PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuli. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Sir*" Cena 600 lir - Leto XLI. št. 2 (12.034) Trst, četrtek, 3. januarja 1985 Včeraj je kotiral 1950,8 lire Dolar nevzdržno drsi proti vrednosti 2000 RIM — Ameriški dolar je začel novo leto na italijanskem tržišču z velikim skokom, s katerim je postavil nov rekord vseh časov. Ameriška deviza je kotirala včeraj v Italiji kar 1950,87 lire, se pravi 15 točk več kot zadnji dan leta 1984 in dve točki več od prejšnjega rekorda, ki ga je dolar dosegel 21. septembra lani, ko je zabeležil najvišjo vrednost 1948 lir. Sicer pa se ameriški denar ni ovrednotil samo v odnosu do lire, temveč je pridobil na vrednosti tudi v primerjavi z vsemi drugimi evropskimi devizami od marke, do funta in francoskega franka. Naj omenimo, da se je v zadnjem letu, se pravi od 4. januarja 1984 dolar ovrednotil za celih 260 lir, mejo 1800 lir pa je presegel 4. septembra lanskega leta. Istočasno s porastom dolarja so zabeležili močan padec vrednosti zlata, ki so ga v Londonu ocenili včeraj 306,8 dolarja za unčo, medtem ko je v ponedeljek kotiralo še dva dolarja več. Preiskovalci počasi tipajo za atentatorjem Objavljen identikit človeka ki je postavil kovčka na vlak Florentinski sodniki še vedno zaslišujejo »skesane« neofašiste BOLOGNA — Sodniki, ki vodijo preiskavo o bombnem atentatu na brzovlak Neapelj - Milan so včeraj objavili tretji identikit. Gre za risbo, M prikazuje moškega srednjih let, visokega 175 cm, čokate postave, okroglega obraza in temnih las, z baskovsko čepico na glavi in svetlorjavim plaščem. V rokah drži dve usnjem torbi, temni, najverjetneje temno rjavi. Neki očividec ga je videl na postaji v Firencah, ko je položil na prtljažnik na hodniku vagona, kjer je prišlo do eksplozije, obe torbi. Ni znano, če se- je moški nato oddaljil in izstopil iz vlaka ali ne. Risba je dokaj nejasna, saj je moškega videti le s hrbtne strani in je le delno nakazan profil njegovega obraza in zato obstaja le malo upanja, da bi ga lahko na osnovi te risbe identificirali. Vendar preiskovalci menijo, da je bila objava potrebna, ker pač vsak podatek, na videz še tako nepomemben, lahko bistveno pripomore k razvoju preiskave. Objava tretjega identikita je v bistvu edina konkretna novost v preiskavi. Sodniki sicer molčijo, vendar pa nič ne kaže, da bi v zadnjih dneh dosegli kakršenkoli konkreten uspeh. Pri preiskavi sodelujejo, kot že rečeno florentinski sodniki, ki so tudi včeraj nadaljevali z zasliševanjem številnih »skesanih« fašističnih teroristov v številnih italijanskih zaporih. Menda bodo danes ponovno zaslišali Marija Tutija. Uradno sodijo ta zaslišanja v okvir druge preiskave, ki jo vodijo v Firencah, ni pa izključeno, da bi znalo priti do povezav med eno in drogo preiskavo in zato florentinski sodniki posredujejo zapisnike teh zasliševanj svojim bolonjskim kolegom. Sicer pa sploh še ni gotovo, da bodo preiskavo do konca vodili sodniki iz Bologne, kajti zakon določa, da vodi v teh primerih preiskavo sodstvo tistega kraja, kjer je bil zločin pripravljen. Sovjetska raketa preletela Norveško in Finsko Zazigalni atentat opustošil poslopje poklicnega zavoda »Galvani« v Trstu OSLO — Norveško obrambno ministrstvo je sinoči sporočilo, da je sovjetska raketa vrste »cruise« pretekli Petek preletela del norveškega ozem-ja in nato izginila v finski zračni Pri*stor. p0 mnenju načelnika norveškega generalnega štaba naj bi rasi1’ izstrelili iz podmornice v Ba-encovem morju. Seveda norveški stro-°ynjakt niso znali povedati, ali je aketa vsebovala razstrelivo ali ne. 0 mnenju norveških strokovnjakov je zstrelek padel na tla na finskem o-zemlju. Finske oblasti sprva niso reagirale a to vest, sinoči pa je finsko o-I no ministrstvo skupno z vojnim e alstvom izdalo poročilo, v katerem let r.l < eno’ da je »leteči predmet« po-el v finski zračni prostor in da je zgniil med preletom jezera Inari, ki 6 eno največjih finskih jezer na se-vernem delu države. ®rveške oblasti so že napovedale, ja , . do uradno protestirale pri Sov-p-is zvezi> čeprav v vojaških kro-rak men^°> da ni izključeno, da bi 1ela zaradi okvare zgrešila smer TRST — Silovit zažigalni atentat je Včeraj zjutraj opustošil sedež italijanskega poklicnega zavoda za industrijo ir. obrt »Galvani« v Trstu. O-gnjeni zublji so popolnoma uničili en del šolskega poslopja, v katerem je tudi šolska telovadnica, hudo pa so oškodovali tudi preostalo poslopje. Kot so ugotovili izvedenci znanstvene policije in Digosa, so neznanci vlomili v šolsko poslopje in vrgli v urade desnega krila in v pritljičje o-srednjega poslopja vrsto stekleničk z vnetljivo tekočino. Eno od teh stekleničk so našli še nedotaknjeno. Tržaški gasilci so imeli pri gašenju požara polne roke dela. Končali so ga šele opoldne, po osmih urah prizadevanj. Požar je hudo zavrl tudi trud tržaške občine, da bi racionalnejše porazdelila obstoječe šolske prostore v Trstu. Občina bo morala sedaj do ponedeljka, ko se bodo končale božične in novoletne počitnice, dobiti ustrezne prostore za približno 300 dijakov zavoda Galvani. NA 5. STRANI »Zgodovinska resnica« Walterja Rederja y — »Naveličan sem že skoraj 40 let prebirati 18'{fi -ansk* in t“jih časopisih, da sem odgovoren za . v italijanskih žrtev v Marzabottu konec septembra y- v začetku oktobra 1944. Ta trditev je groba zgodo-j prazna laž.« Tako se začenja pismo, ki ga ce lvši nacistični major Walter Reder poslal 26» de-ifa bra- torej pred odločitvijo svojcev žrtev Marzabotta, štv Ue■ U9.°dijo Redarjevi prošnji po odpuščanju, uredni-dos1 /ia^ja7lsfce tiskovne agencije ANSA, a pismo je Rette včeraj. »Resnica pa je, nadaljuje major 31 in’ so me vojaško sodišče v Bologni z razsodbo 16 ■> ^51. vrhovno vojaško sodišče v Rimu z razsodbo 14 7 ^54 in vojaško sodišče v Bariju z razsodbo civil sP°znaRl za odgovornega za približno 270 Prot• žrtev no območju napada mojega bataljona Set/ ParRzanski formaciji »Stella rossa« med dolino }Jra a goro Monte sole 29. in 30. septembra ter 5. okto-Piše Svilnih žrtev v Marzabottu pa je bilo, kot ki s V utemeljitvi zlate kolajne za vojaške zasluge, 1943° -3° P(Kleliu občini Marzabotto, med 8. septembrom ln 1. novembrom 1944. 7ia^ai°r Reder nato sprašuje, zakaj so odstranili bro-0 Ploščo, na kateri je pisalo, da je bilo na ob- močju Marzabotta 1830 žrtev med 8. septembrom 1943 in 1. novembrom 1944 in zakaj so odstranili iz mavzoleja v Marzabottu fotografije žrtev in dodaja: »Ker so bili med slednjimi tisti, ki. . . danes še živijo.« Do sem pismo bivšega majorja SS oddelkov. Dejansko je bil Walter Reder oproščen obtožbe, da je povzročil pokol v krajih Sant’Anna di Stazzena (560 žrtev), Bergiola (70 žrtev) in pri reki Frigido (200 žrtev), sodniki pa so ga spoznali za krivega zaradi nasilja in umora zasebnih italijanskih državljanov, točneje za umor približno 600 oseb. Nobenega dvoma ni, da zgodovina ne sme vsebovati lažnih podatkov, kajti sicer to ni več zgodovina. Prav tako pa verjetno ne more biti dvoma, da je Reder eden največjih vojnih zločincev, verjetno največji vojni zločinec na italijanskem ozemlju, pa čeprav je zakrivil smrt »samo« 600 državljanov; in bil bi tak, četudi bi bilo res, kar sam pravi, da ga je namreč mogoče obdolžiti umora »samo« 270 državljanov. V svojem pismu pa sam, verjetno nehote, dodaja še trohico resnice o tej krutosti, saj priznava, da je dal pobiti 270 ljudi v borih treh dneh, kolikor se je, kot sam trdi, s svojim oddelkom nahajal na območju Marzabotta. Kljub odpravi depozita nobene gneče na prehodih KOPER, SKOPJE — Gneče, ki so jo nekateri po ukinitvi pologa pričakovali na mejnih prehodih z Italijo, ni bilo. V prvih dneh letos se je izkazalo, da so Jugoslovani mnogo manj zainteresiram za potovanja in nakupe v Italiji, kot si to želijo sosedje. Nasprotno pa so Italijani dobesedno zasedli vse turistične objekte v slovenskem Primorju. Na mejnih prehodih Škofije in Fernetiči, kjer je bilo pred tremi, štirimi leti 1. in 2. januarja za izstop iz Jugoslavije treba čakati tudi po uro, tokrat ni bilo zastojev. Promet je tekel nemoteno, prvi letošnji potniki pa so večinoma iz obmejnih mest in Jugoslovani, ki so novo leto pričakali na slovenski Obali. Največ so kupovali oblačila in čevlje. Precej potnikov pa je izkoristilo tudi pravico do uvoza računalnika. Količina blaga, ki ga jugoslovanski državljani prinašajo v državo, je ot^čutno manjša kot prejšnja leta. Poleg nizkega tečaja dinarja na to v veliki meri vplivajo tudi visoke cene v Italiji. Podobno ja tudi v Makedoniji. Glavna mejna prehoda proti Grčiji in Bolgariji sta bila v prvih dneh novega leta skorajda prazna. Jugoslovansko -grško mejo je prestopilo samo 100 Jugoslovanov in manjše število tujcev. Ukinitev depozita, pravijo cariniki, ni povečala zanimanja za potovanja v tujino. Nedvomno k temu prispeva tudi nizek tečaj dinarja glede na druge valute, (dd) Letos vrsta proslav v SFRJ BEOGRAD — Jubilejno 40. obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom bodo letos proslavili v vsej Jugoslaviji. Jubilejno obletnico bodo proslavili tudi z izdajo različnih predmetov, značk, kovancev, znamk in plakatov. Vse to naj bi na svojstven način spominjalo na jugoslovansko revolucijo, osvoboditev države, utrjevanje bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, socialistično izgradnjo in razvoj samoupravljanja. Osrednja prireditev bo 8. maja v Beogradu, pred dnevom zmage, ko bodo družbenopolitične organizacije in organi federacije republik in pokrajin pripravili slovesno akademijo. So tudi številni predlogi, da bi 9. maja v Beogradu pripravili vojaško parado, o čemer bo končno odločitev kmalu sprejelo predsedstvo SFRJ. Med pomembnejšimi datumi, ki jih bodo proslavili letos, je tudi proslava 40-letnice preboja sremske fronte. Začasno so se odrekli izgradnji spomenika, ki bi trajno obeležil to mesto, vendar pa bodo uredili zemljišče, na katerem je potekala ta pomembna bitka. Letos bodo proslavili tudi 40-letnico ustanovitve Zveze sindikatov Jugoslavije in prvih ljudskih vlad republik, 40. obletnico ustanovitve KP Srbije in ustanovitve SZDLJ, 30-letnico beograjske deklaracije vlad FLRJ in SZ, ter druge pomembne datume. V koledarju dogodkov je tudi 40. obletnica sprejetja pravopisa makedonskega književnega jezika in 40. obletnica sprejetja zakona o a-grami reformi, (dd) Z novim letom višje obresti v Jugoslaviji BEOGRAD — Od 1. januarja veljajo v Jugoslaviji višje obresti za vezane dinarske vloge. Za vezavo, daljšo od 3 mesecev, so obresti 54-odstotne, za vezavo, daljšo od enega leta 59-odstotne, za vezavo preko dve leti pa znašajo obresti 62 odstotkov. Za hranilne vloge na vpogled pa bo tudi v prihodnje veljala 7,5-odstotna obrestna mera. (dd) Vest je presenetila uradne kroge Notranji minister ZDA bo v kratkem odstopil WASHINGTON — Ameriški notranji minister William Clark je napovedal, da bo v roku dveh ali treh mesecev odstopil. Clark, 53-letni odvetnik je že vrsto let eden najtesnejših sodelavcev predsednika Ronalda Reagana in od zmeraj slovi po svoji skrajni reakcionarnosti. Preden je postal sekretar za notranje zadeve je Clark bil nekaj časa pomočnik državnega tajnika ter Reaganov svetnik za vprašanja varnosti. Njegova napoved, da bo odstopil, je presenetila vse uradne kroge v Was-hingtonu. Zanimivo je, da do odstopa prihaja prav v začetku drugega Reaganovega štiriletnega mandata in Clark je bil najresnejši kandidat, da svojo funkcijo ohrani tudi v bodoče. Kaj pomeni njegova odločitev, da se umakne iz političnega življenja in vr- ne v svoj kalifornijski ranch, še ni znano. Njegovo imenovanje so zagovarjali predvsem skrajnodesničarski in ultranacionalistični krogi, odstop pa si lahko morda razlagamo z dejstvom, da trenutno prevladujejo v Beli hiši zmernejši krogi, ki so zadnje čase morali odbiti vrsto napadov konservativcev, da bi se polastili nekaterih ključnih položajev. Clark trdi, da je svojo nalogo kot notranji minister izpolnil in da je čas, da se vrne k svoji odvetniški dejavno^ sti. Pri tem v Washingtonu ugotavljajo, da