij naznanja neka priprosla pomoč: ko bolnik leži dalje časi in se život nekn-ko natisne, da postanejo dotična mesta rdeča, je simo treba prerezali limono in s sokom vsak je pred tremi mcseci » Dal v Dooverju n« » reškem, i«pf« v morje. Pred p. 'Jg so ribiči ujeti, velik« $ in naiii v njeipo P^ listnico z bankovci vr<» Stran 837. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! uajboljSa in najcenejša pri M. Maslerl tovarna žime Stražlšče pri Kranju. I/. rnoC n»» sukna 4t5 Din, f viola Mtllln, kaingrariinMIDK dtilav-ke hlače 53 Din. 1 ]»«e 17. r ikno M Din, kam-a nn ISO 1) n fantovska liti-ku t« »ukini 1H Din, ii paiml6re tkanine It D n, Iraška »ni.n « double, kr. tka 3W Dlil. d -len M« Din. fantovska Slik a 2N Ilin. kini ■■ k trne-4on 5« Din, f ni T« n n, moder i 88 D 11. i7. pllfiu 125 Din, 17, r.a fle dlake 181 Din, v h v naiboljii kvu- I teli r ni Silii velrtrguvlna R. STKRMKCKI, Cel > St. 1» Slov. Žalil, va te 7.avtonJ takoj lina rovani cenik 1 več I »o • slikami. Kar ne tisa a se z.iinenin ali vrne riinnr, Naročila ez 500 Din poštnin:: ,-rusla DIŠAVE SLON i^zurudili! Razprodaja vsakovrstnega Maga za moške in ženske obleke, kamgarni, sulcno, blago za ženske plalče, raznovrstni parlianti za obleke in perilo, različni šifoni in kontenine. Razprodaja se vse blago po razprodajnih cenah, in sicer: kam-garni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina od 34 Din, različni kambriki od 8 Din, vsakovrstni barhanti od 9 Din naprej - Suknena oblelia 3*20 m blaga z vso dobro podlogo samo 230 Din. Ne zamudite ugodne prilike nakupiti si dobrih oblačil po izrednih cenah in si s tem prihranite velikih izdatkov. Razprodaja se vse navedeno samo v manufakturnih trgovinah IVAN KOS LJubljana, Sv. Petra cesta 23, zraven zastavljalnice. ŠiSka, Celovlka cesta — Seidlova hiša. Za lovce in ribiče nudi najprimernejša BOŽIČNA DARILA tvrdka F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9. h u Mjmm fazivna ~ 4ama> Za p es v^Crni ali sivi barvi, francoska pela, isti iz laka Din 215'- Sneinl ževlil\ 1* Ulito irni s peto iz usn a isti rjavi Din 215'— Čevlji za dom J v (t.odaialrci Ljublrana. Dunajska cesta I a JPET0VIA* Maritor, Gosptka ulica i7 C»lje Aleksandrova c- st« 1 Mul, Slovenski tig „PETOVIA" skvarijO nailejiSi oliraz. Nejirijcten duli u?t je zoprn. Ube Inbi odstranita z vporabn krasno osvežujočo Ch o-rouont-pasie. Zobje dobijo krasen sijaj slnnovine, posebno ? vpor.ilio zol ča- te Cilorodon-Metke, ker ista čisti zobe ludi na njih stranicah ter obstranjuje oslanke jem, ki povzročajo gnilobo. Poskusite naiijiej z malo tubo CMorodont-paste, ki stane D!n. 8-. Chlorodont ičetlia za otroke, za daim (mehke 66 tine\ za gospode (trde eeitine), P,nstno samo v originalnem m.-..lro zelenem o noju z napisom Cliloroilont. Dobiva se povsod. — Lco-VVerl.e A. H., prozvodnja in zastopstvo za Jueoslaviiui Ivorn oe Zlatoro", Maribor. Edino najboljši Šivalni stroji in pietilni švic. „0ubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt In industrijo io le los. Pelelinca Orilzner, Adler Najnižje cene! Tudi na obroke I ifnDiiana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija. Cosulich Line-Trst Najnov. svetovno«n. ekspresne motorne veteladje Saturnia In Vutcanla 24.000 ton — 21 mit' hitrosti na aro Brzovoznl promet preko Atlantskega oceana ii Trsta r New-York in Jutno Amerik«. Zahtevajte take i brezplaflua in točna pojasnila: Simon Kmetec zastopnik it S lo v e u