so plače javnih funkcionarjev v primerjavi s funkcionarji v zasebnih dejavnostih, dokaj nizke. Tudi to bi lahko bil eden od razlogov, zaradi katerih se je notranji minister Clark odločil za nadaljevanje svoje odvetniške kariere. Nemiri v Cis Jordani ji Izraelske oborožene sile so zelo ostro nastopile proti prebivalcem palestinskega mesteca Hebron na zasedenem bregu reke Jordan. S soMlnimi plini so razpršili večjo množico Palestincev, ki so hoteli izraziti svojo solidarnost ob umoru nekdanjega hebronskega župana Kawasmeha (Telefoto AP) Vse bliže resnici o Popieluszkovi smrti kljub protislovnim izjavam obtožencev VARŠAVA — V Torunu se je včeraj nadaljevalo zasliševanje poročnika Leszeka Pekale, funkcionarja poljske varnostne službe, ki je skupno s kapetanom Grzegor-zijem Piotrowskim, poročnikom Waldemarjem Chmielew-skim in polkovnikom Adamom Pietruszkom obtožen ugrabitve in umora duhovnika Jerzyja Popieluszka. Slednji je bil pri poljskih oblasteh padel v nemilost zaradi svojih stikov z razpuščenim sindikatom Solidarnošč. Včerajšnje zasliševanje je potekalo v napetem vzdušju pričakovanja, podobno kot že 27. in 28. decembra, ko je Pekala prvič spregovoril. Obtoženec tudi tokrat ni mogel prikriti svojega razburjenja: bledih lic je živčno odgovarjal sodniku in resnica o tem podlem dejanju prihaja polagoma na svetlo. Prvič v poljski povojni zgodovini sodijo štirim vladnim funkcionarjem zaradi umora in dva med njimi prihajata iz četrtega departmaja notranjega ministrstva, Iz Pekalovih odgovorov izhaja, da je bil sklep o Popieluszkovi ugrabitvi sprejet »na visoki ravni«. Pekala je celo imenoval vodjo svojega oddelka, generala Zenona Plateka, ki je bil medtem že odstavljen. Na procesu se sicer izjave in protiizjave kar vrste in prvotne trditve o vpletenosti nekega podministra v tej umazani zadevi je Pekala spodbil z meglenimi popravki in tako je vsa afera še vedno zavita v precejšnjo skrivnost. Obtoženi poročnik je pozneje odgovarjal tudi na vprašanja odvetnika družine Popieluszko> in dobršen del krivde naprtil svojemu nadrejenemu kapetanu Pio-trowskemu. Kajpak je Pekala odločno zanikal svojo odgovornost ter odgovornost svojega kolega Chmielew-skega za nasilje, ki so ga ugrabitelji izvedli nad Po-pieluszkom. Za Pekalo je pred sodnika stopil Chmielewski, ki je prav tako zavrnil domala vse obtožbe, čeprav priznava svojo udeležbo pri ugrabitvi ter pri prvem ponesrečenem poizkusu ugrabitve dne 13. oktobra. V svojih izjavah pa je bil Chmielewski bolj dosleden in prav tako odločen je bil v obsodbi kapetana Piotrowskega, ki je konec septembra že govoril o tem, kako bodo Popielu-szku »malce nagnali strah v kosti, ker ni sprejel ponujene roke sprave z vlado, temveč je nadaljeval s svojim protivladnim delovanjem«. V ponedeljek srečanje Shultz - Gromiko ŽENEVA — Oči vsega sveta so te dni uprte v švicarsko Ženevo, kjer se bosta v ponedeljek srečala zunanja ministra ZDA Shultz in SZ Gromiko, da bi nadaljevala dalj časa prikinjen dialog o omejitvi jedrske oborožitve. Osrednje vprašanje, ki ga bosta Shultz in Gromiko obravnavala, bo prepoved vesoljske oborožitve, kar jie še zlasti pri srcu Moskvi. Ne gre pozabiti, da je eden najvišjih predstavnikov Kremlja Gorbačov za časa svojega obiska v Veliki Britaniji večkrat poudaril, da je to vprašanje ključnega pomena pri slehernem pogajanju med obema velesilama. V zvezi s pogajanji se je včeraj o-glasila sovjetska tiskovna agencija TASS, ki svari Američane, naj ne pošiljajo orožja v vesolje in naj pristanejo na razorožitev, sicer bo sleherno pogajanje zastonj, TASS istočasno izraža prepričanje, da ZDA delajo zato, da bi bilo ženevsko srečanje polom, češ da Washington ni pripravljen odpovedati se vesoljski oborožitvi. Francozi zrejo v novo leto s pičlo mero optimizma PARIZ — Novo leto 1985 se je začelo v Parizu zlasti na Elizejskih pxv ljanah z množico razposajene tnladi-ne, raketami in pokanjem petard, toda kmalu zatem se je vreme novega leta prelilo v ne preveč obetajočo sivino, če bi danes pogledali z dveh kritičnih zornih kotov na položaj, bi tako v konservativnem Figaroju brali naslov — Francozi vstopajo v leto 1985 s piesimizom, medtem ko je komunistični Humanite v naslovu poudaril — Lepo so dobre želje, še lepše bi bile nove zaposlitve. Če pa bi ponovili za kratkim, zelo umerjenim in predvsem človeško in rodoljubno obarvanim govorom predsednika republike Francoisa Me-tter-randa na radiu in televiziji na samem pragu novega leta, bi morali izluščiti predvsem misel o solidarnosti, narodnem združevanju in strpnosti. S strp> nostjo bomo premagali vse te poreče probleme, je menil Mitterrand, med te probleme pa je postavil zlasti brez- poselnost in Novo Kaledonijo. Z osebno noto je obudil spomin na mladost, ko so v družinskem krogu pričakovali novo leto, pri čemer je oče vselej polagal na srce, češ različni ste, a bodite med seboj strpni. To vzajemno strpnost moramo razvijati tudi zdaj v širši družini vseh Francozov, je svetoval Mitterrand, čeravno je jasno, da desna opozicija, pa tudi kritiki na komunistični levici, te ponudbe ne mislijo sprejeti, tembolj ker socialno gospodarski položaj dežele v sedanjem trenutku res ni rožnat, čeprav je Mitterrand, s poudarkom na francoski zaslugi za krepitev EGS v Fontain-bleuju, nakazal mladi generaciji svetle porspiektive uprnija v vse bolj še očitajoči Evropski skupnosti. Mitterrand je ob koncu svojih novoletnih želja posvetil tudi misel mednarodnim odnosom in položaju v svetu ter izrazil željo, da bi se uresničil mir in da bi obe velesili znova začeli nujna pogajanja za zmanjšanje oborožitve. Da pa ne glede na obe supersili, tudi druge okoliščine v svetu in o-krog Francije tem koceptom pomirjanja mso preveč naklonjene, sta pokazala takoj že prvega dne novega leta dva kazalca. V Novi Kaledoniji v glavnem mestu Noumeji je prišlo že v sami silvestrski noči do treh eksplozij, ki sicer niso povzročile človeških žrtev, pač pa le gmotno škodo, a bile so očitno provokacija skrajne desnice, ki hoče onemogočiti vsaka pogajanja in nastopati proti slehernemu popuščanju domače fronte Kanak. Drugo pa je molk iz Hanoja. V Vietnamu v mestu Hošiminh bivšem Saigonu, so namreč obsodili na smrt pet oseb, med njimi tudi dva s francoskim potnim listom, zaradi česar so Francozi tudi uradno preko parlamenta in preko socialistične stranke skušali intervenirati, toda kljub preteku roka iz Vietnama ni bilo nobenega odgovora. BOGDAN POGAČNIK Šukrija o uspešnem sodelovanju i italijansko partijo KOPER — V letu 1984 se je potrdila kontinuiteta uspešnega sodelovanja med KP Italije in ZKJ. Naši odnosi temeljijo na načelih, za katere se v delavskem in komunističnem gibanju obe pjartiji že dolgo zavzemata. Gre za načela neodvisnosti in samostojnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih partij, odgovornosti vsake partije svojemu delavskemu razredu in svojemu narodu, za načela vzajemnega spoštovanja in sodelovanja. Zvestobo tam načelom smo obojestransko izpričali tudi v letu 1984 in zato lahko rečem, da se je tudi letos pritrdila kontinuiteta naših odnosov. Tako je sodelovanje v letu 1984 med KPI in ZKJ v novoletnem pogovoru za Radio Kopier ocenil predsednik predsedstva CK ZKJ Ali Suknja. (dd) Sneg ovira promet v ZRN Snežne padavine so spravile v hude 'težave ves promet v Schwarzwaldu. Slika je bila posneta pri mestu Freiburg (Telefoto AP) - POPOLNA -RAZPRODAJA ZARADI PREDAJE TRGOVINE VSE ZA MOŠKEGA ŽENSKO OTROKA ■ABBIGLIAMENTO $ cj ai EUROPEO * TRST - Ul. MADONNINA 18 Vrsta jubilejev oblikovala razgibani mozaik dogajanj Za italijansko skupnost v Jugoslaviji je bilo lansko leto nadvse pomembno Ob 15. uri v gledališču Ristori V nedeljo v Čedadu 22. Dan emigranta KOPER — Orwelovo 84. leto je bilo za italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji nadvse pomembno. Vrsta lepih jubilejev je oblikovala razgibani mozaik dogajanj v njenih vrstah, takih dogajanj, ki so znova potrdila pravilnost dela in življenja italijanske narodnostne skupnosti, njene vezi z jugoslovansko skupnostjo in z matično Italijo. Leto, od katerega smo se poslovili je bilo leto manifestacij 40-letnice osrednje organizacije italijanske Unije. Celotna kulturna u-stvarjalnost je odsevala ta jubilej. Enako tudi 40-letnica italijanskega partizanskega bataljona Pino Budi-cin, 40-letnica dnevnika La voce del popolo, ki v italijanskem jeziku izhaja na Reki ter dve desetletji sodelovanja Unije Italijanov Istre in Reke z Ljudsko univerzo v Trstu. Težko je kar najhitreje povzeti celotno dogajanje v lanskem letu. Pa vendar bi ga po področjih lahko strnili v prizadevanja za poglabljanje vezi narodnosti z večinskim narodom v vseh sredinah. Nič manjša niso bila prizadevanja za urejanje, rekli bi notranjih težav. Tu mislimo na skrb za kadre, za šole narodnosti, prizadevanja za odpravo materialnih in denarnih težav. Nikakor pa v pregledu lanskega dela ne gre pozabiti na stike in sodelovanje italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji z matično Italijo. Med vezmi ob različnih o-biskih družbenopolitičnih delavcev z obeh strani meje, je na najuglednejšem mestu obisk tristočlanske skupine pripadnikov narodnosti in predstavnikov večinskega naroda v Rimu ter sprejem pri predsedniku italijanske republike Sandru Per-tiniju. Italijanska narodnostna, skupnost vstopa v novo koledarsko leto z rekli bi nekakšno prelomnico. Na drugem zasedanju Unije ' Italijanov Istre in Reke, bilo je zadnje decembrske dni, so sprejeli dokument, ki naj bi začrtal nadaljnjo razvojno pot italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Od dosedanje zaščite narodnosti naj bi s kvalitetnim preskokom začeli uresničevati podružabljanje te problematike. Narodnostna skupr / t bi morala postati pravi dejavnik skupnega življenja. To pa zahteva dejansko uresničevanje dvojezičnosti, ki je doslej ostajala tudi le zapisana v statutih in aktih. To pomeni priznavanje zgodovine skupnosti, njene kulturne dediščine, skratka preseganje manjšinskega položaja. Proces socializacije je pomemben korak naprej, odgovornost zanj nosita predvsem večinska naroda v obeh republikah, kjer živijo pripadniki italijanske narodnosti. Tako obsežno in zahtevno delo v vrstah italijanske narodnosti so lani opravili z izredno požrtvovalnostjo in voljo vseh v delovnih telesih, v številnih komisijah in zlasti v predsedstvu Unije. Njen dosedanji predsednik Silvano Sau ostaja na krmilu tudi prihodnje enoletno obdobje. MIRJAM MUŽENIČ V Celovcu potrjena važnost sodelovanja med Koroško, Štajersko, Slovenijo in F-JK TRST — Duh in važnost sodelovanja med Koroško, Furlanijo -Julijsko krajino, Štajersko in Slovenijo v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran sta bila ponovno potrjena na nedavnem neformalnem srečanju, ki je bilo v Celovcu in Za katerega je dal pobudo koroški deželni glavar Leopold Wagner. Srečanja, ki je bilo prirejeno v slovo dolgoletnemu predsedniku Furlanije - Julijske krajine Antoniu Comelliju, ki je letos po enajstih letih zapustil to mesto, so se udeležili tudi štajerski deželni gjiax f r) Josef Krainer, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj in novi slovenski zunanji minister Marko Kosin. Ob priložnosti je bilo poudarjeno, kako so dobrososedski odnosi med štirimi deželami Italije, Avstrije in Jugoslavije odločilno vplivali za ustanovitev delovne skupnosti Alpe - Jadran, do katere je prišlo leta 1978. Na srečanju so se dotaknili tudi najvažnejših problemov, ki presegajo deželne meje in onih, ki so povezani z evropsko in mednarodno politiko. dan emigranta » giornata dell’emigrante CHìAD/CÌVlOAi-E' S.U9S GkAAAAt / Teatro Ristori Té-A ih .! 5.00 ČEDAD — Praznik, priložnost za snidenje in pozdrav pred ponovnim odhodom po oddihu v družinskem krogu, na delovno mesto v tujino: to je hotel biti in to je tudi vedno bil Dan emigranta, ki ga prirejajo slovenske kulturne organizacije Beneške Slovenije vsakega 6. januarja v Čedadu. Tako bo tudi letos, ko bo Dan emigranta doživel že 22. izvedbo; prirejen bo v gledališču Ristori z začetkom ob 15. uri, kjer se bodo zbrati izseljenci in prebivalci Dolin, da bi v prazničnem in veselem vzdušju praznovali nekaj uric. Kot druga leta je kulturni program zelo bogat in odseva kreativnost in življenjskost slovenskih organizacij iz videmske pokrajine. Pri njegovi izvedbi bodo sodelovali harmonikaš Ezio Qualizza, Anton Birtič s svojimi mladimi učenci iz Barda in nekateri pevci iz Nadiških dolin. V središču kulturnega programa pa bo vsekakor u-prizoritev predstave Beneškega gledališča, ki bo zaigrala dramo »Prepoved«, ki jo je napisal Izidor Predan, eden najaktivnejših kulturnih delavcev iz Beneške; Slovenije. Dan emigranta je tudi priložnost obračunov in načrtov za prihodnost. Ta naloga je bila letos poverjena E-milu Cencigu, duhovniku, ki se je vedno odlikoval za vztrajno delovanje v obrambo slovenske narodnostne skupnosti. Pozdrav Čedada pa bo prazniku prinesel njegov župan Giuseppe Pascolini. »Novi Matajur« postal tednik ČEDAD — »Novi Matajur«, glavno informativno glasilo Slovencev v videmski pokrajini, je z novim letom stopil na novo pot: izhaja v drugačnem formatu in postal je tednik. «Novi Matajur«, ki je bil ustanovljen leta 1974, je prevzel dediščino »Matajurja«, periodičnega glasila, ki je prvič izšlo med osvobodilnim: bojem in ki je ponovno začelo izhajati ob izteku 50. let. Deset let je izhajal kot petisajstdnevnik ; odražal je delovanje in pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti v Beneški Sloveniji in bil instrument dialoga in soočanja z italijansko večino. Objavljal je, kar .bo seveda nadaljeval, glavne članke tako v slovenščini kot v ita-'lijanščini, njegovi stolpci pa so prinašali tudi številne rubrike v krajevnem narečju. jPo analizi pristojnega deželnega odbora Lovstvo, divjad in naravno okolje v F - JK VIDEM — Vprašanje upravljanja divjadi je buo nedavno predmet analize, ki jo je opravila deželna služba za lov in ribolov, ki je obenem razpravljala o stanju lova v Furlaniji - Julijski krajini. V podrobnostih so bile orisane glavne pobude, ki jih je sprejela dežela na zakonodajnem n upravnem področju Deželni posegi so šli v več smeri z namenom, da bi se usklajevale potrebe zaščite divjadi in nujnost, da bi se lovcem zagotovila jamstva za strogo urejen in tehnično napreden lov. Zaradi e9a je dežela z zakonom 13/69 v F-JK ustanovila lovske rezervate, v vsakem od katerih je udi »zatočno področje«, kjer je prepovedana vsa-ku oblika lova. Na ta način je bil uveden speci-itcni odnos med lovcem in teritorijem, ki predvi-dva tudi določitev najvišjega števila lovcev v °dnosu s količino divjadi na zainteresiranem področju. Deželna zakonodaja poleg tega daje nalog vsa-emu rezervatu, da v svojem okviru poskrbi za ovski pravilnik, ki je osnovan na kriterijih »uprav-lunja« obstoječe javne, da bi se izboljšala njena ukovost in obenem ustvarilo pravilno ravnovesje da divjadjo in okoljem. Po drugi strani pa pra-uniki posameznih lovskih rezervatov lahko pred-idevajo še naknadne restrikcije poleg onih, ki b llh uzakonili dežela, organ ki upravlja rezervi ln lovski koledarji predsednikov pokrajinskih odborov Deželna uprava je tudi s svojim zakonom po vsej F-JK aplicirala juridični režim Alp, ki predvideva izvajanje važnih protekcionističnih norm, kot na primer prepoved uporabe avtomatske puške repetirke. Deželna uprava je tudi, prva v državi, prepovedala lov in uplenjevanje raznih vrst živali, med katerimi so vse roparice, dnevne in nočne, vidra, jež, jazbec, hermelinr kotoma, rdeča jerebica in številne druge vrste ptic, za katere je bila nujna takojšnja zaščita. Pozneje se je deželna uprava prilagodila okvirnemu vsedržavnemu zakonu, ki določa vrste živali, ki jih je mogoče loviti. Obilna zimska dlaka in maščobne zaloge varujejo divjad (na sliki gamsa) pred snegom in mrazom Trenutno je. v deželi dovoljen lov le na dvanajst vrst ptic, med raznimi deželnimi pobudami, ki težijo k zaščiti divjadi, pa je tudi velike važnosti popolna prepoved vsake oblike lova na velikih površinah. Gre za parke, integralne ali usmerjene naravne rezervate, državne in deželne gozdove in »zatočna področja« znotraj lovskih rezervatov in zaščitene oaze. Najvažnejše oaze v F-JK so v kraju Bordaglia v občini Forni Avoltri, ki se razteza na področju 2.180 hektarov, ob jezercu Pietrarossa na Krasu (250 hektarov), Valle Cavanata v Gradežu (60 hektarov) in v Maranu (824 hektarov). Omenjeni zadnji dve oazi imata mednarodni status, ker sta še posebej primerni za postavek in gnezdenje vodnih ptic. Poleg tega dežela tesno sodeluje z ministrstvom za kmetijstvo pri letnem štetju vodnih ptic. Septembra lani je tudi s svojim zakonom razširila cilje, ki naj jih imajo omenjene oaze; ti cilji so usmerjeni v ohranjevanje ir. izboljšavo ambientalnih vrednot in v promocijo didaktičnih in znanstvenih dejavnosti. Boljše rezultate na tem področju pa je moč doseči le v sodelovanju z zainteresiranimi ustanovami in združenji. Pomemben primer je eksperimentalna vselitev mujlona leta 1974 v pordenonski pokrajini, kjer je bilo zelo malo divjadip mujlon se je dobro prilagodil in se stalno širi. Dodati gre še, da je bil deželni odbor za lov in ribolov v perspektivi širšega sodelovanja razširjen z vstopom treh predstavnikov protekcionističnih združenj. Prileten Koprčan umrl pri Sv. Justu TRST — Prileten Koprčan je včeraj zjutraj umrl med obiskom v Trstu. 71-Ietni Štefan Rakar je prispel zjutraj v Trst skupaj s svakom 32-letnim Frankom Jelinčičem in njegovim očetom 69-letnim Giorgiom Jelinčičem (oba stanujeta v Piranu). Namenjen je bil na vojaški urad pri Sv. Justu, da bi dobil vso dokumentacijo za vojaško pokojnino, ker je med drugo svetovno vojno služil vojaški rok v italijanski vojski. Pred obiskom vojaškega urada se je trojica zaustavila na trgu pred Sv. Justam; Rakar se je za nekaj minut oddaljil, ker pa ga dalj časa ni bilo več na spregled, sta ga začela Franko in Giorgio Jelinčič iskati. Našla sta ga mrtvega med cipresami na starem trgu ob katedrali. Kljub hitremu posegu Rdečega križa «anj ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik dr. Monti je ugotovil, da je Rakar umrl naravne smrti. □ KOPER — Zadnji delovni dan lanskega leta so delavci koprske tovarne motornih vozil Tomosa dosegli rekordno letno proizvodnjo. Izdelali so kar 200.000 končnih izdelkov, kar je največ v vseh 30 letih delovanja te koprske tovarne. Ob tej priložnosti so izžrebanega delavca nagradili z avtomatikom. (I. U.) TONE SVETINA Med nebom in peMom ---------: 333._____________ . V šoli je bil med boljšimi, čeprav so bili limosi drugi po stažu in po izobrazbi močnejši od nje-Sa. Med njimi je bilo tudi precej deklet. Predavala so imeli v prazni kasarni, spali pa so v naselju, Porazdeljeni po hišah. Zadnji dan je doživel tragedijo r o°ja, ki se mu je sprevrgla v travmo. Na srečo se 2® dan pouk zakasnil. V Cerkno je udarila trupa S+ P?sebne naloge bataljona gorskih lovcev »Heine«, o štirideset mož, oboroženih z avtomatskim oro-jem, je ponoči prodrlo v globokem snegu iz osem-i ,st kilometrov oddaljene Idrije v Cerkno. Šli so sko-m obrambo treh brigad, ki so v hribovju obkrožale esto, in mimo stražarjev štaba divizije, tg Gorski lovci so z brzostrelkami pokosili stražarje k j naglo prodrli v cerkveni zvonik in v kasarno, kjer )al'S a kR že moral začeti pouk. Z bombami so razde-očenc °ran°’ V ^ateri pa na sre®° ni bilo niti enega bnmu°^zeta i® zbudilo drdranje Šarcev in pokanje me b- Pograbil je Zgodovino VKP(b), ki mu je po-svrv a t°Pko kot sveto pismo semeniščnikom, pa tudi S£eJe zapiske, jih stlačil v torbo in s čevlji v rokah e’ s tovariši po ozkih ulicah, kjer so Nemci že kosili z rafali njegove prijatelje. Na srečo je imel volčji občutek, kod se je treba umikati. Pognal se je v potok, katerega bregovi so ga krili pred Nemci, se umikal po njem in nato po jarku navzgor, proti vasem na pobočju. Videl je, kako na smrtonosni čistini padajo tovariši, ki so izbrali napačno pot umika. Kosili so jih mitraljezi iz zvonika, Z dvema tovarišema se je pritajil ob neki groblji, od koder so nato gledali, kako gorski lovci pobijajo ranjence. Ko pa so z bregov na desni in levi nastopile brigade in začele tolči z minometi, so Nemci odnehali. Naglo so se razvrstili v kolono in ušli po cesti ob reki, navzdol po dolini. Lojze je pomagal pobirati mrtve in iskati ranjene, ki so se zavlekli v kleti po hišah. Bil je na pogrebu, ko so sedeminštirideset partijskih funkcionarjev položili v skupen grob. Govorili so, da poveljstvo dolži za poraz v prvi vrsti nebudnost pa spij one v diviziji in nekatere duhovnike. Čez nekaj dni je VOS aretiral skupino sovražnikov NOB in revolucije v Cerknem. Pokol je Lojzetu obležal v zavesti kot mora, ki se je vračala v nemirnih nočeh. Sedeli so pri Osojniku okoli velike mize — Lojze in še dva aktivista. Menili so se o možnostih dela na terenu. Nemci, ki niso imeli dovolj vojaštva za obvladovanje prostora, so branili predvsem prometne zveze in izvajali nenadne vdore s presenečenji. Sredi živahne razprave sta prijahala Karlo in odredni voditelj partije Pišot. Vračala sta se iz Istre. »Kako je, Karlo?« je vprašal Osojnik, ki je bil zmeraj žejen novic. »Novic je dovolj, poglavitno pa je to, da našim ne gre v glavo, da Nemci ubirajo našo taktiko presenečenja. Z majhno silo hočejo ugnati večjo in pri tem žanjejo uspehe.« »Seveda, ker mi spimo. Pijani smo uspehov ob italijanski kapitulaciji. Ta je že zdavnaj mimo, mi pa imamo še vedno mačka,« je dejal strokovnjaško Osojnik, ki je bil še vedno previden in konspirativen kot na začetku boja. » Mene imajo za starokopitnega, ker bi rad vodil dinamično bojevanje, tako z nenehnimi premiki in ofenzivnimi sunki majhnih skupin. Odredni štabovci hočejo širiti svobodno ozemlje tu, tik za Trstom. Ba-tog se s štabom ni premaknil po ves mesec. Pa telefoni in odseki pa oblast, kot bi imeli res osvobojeno ozemlje... In kakšne težave so z Italijani! Naju s Pi-šotom bi bili v našem tretjem bataljonu, kjer je večje število Italijanov, skoraj ubili. Razorožili bi naju, če bi se pustila. Nič ni pomagalo, ko jih je Pišot opozarjal na internacionalni značaj našega boja. "Questa terra è italiana, Trieste è nostra” — to so bile njihove parole. Predstavljajo si, da bi Italija spet spravila podse Slovence. Obsodili smo na smrt komandanta Darka in enega od komandirjev, ki pa je žal pobegnil. No, če ne bi bil prišel naš udarni vod, bi bila midva s Pišotom mrzla.« . »Tako je, mrzla bi bila,« je pritrdil Pišot. »Zakaj? Zavoljo italijanskega nacionalizma, ki ga naši mimo prenašajo.« Lojze pa je pripomnil: »Po terenu pa krožijo drugačne vesti. Pravijo, da ste na odredu rablji, ki ne znate delati z ljudmi, posebno pa ne z Italijani. Menijo, da je treba z njimi delati v rokavicah.