i jo I o Preknnirj« Ljuhljaua, Miklošičeva ceslu št. 13 I Prva cesta desno od kolodvora ' državne razredne loterije, da -em dobil srečke I. lazi-eda IV. ka v veliki izbiri. Cena »rečK: cela Din Idi'—, dvojua cel« Din 20 r— polovična Dni 5K— Mrtinska D n 2">'— Kupuj"« »re ke t najsrečnejši kolekturi! M. S. Serdarušič Tel. 49-68 BEOGRAD, Knj Ljubice 15. a Srečke naročite po dopisnici 4 PREŠERNOVA ulica poleg frančiškanske cerk'e tovarna ur H. Suttncr o Ljubljana I. Največja zalogo ur. zlatnine In srebrnlne. PREŠERNOVA ulica poleg frančiškanske cerkve 4 11 Zahtevajte bozato iluatro-vani cenik s koledarjem, gratis in franco od H. SUTfNER L'ubljana 1 PREŠERNOVA M ulica Ta Br.19*. Kovinasta Anker-Roskopf ■ • ■ ■ Dl.i 49-M Br lil. Kovinasta Anker-Roskopf 7. ra-Hum S evil kain in kazalci ■ Din M'2« OniHO - IMO ■>xo Br. II}. Budilka okrojlo oblike, 16 om visoka, s prvovrstnim Anker-strcj Jem . . . . • D<| 64*21 Br. 118. Iste z radiu h Ste vilkami inka/ >lci D 84"- Hr. 879L S enskii ura 7. utežmi prvovrstne lva litete.....Din 151" lir. "711. Stenska ura plo ^evinas'a. okrogle nhlik*-, osi- ndncvna. prvovrstne kvalitete ... Din 1«2' - Br. 7N1. Ani. double kreold.....Din W- Br. 7MS Isto, trovrstue D n U'M Br. 7101. 14 karatne zlate rool*.....D M'— Br. 7115. Isto. trovrs ne D n Uf- Lastno protokollrana tovarna iirv Švici W H r Kupujte samo kina sreHr uo jed'lno orodje z znamko WMF To* arnigka garancija 5( let H. SUITNER Ljubljana I PREŠERNOVA J ulica a[ Francoska linija - French Line Cie. G>e. Transatiantlque Za Severno Ameriš* in Kanado najvefji in najlepši brzoparoiki. Harre—Newyork samo 5 >/2 dni čez mor e. V Ju in« Ameriko, Argentino, Chile, Urugnav vsak teden iz Havre, ltordenui in Mar il je: Oie Ci>argBUr< Rčunis, Sud-\tia»tiqiie Transporta Maritiinei. Izvr Ina brana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, Ljubi ana Kolodvoiska ulici 3S POZORI POZOR! Dotlble za površnike in suknje, velurje za damske plašče, sukno in kamgarne za obleke, barhende, cefirje, sifone, druke, platno za rjuhe itd., pletenine, trikotažo, galanterijo, kakor tudi vedno sveže špecerijsko blago. Vam nudi po vedno najnižji konkurenčni ceni, le MODNA TRGOVINA LUDVIK BOLTIN, LOGATEC Opozarjam Vas, da si pred nakupom raznega blaga ogledate mojo bogato zalogo, vabim pa tudi ženine in neveste, da si preskrbijo pri meni najboljše in najcenejše blago. Pri večjem odjemu dam znatne popuste. POŽOG ! poz**™ 200 moških oblek _ iz prvovrstnega češkega sukna razprodam skoraj za polovično ceno po 500"— {(I 600"—■ Mrori« « »e vri' od 3. do 31. decembra oaa. Po neverjetno nizkih cenMi se bodo prodajali tudi vsi drugi konfekcijski izdelki kakor: deške in fnutovske ob'eke, raglanl, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči, dežni plišči itd. Konfekcijska industrija Josip Ivan&iC Dunajska cesta štev. 7 Na zamudita ugodne prilike! laoaaai Lastn kem naših Diabolo separatorjev želi Srečen Božič in Novo ieto ter se priporoča Diabolo separator II. B. g IX KLEIN, ZAGREB, Ražkoga ulica 5 a i k B B Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzolav.: Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din lG.ooo.ooo -, vloge nad Din 30o.ooo.ooo -. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. in vest. posojila ter 2 VzB/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Izda alelj- Dr Frani Kclovee. 1» Urednik: Franr Zabrel. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Oei.