« Celovita podoba gospodarskih gibanj bo znana čez nekaj mesecev Tržaško gospodarstvo je lani pokazalo več dobre volje kot konkretnih uspehov Prezgodaj je še, da bi mogli na samem začetku leta natančno opredeliti gospodarska gibanja v tržaški pokrajini za komaj preteklo leto; statistični podatki nam bodo na voljo šele čez nekaj mesecev, brez njih pa celovite podobe ni moč potanko zarisati. čas obračunov pa nas vseeno sili, da vsaj na osnovi gospodarskega dogajanja skozi lansko leto skušamo na kratko opozoriti na bistvene premike, novosti in tudi na nerešene probleme. Ugodno inflacijsko gibanje, ki je v Italiji z 20 padlo na pod 10 odstotno mero in oživitev proizvodne rasti sta najpomembnejša rezultata lanskega italijanskega gospodarskega leta, ki sta se pozitivno odrazila tudi v gospodarstvu Trsta, predvsem na ravni obetov za bližnjo prihodnost. K temu moramo dodati konstruktivnejši pristop krajevnih dejavnikov in novo gospodarsko politiko na deželni ravni, dva pomembna dejavnika, ki sta v lanskem letu končno uspela preglasiti večno tržaško tarnanje in njegove politične implikacije. Še zdaleč si ne upamo trditi, da se je Trst dokončno prebudil iz otopelosti, a prvi znaki tega prebujanja so otipljivi zlasti v strnjeni obrambi industrije z državno udeležbo in v skupnem nastopu krajevnih gospodarskih in u-pravnih dejavnikov na pogajanjih z rimsko vlado. Če se pomudimo najprej prav pri tem gospodarskem sektorju pa moramo žal ugotoviti, da se razmere v njem lani niso bistveno izboljšale. Odločilni bodo zato prvi meseci letos, ko bo' v Trstu konferenca o podjetjih z državno udeležbo in o pristaniški in pomorski dejavnosti, medtem ko se bo treba v Rimu dokončno dogovoriti o sanaciji in proizvodni preusmeritvi industrijskih obratov v mzi. Za zasebno industrijo še vedno velja ugotovitev o odsotnosti ustreznih novih pobud, kljub določeni razpoložljivosti investicijskih sredstev. Trst si bo moral pač izboriti tako gospodarsko podobo, ki bo znova privlačila kapital, saj se le-ta v okostenelih razmerah brez perspektiv ne more oplajati. Da pa sredstev za vlaganja na domačem tržišču ne primanjkuje, potrjujejo bilance tržaških zavarovalnic in denarnih zavodov, ki predstavljajo eno od svetlih poglavij tudi v lanskem gospodarskerp gibanju. Pristanišče je kljub izredno težki svetovni krizi, ki je zajela to dejavnost, vendarle uspelo zabeležiti pozitivne rezultate, zlasti kar zadeva tradicionalne povezave z avstrijskim gospodarstvom, sodelovanje z jugoslovanskimi pristanišči in skupen nastop na tretjih trgih. Tradicionalna tržaška trgovinska dejavnost je preživela še eno leto brez poplave jugoslovanskih kupcev in ga izkoristila za prilagajanje novim razmeram na tržišču. Odklenkalo je še nekaterim trgovcem, ki so se dejavnosti lotili le iz gole dobičkonosnosti, večina pa jih je dokončno spoznala, da je tudi v Trstu napočil čas kakovostnejše in ustreznejše po- nudbe, zlasti v odnosu do tujih kupcev. Znana so prizadevanja tržaške Trgovinske zbornice in Zveze trgovcev, da bi slednjim omogočili cenejše nakupe z odbitjem davka IVA, kar bi nedvomno- oživilo obmejno trgovino. Posebno živahen pa je bil v lanskem letu maloobmejni blagovni promet po avtonomnem računu, ki je dosegel rekordne zneske kljub administrativnemu omejevanju na jugoslovanski strani. Eno od svetlejših poglavij je vsekakor področje znanstvene raziskovalne dejavnosti, kjer je Trst lani še pridobil na pomenu, zlasti z začetkom dela za ustanovitev Centra UNI DO za genetsko inženirstvo in biotehnologijo in z nadaljnjim uveljavljanjem Centra za teoretsko fiziko. Številna vprašanja posameznih gospodarskih sektorjev so prelom leta dočakala povsem nerešena, toda reči je treba, da niso bila prepuščena stihiji. To velja zlasti za področje gradbene dejavnosti, obrti in storitvenih dejavnosti sploh. Na tem za Trst izredno pomembnem polju, žal še ni videti bistvenih novih perspektiv, brez načrtovanja pa tudi sredstva ne bodo napravila čudežev. O- brtniki so ugodno pozdravili ustanovitev posebnega deželnega odborni-štva s preosnovo starega odbora, postavili so konkretne zahteve za rešitev svojih problemov, za katere je v Trstu v veliki meri pristojna občinska uprava. V gradbeništvu se je kriza še naprej stopnjevala, poleg načrtov občine o obnovi zgodovinskega jedra pa bo potrebna tudi večja zasebna pobuda za oživitev dejavnosti. To so seveda le nekatere fragmentarne ugotovitve o gospodarskem letu, kakor ga je spremljala naša kronika. Zaključilo se je s pozitivnim znakom nove pripravljenosti Rima, da bi spodbudil gospodarsko oživitev Trsta. 220 milijard, ki jih je vlada z novim finančnim zakonom namenila Julijski kraj hi, razpoložljivosti na deželni ravni in sicer deljeno sprejeta vest o paketu olajšav, ki ga pripravlja minister za industrijo Altissimo so novosti, s katerimi je tržaško gospodarstvo zakorakalo v novo leto. Od njegovih lastnih sil pa bo odvisno, če jih bo znalo s pridom izkoristiti in se končno izmuzniti iz objema preživele podjetniške miselnosti in otopelosti. V. B. Prvi delavnik po ukinitvi depozita Včeraj skromen obisk jugoslovanskih kupcev Trst, 2. januarja 1985 — prvi delavnik po ukinitvi depozita: navala jugoslovanskih kupcev ni bilo, obisk Jugoslovanov je bil še skromnejši, kot na primer pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Tak vtis smo imeli po včerajšnjem dopoldanskem sprehodu po središčnih mestnih ulicah, po postanku na avtobusni postaji in na železniški postaji in po telefonskem poizvedovanju na mejnih prehodih. Vtis v celoti potrjuje predvidevanja tržaških gospodarskih krogov, ki so pred dnevi izredno pozitivno ocenili sklep jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta, vendar so istočasno tudi opozorili, da se za tržaške trgovce s tem še ne bodo kar na en mah vrnili »zlati časi«, kakršne je tržaški trgovski sektor preživljal vse do 1981. leta. Med sprehodom »v iskanju jugoslovanskih kupcev« smo opazili le štiri avtomobile z jugoslovanskimi evidenčnimi tablicami: 2 (eden z Reke, drugi iz Ljubljane) sta bila parkirana ob Kanalu, eden (iz Pulja) je iskal parkirni prostor v bližini Trga Unità, eden (spet iz Ljubljane) pa je bil parkiran pred avtobusno postajo. Avtomobilov iz drugih bolj oddaljenih republik (na primer iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore) nismo opazili. Skromen obisk se je primerno odra- SDGZ pripravljeno na pomoč svojim članom Pomembne novosti v davčni zakonodaji Člane Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je novo leto zasulo s kopico novih obveznosti, od katerih so gotovo najvažnejše tiste iz zakonskega odloka štev. 953 ali tako imenovanega paketa Visentini. Da bi svoje člane seznanilo z njimi in jim olajšalo prilagajanje novemu konceptu davčne zakonodaje, je združenje že poskrbelo za javne sestanke, ki se bodo zvrstili po naslednjem vrstnem redu: v ponedeljek, 7. januarja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; v torek, 8. januarja, ob 20. uri v prostorih društva L Gruden v Nabrežini; v sredo, 9. januarja, ob 20. uri v gledališču »France Prešeren« v Boljuncu; v petek, 11. januarja prav tako ob 20. uri pa v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. Združenje je svoje člane o najpomembnejših novostih sicer že obvestilo z okrožnico, ker pa gre za stvari, ki zanimajo tudi širšo javnost, smo se jih odločili na kratko povzeti. S prvim januarjem so se spremenili količniki IVA, ki se z dosedanjih 8 in 10 odstotkov poenotijo na 9 odstotkov, kar velja tudi za gostinske storitve. Dosedanji količniki 15, 20 in 30 odstotkov so poenoteni na 18 odstotkov in nanovo veljajo tudi za luksuzne gostinske storitve. Dosedanji količnik 0 odstotkov se poviša na 2 odstotka, kot na primer za kruh, testenine, sveže mleko itd. Izjeme so plin, petrolej, goriva in manufakture, ki imajo količnik 9 odstotkov, medtem ko za nove gradnje ostaja še naprej v veljavi količnik 2 odstotka, za večino proizvodov luksuznega blaga pa 38 odstotkov. Za triletje 1985-86-87 so v veljavi novi sistemi obračunavanja davka IVA. Mala podjetja, ki so imela v letu 1984 do 3 milijonov lir prometa, bodo odslej plačervala davek na forfe-tarni podlagi. Podjetja, ki so lani imela promet do 780 milijonov, ali imajo pravico do poenostavljenega knjigovodstva, imajo avtomatično for-fetami sistem, če se ne odločijo za dvostavno knjigovodstvo na osnovi letne prijave davka IVA, do 5. marca 1985. Enaka izbira velja tudi za neposredne davke, kot so IRPEF in ÌLOR. Gradbena podjetja in pekarne lahko za obračunavanje davka IVA izberejo dosedanji sistem, za neposredno obdavčenje IRPEF in ILOR pa forfetami sistem. Podjetja, ki so lani presegla 780 milijonov lir prometa, ali so se odločila za dvostavno knjigovodstvo, bodo davek IVA plačevala po dosedanjem sistemu. Med ostalimi pomembnimi novostmi naj omenimo obveznost posebnega registra klientele za proste poklice, ki optirajo za dvostavno knjigovodstvo; obvezno vodenje žigosanega registra amortizacij za vsa podjetja; ohranjeno vodenje vseh dosedanjih knjig IVA; nova delitev dohodka’ v družinsko vodenih podjetjih in možnost, da se do 30. julija letos spremenijo v javnopravne družbe (Società in nome collettivo) ; nov način ocenjevanja inventarja; verjetnostni ali induktivni pregledi v podjetjih, ki bodo uporabljala forfetarni sistem. SDGZ ho natančnejše informacije objavilo v naslednji okrožnici, svoje člane pa opozarja, da je za izbiro med forfetamim in dvostavnim knjigovodstvom nujno potreben podroben analitični inventar. TK tržaška knjigarna TRST — Ul. sv. Frančiška 20 sporoča, da bo zaprta 4. in 5. januarja 1985 zaradi inventure. žal pri nakupovanjih na Rusem mostu ali na trgu pred železniško postajo. Na trgu pri Rusem mostu je »delovalo« le nekaj stojnic. Ob njih je prileten par kupoval svetel foulard, dve mamici sta si ogledovali slinčke za dojenčke, pri bližnji stojnici si je mladenič meril telovadne copate, in to je bilo tudi vse. Še bolj pusto je bilo med stojnicami na Trgu Libertà. Dobra polovica kioskov je bila zaprta. Kljub temu je bilo ob enajstih med stojnicami še vedno več prodajalcev kot kupcev. Na poti od Rusega mosta do železniške postaje smo srečali mlada Rečana, s katerima smo se porazgovo-rili o sedanjih »ugodnostih« nakupovanja v Trstu. »Trst za nas, ni več tako interesanten kot nekdaj«, sta začela. »Prvič predvsem zato, ker je, glede na menjavo dinarja postal za naše žepe predrag, drugič pa zato, ker je sedaj jugoslovanski trg bolje založen kot nekdaj. Kavo, limone, pomaranče, pa tudi mandarine lahko kupimo namreč doma«. Na vprašanje, kaj sta prišla kupovat v Trst, sta odgovorila, da sta izkoristila praznik (v Jugoslaviji je bil namreč včeraj praznik) in prišla po nekaj rezervnih avtomobilskih delov). »Na meji nismo imeli nobenih problemov; kolon sploh ni bilo, ob najinem prihodu smo srečali le še avtobus Reke. Po vsej verjetnosti so naši sodržavljani preveč iztrošili ob teh praznikih, zato je bil tudi obisk takoj po ukinitvi depozita tako skromen«, je bil njun komentar. Na parkirišču za avtobusno postajo so bili parkirani štirje jugoslovanski avtobusi: dva iz Pulja ter po eden z Reke in iz Nove Gorice. Voznika e-nega od puljskih avtobusov smo vprašali, če se je pri včerajšnji vožnji »poznala« ukinitev depozita. »Sploh ne«, je bil odgovor. »Potnikov ni bilo več kot druge dneve. Večina pa so bili taki, ki so prišli v Trst na obisk k sorodnikom. Niti enega potnika ni bilo, ki bi si ob vstopu rezerviral povratno karto, kar jasno kaže, da naši potniki niso prišli v Trst izključno po nakupe«, je zaključil puljski šofer. Vse kaže, da je bil včerajšnji dan sploh klavrn za avtobusna podjetja, katerih avtobusi peljejo iz Jugoslavije v Trst. To so nam potrdili na avtobusni postaji, pri čemer so nam posredovali zgovoren podatek: avtobus z Reke je pripeljal zjutraj v Trst le pet potnikov. . . Povsem normalen je bil tudi železniški promet. Z vlakom iz Beograda, ki privozi na tržaško železniško postajo ob 8.36, je prispelo v Trst približno 350 potnikov, z vlakom iz Ljubljane pa jih je ob 9.46 prispelo približno 170. Tolikšen promet je bil v zadnjih časih povsem običajen, medtem ko je bil pred uvedbo depozita mnogo večji. Takrat je vlak iz Beograda pripeljal v Trst tudi do tisoč dvesto, tisoč tristo potnikov dnevno! • Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je včeraj sprejel avstrijskega trgovskega poverjenika v Trstu (h-. Herberta Geisslerja, s katerim je obravnaval razna vprašanja, ki zadevajo trgovske in kulturne izmenjave med Trstom in Avstrijo. Pogovor z direktorjem dr. Davidom Bregantom Dejavnost Pomorskega inštituta v Trstu Prav gotovo se mnogi naši bralci spominjajo, kako so se nekoč ob napovedi vremena po radiu sklicevali na Pomorski inštitut v Trstu (Istituto Talassografico di Trieste), ki je tedaj vodil splošna vremenska opazovanja, vse podatke šifriral ter jih posredoval raznim radijskim postajam in časopisnim redakcijam. Iz praktičnih razlogov se v zadnjih letih ukvarja z opazovanji in napovedmi vremena meteorološki urad vojaškega letalstva. Da bi zvedeli kaj več o trenutnem stanju Pomorskega zavoda v Trstu, smo se napotili k direktorju dr. Davidu Bregantu, ki nam je o delovanju inštituta povedal marsikaj. Najprej smo se pozanimali, kdaj je bil inštitut ustanovljen in kakšna je njegova sedanja naloga. Začetki delovanja Pomorskega observatorija v Trstu segajo v prejšnjo stoletje, ko je cesarsko-kraljevska akademija za trgovino in pomorstvo (L’imperiale Regia Accademia di Commercio e Nautica di Trieste) 30. dee. 1840 sklenila, da se morajo s 1. januarjem 1841 pričeti redna, nepretrgana, vizualna in instrumentalna meteorološka opazovanja v Trstu. Te je od tega dne redno vodil Pomorski observatorij in geofizični inštitut, sedanji Pomorski inštitut v Trstu. Od leta 1945 do leta 1977 je zavod deloval pod okvirom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, od leta 1977 pa je tržaški pomorski zavod dokončno prešel pod okrilje državnega sveta za raziskovanje. Naj pri tem omenimo, da so podobni inštituti v Italiji samo trije in sicer v Trstu, Tarantu in Messini. Medtem ko se zavoda v Tarantu in Messini ukvarjata predvsem z biološkimi raziskovanji, to je s preučevanjem organskega sveta v morju, deluje tržaški inštitut predvsem na področju opazovanj kemičnih in fizikalnih pojavov v Jadranskem morju. Sedanja dejavnost našega inštituta je torej preučevanje predvsem Jadranskega, pa tudi ostalih italijanskih morij; raziskuje lastnosti morske vode (tempera- turo, količino soli, barvo itd.), ukvarja se z dinamičnimi lastnostmi vode kot so valovanje, plimovanje in morski tokovi, raziskuje globino morja ter relief in sestavo morskega dna. V oskrbi ima tudi raziskovalno morsko postojanko za merjenje plimovanja. Kot smo že omenili, se je pred nedavnim inštitut ukvarjal tudi s klimatolo škimi in meteorološkimi opazovanji pri nas. V zvezi s tem je bilo po našem Krasu postavljenih več meteoroloških opazovalnic, od katerih sta se ohranili samo še dve, in sicer vremenska hišica na Repentabru ter v Bazovici. Odkar se z opazovanji in napovedmi ukvarja meteorološki urad vojaškega letalstva, je Pomorski observatorij v Trstu izgubil eno izmed nekdanjih funkcij, in sicer opazovanje meteoroloških elementov in pojavov ter šifriranje v vremenska poročila. Kljub temu pa še vedno zbira meteorološke podatke, a le za lastno uporabo. Ne glede na to, da se tržaški pomorski zavod v glavnem bavi predvsem s problemi morja, smo se v prijetnem pogovoru z dr. Bregantom nazadnje pozanimali, kakšno je njegovo stališče glede aktualnega problema onesnaženja ozračja, kakšne so lahko posledice in koliko le te vplivajo na vremenske razmere. Težko bi bilo trditi, je dejal dr. Bregant, da je onesnaženje zraka eden odločilnih dejavnikov pri spreminjanju klime v nekem določenem kraju. Res je sicer, da so meteorološki pa-fametri odvisni od virov onesnaženja, ker le to občutno vpliva nanje. Vendar je to le eden od številnih stranskih vzrokov, ki pogojujejo razne spremembe v podnebju. Glede vremenskih napovedi pa lahko trdimo, da kljub velikemu napredku vremenoslovske »znanosti« ostajajo napovedi le drzna ugibanja, ki se uresničijo v 70 odst. primerov. Ostalih 30 odst. je prepuščeno našim vsakodnevnim modrovanjem. TONE TRENTO Slab začetek na področju zaposlovanja Novi odpusti delavcev v kovinarskem sektorju Delavci industrijskih podjetij Saldarla vi in Orlando, ki imata svoja o-brata v industrijski coni in se ukvarjata s popravili ladij, so se včeraj zbrali na sindikalni skupščini in zavzeli ostro kritično stališče do ravnanja delodajalcev. Skupščina je namreč razpravljala o hudih problemih, ki so nastali po spojitvi obeh podjetij v novo podjetniško družbo ORSO. Podjetji, ki zaposlujeta skupno 54 kovinarjev, sta v prejšnjih dneh razposlali sedemnajstim delavcem pisma. V njih seveda niso bila kaka voščila za boljše in prijetnejše novo leto, pač pa sporočila, da jih odpuščajo iz službe, s pripombo, da obstajajo še vedno možnosti za ponovno zaposlitev. Kot zanimivost velja omeniti, da so med odpuščenimi sindikalni predstavniki podjetja, kar je prav gotovo pomenljiv podatek, ki ga včerajšnja skupščina ni prezrla. Delavci in sindikalni predstavniki kovinarjev so najodločneje obsodili metode vodstev obeh podjetij ter jih označili za banditske, zlasti če upoštevamo, da sta podjetji prejeli za celotno operacijo prodaje obratov in njune združitve v novo kar milijardo in 300 milijonov lir iz javnih sredstev (od EZIT in Friulie) tar se ob tem obvezali, da bosta ohranili organik nespremenjen. Vse to predstavlja nov hud udarec za kovinski sektor v našem mestu, pravijo razočarani delavci in pripominjajo, da ni mogoče uporabljati javnega denarja za krčenje organikov in za posege, ki oškodujejo izključno delavstvo. S skupščine je vsekakor izšla zahteva po srečanju na uradu za delo z delodajalci ter s predstavniki EZIT in Friulie, ki naj bi razčistilo ozadje celotne zadeve in pokazalo, kakšni so pravzaprav nameni nove družbe. Pobude združenja AGLI za mir Tržaško združenje AGLI odgovarja s konkretno pobudo na poslanico, ki jo je izrekel papež za novo leto. Pokrajinsko vodstvo je namreč začelo v vseh svojih krožkih na Tržaškem akcijo zbiranja podpisov pod zahte-o, da bi tržaška občina proglasila svoje območje za denuklearizirano o-zemlje, na katerem naj bi bilo strogo prepovedano nameščanje ali že samo prevažanje kakršnegakoli jedrskega vojnega materiala. Poleg tega bo združenje posvetilo ves januar informiranju in poglobljenim razpravam o vprašanjih oboroževanja in nerazvitosti v svetu. Včeraj zjutraj ob 4. uri so poslopje v Ul. Combi zajeli ognjeni zublji Padtaknjen požar uničil sedež šole Galvani Neznanci vrgli v urade šole vnetljive stekleničke - Na stotine milijonov lir škode Nekaj stotin milijonov lir je škoda, ki jo je povzročil silovit požar na sedežu italijanskega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Galvani v Ul. Combi 13. Ogenj je opustošil pritličje šolskega poslopja in ves desni trakt, kjer so imeli svoje prostore ravnateljstvo zavoda, tajništvo, arhiv in skladišče ter šolska telovadnica. Ta del poslopja je bil popolnoma uničen, preostali prostori pa so bili hudo poškodovani. Po vsej verjetnosti v ponedeljek, ob izteku božičnih in novoletnih praznikov, v njih ne bodo mogli nadaljevati s poukom. Kot so ugotovili izvedenci znanstvene policije in tržaškega Digosa, le bil požar podtaknjen. Neznanci so s silo vlomili v poslopje in vrgli v urade več zažigalnih stekleničk, ki so zanetile uničujoč požar. . Ufienj se je razplamtel včeraj približno ob 4. uri zjutraj. Gasilce je tedaj neznani glas po telefonu obvestil, da se iz šolskega poslopja v Ul. Combi 13, kjer imata sedež vodstvo italijanskega zavoda Galvani in odde-~k za odontotehnike, vali gost dim. tržaški gasilci so prispeli na kraj s sedmimi vozili, s skupno 25 možmi, kt so takoj prek notranjega dvorišča z vodnimi brizgalkami navalili na desni, kadeči se trakt šolskega poslopja. Ogenj se je razširil v uradih nad šolsko telovadnico. Prizadel je r,!j.'?ateljstvo, tajništvo, arhiv in skladišče. V ravnateljevem uradu je go-rolo s tako silo, da se je usul del strehe, ogenj pa je ožgal tudi tranvie na stropu spodnje telovadnice rekreatorija De Amicis, ki služi od septembra dalje, od vselitve zavoda galvani v šolsko poslopje, kjer je bdela dotlej sedež italijanska osnov-ba sola Edinondo De Amicis, tudi za solsko telovadnico zavoda Galvani. »Desni trakt je popolnoma uničen,« barn je zjutraj povedal polkovnik ^rzaških gasilcev Nevio Lofano, ki 1® Prispel med prvimi na kraj poža-|'a- »Tramovje je ožgano, zato bo reba poslopje porušiti in ga ponov-0 zgraditi. Kvečjemu je uporabno e se zunanje obzidje.« Atentat zavrl prizadevanja za boljšo porazdelitev šolskih prostorov v Trstu Gasilci so z brizgalkami po lestvah navalili v urade desnega trakta opusto-šenega poslopja. Uničena je bila tudi spodnja telovadnica Tržaški župan Richetti je izrekel včeraj v imenu občinskega odbora svoje obžalovanje in zaskrbljenost nad požarom ki je opustošil sedež poklicnega zavoda za industrijo in obrt Galvani in zobotehničnega laboratorija. »Požar je hudo prizadel skoraj vse šolsko poslopje, zadal pa je hud udarec tudi prizadevanjem občine, da bi primerno porazdelila obstoječe šolske prostore«, je poudaril tržaški župan Richetti. O racionalnejšem porazdeljevanju učnih prostorov v Trstu je spregovo- elenec znanstvene policije drži v bu vnetljivo stekleničko, ki so jo našli v poslopju Približno dve uri po izbruhu prvega požara so gasilci opazili, da gori tudi v pritličju poslopja, ki daje na Ul. Combi. Že prej so sicer videli, da se iz nekaterih oken v pritličju kadi, mislili pa so, da gre za dim požara iz desnega trakta (desni trakt in osrednje poslopje sta namreč zgrajena v obliki črke »L« in sta med seboj povezana). Imeli so tako še dodatno delo. Požar je opustošil nekaj uradov; najhuje sta bili prizadeti didaktično tajništvo in profesorska zbornica v prvem nadstropju. Pod profesorske zbornice se je namreč usul v didaktično zbornico. V osrednjem poslopju je bil hodnik povsem očrnjen od dima, prav tako, čeprav v manjši meri, pa sta bili prizadeti tudi prvo in drugo nadstropje, kjer se je v štirinajstih razredih učilo približno 300 dijakov oddelka za odontotehnike. Policija je takoj uvedla preiskavo o vzrokih požara. V enem od uradov (skupno je bilo uničenih šest uradov) so gasilci našli plastično stekleničko z vnetljivo tekočino (po vsej verjetnosti bencinom), kar neizpodbitno priča o atentatu. Neznanci so se pritihotapili v šolsko poslopje najverjetneje prek vrat na dvorišču, saj so bila ob prihodu gasilcev odprta. Vse kaže, da so poškodovali tudi vhodna vrata v Ul. Combi 15 (poslopje ima namreč dva glavna vhoda, v Ul. Combi 13 — vhod v desni trakt, in vhod v Ul. Combi 15 na vogalu z Ul. Colautti). Vse kaže, da so neznanci vrgli po eno vnetljivo stekleničko v vsak urad, v nekaterih uradih pa so tudi prebrskali omare in pisalne mize. Doslej si ni nihče prevzel odgovornosti za podli atentat. Poleg preiskovalcev, ki jih vodi komisar dr. Annibaie Martino, so si prizorišče požara ogledali tudi ravnatelj zavoda dr. Mario Cariati, občinski odbornik za šolstvo Lucio Vat-tovani in drugi občinski izvedenci. Mestni redarji so vse do poldne, ure, ko so gasilci končali s svojim težkim delom, nadzorovali promet, ki je bil v prvih jutranjih urah nekaj časa tudi ustavljen. ril tudi občinski odbornik za šolstvo Lucio Vattovani, ki je omenil, da je bila prav vselitev zavoda Galvani v bivše poslopje osnovne šole De A-micis ena od pomembnejših etap poti k primernejši uporabi šolskih poslopij. Požar je povzročil sedaj nove te- Pogovor s skladiščuico poklicnega zavoda Galvani Spet smo ostali brez prostorov Med številnimi mimoidočimi, ki so se včeraj zjutraj zaustavili pred pročeljem šolskega poslopja v Ul. Combi, da bi izvedeli o škodi, ki jo je povzročil požar in o vzrokih, je bila tudi Nadja Hrvatin, skladiščnica na šoli Galvani. »O požaru sem zvedela zjutraj po radiu, in sem se takoj pripeljala pred šolo«, je povedala še vsa pretresena. Včeraj bi morala namreč nastopiti službo po novoletnem prazničnem premoru. »Za neučno osebje ni praznikov kot za dijake,« je povedala, nakar je pogovor stekel o vseh prizadevanjih, ki so bila potrebna, da se je poklicni zavod Galvani vselil v prostore v Ul. Combi, šola je ostala sedaj spet brez prostorov. »Do lani je bil sedež našega zavoda v Ul. Lazzareto Vecchio 24. Tamkajšnji prostori pa niso bili več primerni, zato se je občina odločila za preselitev sedeža šole in oddelka za odontotehnike v dotedanjo osnovno šolo Edmondo De Amicis. Šolo De Amicis so, zaradi skromnega števila otrok, združili in preselili v šolo Morpurgo.« »Preselitev je zahtevala veliko truda,« se je spominjala Nadja Hrvatin. »Podjetje, ki mu je občina poverila preurejanje, je vse poletje zagnano delalo, da bi bili prostori sredi septembra nared. Prepleskalo je vse učilnice do začetka septembra, nakar so čistilke z vseh oddelkov naše šole skupno počistile prostore. Med preurejevalnimi deli so delavci zamenjali dotrajano električno napeljavo in napeljali tudi električni tok z 220 volti, kar je bilo za našo šolo, z laboratoriji in kompjuterjema, nujno potrebno. Poleg tega so namestili tudi nove telefone.« »Preurejanje je stalo mnogo tudi šolo samo, ki je kupila nove klopi, stole in zavese. Ob začetku šolskega leta so se v novo šolo vselili posamezni razredi, uradi pa do konca septembra. Vodstvo šole je moralo namreč zapustiti staro poslopje v Ul. Lazzareto Vecchio najkasneje do 1. oktobra, ker se je tedaj v tiste prostore vselil zavod Fermi,« je obrazložila Nadja Hrvatin. mmmmm Pred meseci atentata na licej Dante in zavod za geometre Podtaknjeni požar na zavodu Galvani je že tretji tovrstni atentat na italijanske višje srednje šole od začetka letošnjega šolskega leta dalje. Pred nekaj meseci so neznanci podtaknili o-genj na liceju Dante Alighieri, pred dobrim mesecem pa je gorelo v zavodu za geometre. Takrat so neznanci prebarvali zidove z nacističnimi simboli in s kratico NAR (Nuclei armati rivoluzionari). Atentata nista povzročila večje materialne škode, funkcionarji tržaškega Digosa pa so pripisali oba požiga dijaškim krogom z »določeno mero tudi političnega ozadja«. Atentat na šolo Galvani je, vedno po mnenju funkcionarjev Digosa, »bolje uspel«. Bil je skrbno pripravljen, kar daje sklepati, da ne gre storilcev iskati izključno v dijaških krogih. Tako je po požaru izgledalo didaktično tajništvo šole Galvani žave, sai bo morala občina poiskati ustrezne prostore za oddelek zoboteh-nikov. Tudi uničenje šolske telovadnice je huda izguba, ker je telovadnica, ki jo je občina šele pred kratkim popolnoma preuredila, služila tudi drugim bližnjim šolam. Danes si bodo gasilci in izvedenci tržaške občine ponovno ogledali poslopje v Ul. Combi, da bi ugotovili, ali je šola sploh vseljiva ali ne. Družabni večer pokrajinskega VZPI-ANPI VZPI - ANPI Trst vabi vse svoje člane, aktiviste, simpatizerje z družinami in mladino na družabno novoletno srečanje z glasbo, plesom in odlično večerjo, ki bo v soboto, 5. januarja 1985, pri Domju (Dispral). Vpisnina na sekcijah še danes, 3. januarja, ali po telefonu 730-306. Matjaž - prvi letošnji slovenski novorojenček dnevn vJe obi®aj, smo v prvi letošnji številki našega Medv objav^i tudi kroniko iz tržaške porodnišnice. Žaj sdkami letošnjih prvorojencev in njihovih mamic r°jen'tm0 mogli objaviti slike prvega slovenskega novo-Zat0 Cka’ ker je pač nekoliko zakasnil svoj prihod. je £ Pa jo z veseljem objavljamo danes. Malček, ki Kje radovedno pomežiknil našemu fotografu, je Matjaž, a o ver?V ®srečujoči glasek pa je prvič zapel ob 22.06, na Kian--a- ^ dan seveda, v veliko veselje mamice Fride ra, jj.scek, navdušene pevke devinskega Dekliškega zbo-slikj • .nasmejana tišči v naročju, kot vidimo na GrucLm • °®ka Hadrijana Caharije, odbornika KD Igo če 1? Nabrežine. Vsem trem želimo veliko sre-«travja in vedrine. Dovoljenje Tržaški pokrajini za sprejem 29 novih uslužbencev Tržaška pokrajinska uprava je dobila od pristojnega ministrstva dovoljenje, da lahko najame 29 novih uslužbencev. Kot je znano, velja za vse javne uprave omejitev organika, skratka, ni jim dovoljeno, da bi prekoračile števila obstoječega per sonala. Vest je sporočil predsednik Tržaške pokrajine Gianni Marchio, ki je poudaril, da je bila ena izmed osnovnih programskih točk sedanje vladne večine prav zapolnitev organika; to tudi v luči novih pristojnosti, ki naj bi jih imele pokrajine. Marchio je dodal, da pomeni najem uslužbencev pripravo za izpolnjevanje novih nalog. Iz Rima pričakujejo sedaj le še dokončno izdelavo dekreta, ki ga je sprejela vlada, gre pa le za upravne posege. Na Tržaški pokrajini pa so že izdelali pravilnike za natečaje, saj bodo lahko najemali le na podlagi javnih natečajev. Od 29 predvidenih mest sta dve mesti takšni, ki zahtevata znanje slovenščine. Mesta pa so naslednja : 1 svetovalec na področju raziskav; 1 kmetijski tehnik -raziskovalec; 1 tehnik industrijske stroke; 1 socialna delavka; 1 bolniška asistentka; 1 upravni vodja, 1 u-pravni vodja z znanjem slovenščine; 1 strojepiska, 1 stenograf ka - strojepiska; 2 uradnika; 1 skladiščnik; 1 tehnični pomočnik; 1 tehnični pomočnik z znanjem slovenščine; 2 kvalificirana delavca; 1 kurir; 4 specializirani delavci; 2 cestarja ; 1 cestar - šofer; 2 otroški negovalki; 2 slugi in 1 centralinist. • Krajevna zdravstvena enota je odprla deset delovnih mest v okviru službe šolske medicine za otroške vrtce. Prošnje na kolkovanem papirju za 3000 lir in ustrezne dokumente je treba predložiti najkasneje do 12. ure dne 15. januarja na KZE v Ul. Fameto 3. Vse zadevne informacije so na razpolago v uradu v Ul. Stuparich 1 (IH. nadstropje, soba št. 55). Na prvi dan leta na Melari Eksplozija petarde ranila tri fante Navada prižiganja petard in umetnih ognjev ob novem letu se je v zadnjih letih razpasla tudi pri nas, tako da je tudi v Trstu treba dan po novem letu preštevati ranjence. Obračuni seveda niso tako dramatični kot kje na Jugu, zaskrbljujoče pa je, da se mora novoletno praznovanje za vedno večje število ljudi končati v bolnici zaradi opeklin. Takšna usoda je na prvi dan leta doletela tri mlade fante iz Roccia -Melare, ki bodo morali zaradi neodgovornega početja neidentificiranih »veseljakov« preživeti več dni v bolnišnici. 15-letni Davide Rosani, Ul. Pasteur 2, njegov 12-letni brat Simone in njun 14-letni prijatelj Cristiano Gamiel, Ul. Pasteur 19, so se predvčerajšnjim vračali s silvestrovanja domov, ko so prav v bližini ogromnega stanovanjskega bloka pri Melari zaslišali močno eksplozijo, takoj nato pa jih je oplazil velik plamen. Vsi trije so se zaradi opeklin prve in druge stopnje po obrazu in rokah morali ' zateči v bolnišnico. Na dermatološkem oddelku bolnice na Katinari so pridržali Davida in Cristiana s prognozo okrevanja v treh tednih, mlajšega Simona pa so pospremiti v o-troško bolnico Burlo Garofolo, kjer bo moral preležati 10 dni. Policiji so vsi trije povedali, da so petardo verjetno vrgli z okna bloka na Melari. Policijski agenti so opravili temeljito preiskavo in zaslišali več stanovalcev, vendar brez rezultatov. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Lonjer - Ratinarli vabi na predvajanje mladinskega filma KEKEC, ki bo jutri, 4. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Vabljeni vsi otroci. razstave Foto Trst ’80 sporoča, da je razstava čmo-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja ’85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do 12.30 ter od 14. do 22. ure razen ob praznikih in predpražnikih. V galeriji Cartesius je do 10. januarja ’85 odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija. Do 11. januarja bo v umetnostni galeriji Rossoni — Korzo Italia 9 — razstavljal slikar Oliviero Cervini. Otvoritev ob 18. uri. Trije poljubi za srečno 1985 Gornja slika je sama po sebi dovolj zgovorna: mladost, veselje ob novem letu in seveda poljubi. Trije poljubi za srečno leto, ki je pred nami; in seveda poljubi za poljube, ki še pridejo. Kajti če si želimo svet brez vojne, če ši želimo padec inflacije, če si želimo globalno zaščito, potem si želimo tudi miren kotiček, brez fotoaparata za poljube gledališča VERDI Jutri, 4. januarja, ob 20. uri (red H in A) na sporedu četrta predstava De-bussyjeve opere »Peiléas et Mélisande«. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson. ROSSETTI Od danes, 3., do 6. t. m., ob 20.30 bo Teatro d’Arte Città iz Ravenne predstavil Millerjevo delo »Uno sguardo dal ponte«. Igra G. Moschin. Abonenti Teatra Stabile imajo 30-odst. popust za prvi dve predstavi, 20-odst. za ostale predstave. Vstopnice pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. Od 8. do 20. t. m. bodo uprizorili Pi-randellovo delo »II berretto a sonagli«. V glavnih vlogah igrajo Paolo Stoppa, Miriam Grotti, Alberto Sorrentino, Stefano Lescovelli. Režiser Luigi Squarzi-na. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Od jutri, 4., do 6. januarja bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »Varietà musicale« s Podreccovimi lutkami. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti po 5.000 lir, za otroke do 12 let vstopnica je 1.500 lir. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 4., ob 19.30 in v soboto, 5. t. m., ob 18. uri: Lipa zelenela je... - Večer ljudskih pesmi. Dirigent Marko Munih. Mala dvorana V ponedeljek, 7. januarja ’85. ob 20. uri »Nasvidenje v naslednji vojni«. Srednja dvorana V ponedeljek, 7., sredo, 9., in petek, 11. januarja ’85, ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera. Okrogla dvorana Jutri, 4., ob 22. uri in v soboto, 5. januarja ’85, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Ponovitev. TRENUTEK RESNICE « izredna promocijska prodaja v Trstu Ljubiti se ... ... je voščiti si srečno novo leto s trgovino: NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJBOLJŠIH CENAH! ZAKAJ? KER Tl SAMO 'f'Uàl&to, ŽE generacije Božični koncert pri Sv. Ivanu V nedeljo popoldne je bil v župni cerkvi Sv. Ivana božični koncert, ki ga je priredil mešani pevski zbor »Marij Kogoj« od Sv. Ivana. Številni poslušalci so bili deležni prijetnega kulturnega doživetja. Mešani zbor je pod vodstvom Nade Žerjal - Zaghet pel deset božičnih pesmi slovenskih skladateljev. V začetku prvega in drugega dela bogatega sporeda je nastopil in čudovito izvedel na orglah mladi domačin Andrej Pegan, ki je lansko leto oktobra diplomiral na konservatoriju Tartini, razne skladbe svetovno znanih skladateljev, kot na primer Bacha, Mendelssohna, Pasquinija, Premrla in drugih. Prisotni so tako mladega organista kot zbor nagradili z dolgotrajnim aplavzom, (m.m.) včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 3. januarja GENOVEFA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 4.08. Jutri, PETEK, 4. januarja ANGELA Vreme včeraj : temperatura zraka 2 stopinji, zračni tlak 1002,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Puppin, Giacomo Chiaretto, Jennifer Vidach, Stefano Colonna, Alice Affatati, Maria Antonietta Bellofatto, Marianne Denise Ba-ruffini. UMRLI SO: 83-letna Natalina Bressan vd. Buttoraz, 80-letna Andreina Gmeiner vdi Selmo, 50-letna Maria Pifar vd. Kri-zmancic, 64-letni Aldo Alzetta, 61-letna Lidia Breccia por. Martorana, 82-letna Maria Addolorata Inglese vd. Capoforio, 88-letna Giuseppina Ferluga vd. Natti, 79-letni Giuseppe Carretta, 76-letni. Luigi Kravos, 51-letni Giovanni Pantelich, 70-letni Giorgio De Marco, 90-letna A-malia Apollonio vd. Godnič, 102-letna Maria Pauluzzi vd. Folin, 81-letna Maria Brandstetter vd. Kovacich, 66-letni Antonio Cadelli, 79-letni Lucio Serrani, 66-letni Giovanni Njegovan, 57-letni Vito Aresta, 82-letna Margherita Mazzoli por. Schwagel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). Ob rojstvu MATJAŽKA se z Bredo in Hadrijanom veselijo kolegi Hranilnice in posojilnice v Nabrežini. A Breda je Hadrijanu povila krepkega naslednika MATJAŽA Srečnima staršema čestitata, novorojenčku pa želita obilo sreče SKD I. Gruden in ŠD Sokol. A------------------------------- Bredi in Hadrijanu se je 1. januarja pridružil MATJAŽ Srečnima staršema čestitata Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade. Malemu Matjažu pa želita veliko sreče v življenju. mali oglasi PRODAM deske, dolge 1,20 m. Telefonirati na št. 226-113 ali 228-547. NAJEMNICA KRALJ DANIELA obvešča in vabi vse prijatelje, znance in. vaščane na otvoritev trgovine jestvin v Gabrovcu danes, 3. januarja, ob 18. uri. OSMICO sta odprla v Borštu Albin in Vladi. Točita belo in črno kapljico. PRODAM ravno nezazidljivo zemljišče 2.500 kv. m Briščiki (Girandole) ter drugo v Trebčah 2.500 kv. m z dolinico, 200 m od zadnje hiše. Tel. na št. 040/759-169. KMETIJSKA ZADRUGA DOLGA KRONA ima na razpolago 11 brejih junic za prodajo. Interesenti naj se zglasijo po telefonu na št. 228-404. koncerti Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine »NUOVO QUARTETTO« iz Zu-richa. kino Ariston 15.30 — 22.10 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder. Eden 15.30 — 22.15 »Gremlins«. Steven Spielberg. Fenice 17.00 — 22.15 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«. Ugo Tognazzi, Maurizio Nichetti, Alberto Sordi. Excelsior 16.00 — 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La storia infinita«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »In thè pink - Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30,— 22.00 »Brooklyn graffiti«. Za vsakogar. Mignon 15.00 — 22.00 »Le avventure di Bianca e Berme«. Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«. Aurora 15.30 — 22.00 »Per vincere domani - The Karate Kid«. Capito! 16.00 — 22.00 »II migliore«. Robert Redford. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Strade di fuoco«. Lumiere 18.00, 20.10 in 22.00 »Quadro-phenia«. Radio 15.30 — 22.00 »Seducenti... porno e bagnati«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Obiettivo mortale«. S. Connery. menjalnica 2. 1. 1985 Ameriški dolar 1.930.— Kanadski dolar . 1.450.— Švicarski frank . 740.— Danska krona . . 170.— Norveška krona . 210,— Švedska krona . . 212.— Holandski fiorini . 542.— Francoski frank . 199,— Belgijski frank . 29.- Funt šterling . . 2.215.— Irski šterling . . 1.900.— Nemška marka . 612.— Avstrijski šiling . 86.50 Portugalski eskudo 11.- Japonski jen . . 6.— Španska pezeta . 10,- Avstralski dolar . 1.500.— Grška drahma . . 15.— Debeli dinar . . 7.50 Drobni dinar . . 7- BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA' F/FU.Z.I 1Q - CE21 61-446 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. DOLGO NUDI NAJBOLJŠE USLUGE. NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V UL. CARDUCCI 20 Namizni servis za 12 oseb, 56 kosov iz porcelana Bavaria, 1. kvaliteta Servis za kavo za 12 oseb, 15 kosov iz porcelana Bavaria, 1. kvaliteta Namizni servis za 12 oseb, 41 kosov, iz porcelana Bavaria, 1. kvaliteta Servis za kavo za 12 oseb, 15 kosov, iz porcelana Bavaria, 1. kvaliteta Servis za čaj za 12 oseb, 15 kosov iz porcelana Bavaria, 1. kvaliteta Namizni servis za 6 oseb, 20 kosov iz porcelana Bavaria 6 skodel za juho iz belega porcelana Bavaria 24 kosov jedilnega pribora 18/10 za obesiti (različne barve) Namizni servis za 6 oseb, ročno okrašen 19 kosov 6 skodelic za kavo 6 kristalnih kozarcev, 24% Pb, ročna obdelava Ekonom lonec LAGOSTINA, originalen 5 I Široka izbira kristala, porcelana, posod, priborov, servisov iz srebra in medenine, vozičkov za živila itd. 299.000 lir 119.000 lir 159.900 lir 69.900 lir 89.900 lir 69.900 lir 29.900 lir 19.900 lir 29.900 lir 11.900 lir 29.900 lir 58.900 lir V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN, SONY Barvni TV sprejemniki, 22”, z daljinskim upravljanjem, novi modeli Pralni stroji DANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z dvoje vrat in zmrzovalnikom Štedilniki bele barve IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA Štedilniki inox (nerjaveči) Strojček za pop corn Sušilec za lase Svetila, radijski sprejemniki, registratorji, zmrzovalniki, pomivalni stroji, majhni gospodinjski električni stroji najboljših znamk itd. od 460.000 lir dalje od 790.000 lir " od 294.000 lir " od 183.000 lir " od 327.000 lir " od 163.000 lir " od 330.000 lir " od 43.900 lir ” od 9.900 tir " V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnico Komplet pripomočkov za kopalnico iz či- od 69.900 lir dalje stega kristala od 129.000 lir " Pipe za kad od 65.000 lir " Pipe za umivalnik od 33.500 lir " Plinske peči Grelec za vodo Rheem Radi od 125.000 lir z zasteklenim kotlom, 80 1 od 119.000 lir ” Pohištvo za kopalnico Pomivalno kuhinjsko korito 80 cm inox 18/10 z omarico iz termike. od 82.600 lir komplet ■W od 149.000 lir NAJBOLJŠE ZA VAŠ DOM POZOR: VSI ARTIKLI V PRODAJI SO MODELI ZA LETO 1985 zenska in njen svet 0 sodobni ženski, oziroma o italijanskem »new looku « radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ko stopamo v novo leto, navadno najprej naredimo kratek obračun pomembnejših dogodkov prejšnjega, naia pa izrečemo, potiho ali naglas, obete za v prihodnje. Je že tako, obračun starega in predračun za novo, sodite pač v zasidrane navade kot so nazdravljanje in voščila. Če na leto 1984, od katerega smo se ko-rnaj dobro poslovili, pogledamo iz ženskega zornega kota, moramo pač ugotoviti, da ni bilo posebej radodarno. Ob 40-letnici izhajanja revije Noi donne je na primer skoraj prišlo do ukinitve najbolj »zgodovinske« med Glasnicami italijanskega ženskega gibanja, ki je dejansko razpustila re dakcijo in izhaja sedaj na nekakšni Prostovoljno-honorarni osnovi. Tudi v samem ženskem gibanju ni bilo večjih zaznavnih, razen občasnih pobud in znakov, da je gibanje v raznih svojih usmeritvah in tokovih še živo, kar ni zanemarljiv podatek. Zato je mogoče bolj zanimiva in na zunaj zaznavna ugotovitev, da se je v Italiji splošen odnos do ženskega vprašanja in do vloge žensk precej spremenil. Za površnega opazovalca 80 morda spremembe premalo opazne, ali pa jih pripisuje tako imenovanemu toku časa (samo od sebe pa nič ne pride, pravi stara ljudska modrost); toda če se malce poglobimo v današnjo stvarnost in jo znamo primerjati •> polpreteklimi dogodki, potem nekaj novosti le opazimo. Vzemimo na primer modo, z uspehi in dosežki katere in to na raznih področjih, se Italija toliko in tudi upravičeno ponaša. Veliko bolj kot v preteklosti, in tu mislimo na razdobje zadnjih desetih let, je osredotočena na žensko, ki dela. Njej, še posebej, ce je uspešna seveda in ima dovolj denarja, so namenjene razne kreacije. Parolam, ki spremljajo razne kolekcije oblek ali česa drugega, seveda ne gre slepo verjeti, vendar pa zanimiv podatek, da v večini reklamnih besedil nastopa beseda žen-ska ali celo zveza »samo ženska, samo za ženske«,, ki je povsem zamenjala izraze kot so gospa ali gospodična (nekdaj je pisalo kostimi za dospo, obleke za gospodične). Da se reklame pretežno obračajo ženske, seveda ni novost, saj je bila ženska od nekdaj nakupovalka za celo družino. Bolj zanimiva je ugotovitev, da se v geslih ne obračajo več na žensko samo kot na ženo ali na mater, temveč tudi na žeri-sko kot tako. Tudi zapoved, da mora biti ženska prikupna, ni nova, toda veliko .novejše je spoznanje, da ženska more in mora biti lepa zase. Prav v pravilni uporabi teh spoznanj, je tudi eden izmed razlogov za uspeh, ki ga v svetu žanjejo italijanski krea-lorji mode in vsega tega, kar sodi k sodobnemu »looku«. Prej omenjena »pravilnost« se seveda meri z vidika poslovne uspešnosti nadvse iznajdljivih in podjetnih »ustvarjalcev lepega izgleda« mode in Italy. Mogoče se bo komu milo storilo pri srcu ob misli, da so k prodoru italijanske »hitre mode« (prèt-à-porter) pripomogle ostre feministične pobude. Vendar pa je delno le tako; v tolažbo se lahko spomnimo, da je bil eden vidnejših in na zunaj hitro opaznih uspehov študentskih bojev leta ’68 na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu pridobitev, da so lahko dijakinje hodile na licej v hlačah ali pa celo v kavbojkah. Le kdo se danes sploh še vpraša, kako to, da dekleta hodijo tako oblečena v šolo? Zato je pač bolje, da sodbe o samostojnem prodiranju napredka ali večje osebne svobode težavam navkljub in slavi naproti, vsaj od časa do časa temeljito preverimo. Prej bi vprašanje obrnili in bi se morali vprašati, če so doseženi rezultati verodostojen odraz vloženega truda. Kar zadava ženska vprašanja v Italiji, je težko odgovoriti. Zadnje čase razna prizadevanja ne obrodijo takojšnjih in zaželenih sadov: kot zadnji iz dolge vrste dokazov lahko navedemo zaključek prvega kroga razprave o zakonu proti spolnemu nasilju. Poslanska zbornica je namreč izglasovala besedilo, ki ne osvaja zah tev, ki so jih postavile ženske, ki so bile med drugim pobudnice razprave o tem perečem vprašanju. Po drugi strani pa »se stvari spreminjajo«, kar pomeni, da kulturna preobrazba, ki jo ženske skušajo upeljevati in na razne načine uresničevati, le dobiva tudi konkretne obrise, poleg načelnih izjav. Takšna tiha revolucija gre svojo pot zelo počasi, medtem ko so ženske zahteve in ženske same nestrpne (zgodovina se piše počasi, življenje pa teče hitreje, te stare modrosti so se ženske že zdavnaj naučile). Toliko bolj bodo nezadovoljne in njihove želje bodo nepotešene, če bodo težnje in želje sodobne ženske znali pravilno tolmačiti predvsem kreatorji (in s tem sloveti in služiti) medtem ko bodo drugi, na primer politiki ali pa zakonodajalci, še v bodoče raje gluhi in slepi, (bip) Prvi kanal 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? - Opoldanski spored z R. Carrà 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? 14.05 Una topolino amaranto - 5. in zadnja epizoda 14.35 I Trollkins - Risanka 15.00 Ital. kronike - Kronike motorjev 15.30 Šola in vzgoja : San Carlo Borromeo 16.00 D gran teatro del West - TV film 16.25 L’opera selvaggia - Dok. Indija: Kašmir - 1. del 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Sandybell - Risanka 18.10 Tuttilibri 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes - 18.50 Italia sera - Osebnosti in dogodki 19.35 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 Loretta Goggi in Quiz 22.00 Dnevnik 22.10 Giulia - Film Igrajo Jane Fonda, Vanessa Redgravet, Jason Rohards 00.05 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.55 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Ambient 13.30 Capito! - TV nadalj. 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vestì 14.35 - 16.00 Tandem 15.00 Indovina chi sono io? - Nagradno tekmovanje 16.00 Esteban e le misteriose città d’oro - Risanka 16.25 Šola in vzgoja : Zgodovinske osebnosti: Charles Maurice Talleyrand - 1. del Ljubljana 9.10 Zimski šolski spored : Zgodba o pajacih, Risanka, Igre na snegu, Risanka, Od Singapu-ra do Tahitija 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli 17.35 Teletekst 17.50 Poročila 17.55 Mladost na stopnicah - Nadaljevanje in konec 18.25 Celjski obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 Dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Ana Pavlova - Nadaljevanje in Icori pp 22.00 Dnevnik II Zagreb 17.30 Poročila 17.45 Varuhi časa 18.15 Znanost 18.45 Jazz festival CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria 9.30 La gabbia d’oro - Film 11.30 Tuttinfamiglia - Kviz 12.10 Bis - Kviz 12.45 II pranzo è servito - Kviz 13.25 Sentieri - Nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere- - Nadalj. 16.25 Buck Rogers - TV film 17.25 Johnatan dimensione avventura 13.25 Help - Glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - Kviz 20.25 Superflash - Kviz 23.15 Prima pagina RETEQUATTRO 8.30 Brillante - TV novela 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.10 Alice - TV film 10.30 Mary Tyldr Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.10 Cuore - Risanka 15.35 Piccole donne - Risanka 16.30 In casa Lawrence - TV film 17.30 Febbre d’amore - TV film 18.30 Samba d’amore - TV novela 19.15 M’ama non m’ama 20.25 Due contro la città - Film 22.30 Caccia al 13 - Športna rubrika 23.00 Quincy - TV film 24.00 Missione in Manciuria - Film 1.40 Hawaii Squadra Cinque Zero ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Dimentica il passato - Film 11.30 Operazione sottoveste - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.40 Variety - Vse kar je modernega 16.55 Due e simpatia Madame Bovary - 5. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due 18.20 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.30 L’ispettore Derrick - TV film 19.45. Dnevnik 2 - Vasti 20.20 Dnevnik 2 - Sport 20.30 Ultimo colpo - Film 22.00 Dnevnik 2 - Ves*' 22.15 Dnevnik 2 - Športne vesti Ob koncu Dnevnih, z - . _sti Tretji kanal 12.45 Blues suede shoes - Glasbeni program 14.00 Cento città d’Italia 14.15 Gli allegri pasticcioni - Komični film 14.25 Le avventure di Rin Tin Tin TV film 15.15 Gli allegri pasticcioni - Komični film 15.25 Le nuove avventure di Oliver Twist - 11. epizoda 15.50 Gli allegri pasticcioni - Komični film 16.00 Šola in vzgoja: Zgodovina 16.30 Šola in vzgoja: Tehnologija v mehanični industriji 16.50 Sto italijanskih mest 17.05 Galleria di Dadaumpa 18.15 L’orecchiocchio - Glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Dežele 20.05 Šola in vzgoja: Svet malih živali 20.30 Sedotta e abbandonata - Film Stefania Sandrelli, Saro Urzi, Umberto Spadaro 22.25 Dnevnik 3 23.00 Avvanvera: Gli anni più belli -2. oddaja 20.00 Panorama - Politični magazin 21.05 Kvizoteka 22.15 Dnevnik Koper Danes bodo v oddaji Odprta meja med drugimi tudi naslednje vesti: TRST — Požar na šoli TRST — Plakati za sožitje med Italijani in Slovenci TRST — Deželna podpora izseljencem 14.00 TV novice 14.05 Za uho in oko - Glasbena oddaja 14.50 Obiskovalci - TV film 15.40 Marmornat favn - TV nadalj. 16.40 Rdeči pony - Film 18.05 TV novice 18.10 Športna meja 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Kulturna panorama 20.25 Chicchignola - Drama 22.10 TVD - Vse danes 22.20 Videomix 16.00 Bim Bum Barn 17.40 I corsari del grande fiume -Film 19.50 II giro del mondo di Willy Fog 20.25 Cannonball - Film 22.30 La vendetta del mostro - Film 1.00 Maude Squad - TV film TELEPADOVA 13.30 Candy Candy - Risanka 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Dottor Slump e Arale - Risanka 16.00 TV film 17.00 Rocky Joe - Risanka 17.30 Gatchman - Risanka 18.00 Petete - Risanka 18 05 Zorro - Risanka 18.30 Hero High - Risanka 19.00 Blackstar - Risanka 19.30 Marcia nuziale - TV film 20.20 La grande lotteria - TV film 22.30 Catch - Šport 23.30 Oltre la soglia della morte -Film TRIVENETA 10.00 Film 11.45 TV film 12.15 Risanka 12.45 Horoskop 13.00 SWAT - TV film 14.00 II triangolo delle Bermude - Dok. 14.30 Angèli caduti - Film 15.30 Squadra speciale anticrimine 16.30 Dotakon - Risanka 17.00 Le ragazze di Blansky - TV film 17.30 SWAT - TV fi'm 19.00 Oddaja o ribolovu 20.30 Luca il contrao&andiere - Film 22.00 Dražba preprog TELEFRIULI 18.30 Divji svet živali - Dok. 19.00 Veronica, il volto dell’amore - 19.30 Dnevnik 20.00 Veronica, il volto dell’amore - 21.45 II sole splende alto - Film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -C' 00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 8.10 Slovenska lahka glasba; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glas. pot-puri; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glas. pot puri ; 13.20 glasba po željah; 14.10-iV.00 Radij, popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Diskorama; 16.00 Na gori-škem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Kulturna srečanja; 18.20 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 0.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva: Ne-diški puobi; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Iz zborovske zakladnice: France Prešeren: Zdravica; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) G.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev - jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.45 Suezo per le contrade; 9.15 Casadei Sonora ; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj - otroška oddaja; 11.00 Kaj je novega? ; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj - otroška oddaja; 16.00 Jugoslavija vse za počitnice; 18.00 Koncert; 18.45 R. Schumann: koncert; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 Rodolfo De Angelis - radij, priredba ; 11.30 II garage dei ricordi ; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Megabitf 16.00 11 Paginone; 17.30 Jazz; 18.05 Zeleni vai; 18.10 Glasba Lina Castiglioneja ; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desert um; 20.00 Carta d’autunno - radij, priredba; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.10 Šola in vzgoja; 8.15 Radiodue predstavlja; 9.10 Disco-game; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 Colloqui con i personaggi - Pirandellova novela; 15.42 Omnibus; 18.32 Čas za glasbo; 19.50 Ena dežela, en pisatelj; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Poglavja iz kritike politične ekonomije; 8.35 Igraj kolce (ljudske v izvedbi otroških in mladinskih zborov) ; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Vivaldi: »Zima« Koncert za violino in orkester v f-molu št. 4, Čajkovski: Iz letnih časov; 14.45 Naš gost; 15.00 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Z ansamblom Zadovoljni kranjci; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Frederic Chopin in mladi jugoslovanski umetniki; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča ; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer, Geoffrey Chaucer: Oskrbnikova povest; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno, Jože Šmit: Kačja kraljica; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba. Uspešna slikarska pot P. Marussiga Znano je, da je Trst dal nekaj umetnikov, katerih sloves je šel daleč Preko njegovih bližnjih in tudi daljnih meja. Eden teh je tudi Piero Ma-mssig, za katerega nekateri trdijo, da je še največ in najbolj daleč zašlo-vel. Ne bomo dajali dokončnih in niti ne tako kategoričnih sodb, ker nismo za to poklicani. Povedali pa bi radi, da se življenjski lok tega uveljavljenega tržaškega mojstra razpenja od leta 1879 do 1937. Potem, ko je Ma-russig začel mešati barve pri tržaškem mojstru Scompariniju, se je dvajsetleten odpravil najprej na Dunaj, nato v Muenehen, kjer se je spoznal s tedaj novim tokom, s secesijo, ki pa je ni hotel sprejeti in ne osvojiti. Nato Je obiskal Rim, kjer je ostal do 1905. leta, ko se je odpravil v Pariz, kjer Je v tisti dobi prevladoval »fauvizem«. Končno se je Marussig vrnil v Trst, kjer se je dobesedno pognal na delo, vendar pa se prav v njegovih delih e zrele dobe opažajo vplivi stikov in mojstrov, s katerimi se je v času svojega popotovanja po svetu srečal. Od tod tudi zaznavna nehomogenost, k* se kaže v ducatu razstavljenih del v tržaški umetnostni galeriji Torban-dena, ki je hotela prav s to razstavo znanega tržaškega mojstra, ki se je, kot smo rekli, uveljavil tudi izven domačih meja, proslaviti dvajsetletnico svojega neprekinjenega delovanja. Vodstvo galerije je za to, rekli bi jubi-leJno razstavo, zbralo dva mojstrova avtoportreta in štiri podobe žensk, vse ostalo so pokrajine, to je olja, ki prikazujejo nekatere predele Trsta, kjer Po Marussigovih delih sodeč bilo zelo veliko zelenih površin oziroma ze-lenja nasploh. In prav v teh oljih se Marussig krepko razlikuje od Marussiga avtorja portretov in ženskih likov. V pokrajinah so njegove barve nekoliko ootj medle, zagašene, vtem ko je sicer pri njem barva močna, gosta. (Fre) .JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Pri CGIL nastaja sindikat brezposelnih Na Goriškem še nikoli nismo imeli toliko mladih brez možnosti dela Člana vodstva CGIL Pini in Bon na konferenci Pojasnila daje SDGZ Novi predpisi za vodenje knjig za vse trgovce in obrtnike Goriška delavska zbornica CGIL bo v soboto, 18. t. m., sklicala v Kulturnem domu javno srečanje za razpravo o vprašanju brezposelnosti v naši pokrajini. Na srečanje bodo povabili predstavnike političnih sil, krajevnih upraviteljev, drugih socialni^ in gospodarskih sil. Istočasno naj bi to srečanje pomenilo uradno predstavitev goriškega sindikata brezposelnih, ki nastaja v sklopu delavske zbornice. Na tiskovni konferenci, ki sta jo imela pokrajinska tajnika Pini in -Bon, sta predstavnika CGIL ugotovila, da je vprašanje brezposelnosti na Goriškem naraslo do tako zaskrbljujočih razsežnosti, da je verjetno zelo težko najti primerne pridevnike, s katerimi bi lahko označili stanje. V goriški pokrajini imamo daleč najvišji odstotek brezposelnih v deželi, istočasno pa smo tudi krepko nad vsedržavnim povprečjem. Uradni podatki govorijo o 5 tisoč brezposelnih. Tem — pravijo sindikati — je treba prišteti še o-krog 6 tisoč ljudi, ki bi bili takoj pripravljeni sprejeti delo, se pa ne vpišejo (ali ne obnavljajo vpisa iz meseca v mesec) na pokrajinskem uradu za delo, kar nimajo upanja, da bi jim tam zagotovili zaposlitev. K temu lahko dodamo še približno 4.500 delavcev v posebni dopolnilni blagajni, ki za večino verjetno pomeni le uvod v pravo brezposelnost. V polpretekli zgodovini nismo v naših krajih nikoli imeli toliko mladih, že na pragu 30 let, ki niso imeli še nikoli v življenju možnosti delati. Težavnost stanja dokazuje tudi dejstvo, da so brezposelni pripravljeni sprejeti katerokoli ponuje- Delavci tržiške ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni, bodo zahtevali spremembo vsedržavnega finančnega zakona za leto 1985. Zadevo bodo sprožili na vsedržavni konferenci delavcev v dopolnilni blagajni, do sklica katere naj bi prišlo čimprej. To so sklenili na včerajšnji skupščini v ladjedelnici, ki so se je udeležili tudi zastopniki delavskega sveta tovarne in enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. Sestanek je bil kljub temu da v tovarni delo še vedno miruje. Proizvodnjo bodo namreč obnovili v ponedeljek, 7. januarja, po dvotedenskih kolektivnih počitnicah. V novem finančnem zakonu je namreč predvideno, da bodo morali delavci, ki so v dopolnilni blagajni, začenši z januarjem plačati prispevke za socialno skrbstvo. Doslej so bili namreč/ teh prispevkov oproščeni. Odslej pa bi morali plačati 8,75 odstotka v ta namen, enako kot tisti, ki so zaposleni. Za delavce tržiške ladjedelnice bi to pomenilo približno 80 tisoč lir mesečno. Delavci so zaradi tega zahtevali od sindikata, da čimprej skliče vsedržavno konferenco, parlamentarci pa naj predlagajo v poslanski zbornici in senatu, da se spremeni, oziroma odpravi tista točka, ki predvideva Šoferji, uslužbenci avtoprevozniških podjetij, prejemajo posebno doklado, če delo opravljajo izvem pokrajine ali v inozemstvu. Na podlagi določil za- SLOVENSKO {SSSfiVjfpSTALNO„. DAL1SCE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v KULTURNEM DOMU v Gorici Ivanka Hergold PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA) krstna uprizoritev v nedeljo, 6. januarja, ob 16.00 — ABONMA RED A v ponedeljek, 7. jan., ob 20.30 — ABONMA 'RED B v torek, 8. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED C no delo, tudi najmanj kvalificirane naloge in take, ki človeku dajejo najmanj zadoščenja. Stanje se je v lanskem letu dramatično poslabšalo. Raven brezposelnosti se je v naši pokrajini v zadnjih 12 mesecih povečala kar za 75% (v istem razdobju se je v Pordenonu za 11%, v Vidmu za 6,7%, na Tržaškem pa se je celo zmanjšala za 15%). Število zaposlenih se je leta 1984 v goriški pokrajini zmanjšalo za 5,9%, medtem ko je v ostalih treh pokrajinah število zaposlenih naraslo: v Pordenonu za 11,1%, v Vidmu za 1% in v Trstu za 1,1%. To so številke, ki dovolj zgovorno kažejo na nujno potrebo, da se takoj ukrepa za korenito izboljšanje sedanjega stanja. S svoje strani namerava CGIL posvetiti v bodoče dosti več pozornosti vprašanju brezposelnosti. Na sedežu v Drevoredu 24. maja 1, kjer že deluje informacijski urad za brezposelne, nastaja tudi sindikat brezposelnih. Leta naj bi povezal plačilo tega prispevka. Kar se tiče tržiške ladjedelnice povzemamo še eno vest, ki je zelo pomembna in zelo odločilna za obnovo proizvodnje v tej tovarni, kjer je že dolgo časa premalo dela. V ponedeljek se bodo namreč sindikalni zastopniki sestali v Rimu z ravnateljstvom družbe Fincantieri. Na dnevnem redu sestanka imajo razpravo o produktivnosti v državnih tovarnah tega sektorja. Govorili pa bodo tudi kako porazdeliti med te ladjedelnice gradnje, ki jih bodo tako državne plovne družbe, kot zasebni ladjarji nabavili s pomočjo državnih prispevkov. Gre namreč za uporabo denarja, ki ga je vlada namenila ob novi proizvodnji v ladjedelnicah. V ponedeljek najbrž ne bo še padla končna odločitev. V Tržiču in tudi v Trstu upajo, da bodo dobili naročila za orjaško pomorsko platformo za črpanje petroleja. Naroča jo neka zasebna italijanska družba. Ladjedelnice v Tržiču, Trstu in Benetkah bi imele z njo delo za eno leto. Sindikalni predstavniki pa bodo skušali dobiti tudi druga naročila, tako da bi bilo delo zagotovljeno tudi v bodoče. Seveda pa bodo morali pri tem upoštevati tudi zahteve delavstva drugih ladjedelnic širom po Italiji. kona št. 467 od letos, se omenjena odškodnina ne upošteva pri računanju osnove za različne odtegljaje za bolniško zavarovanje in socialno skrbstvo. Tako po splošnih določilih zakona. Pred kratkim pa je ministrstvo za delo v soglasju z zakladnim ministrstvom končno točno določilo tudi višino odškodnine, ki se ne upošteva pri računanju osnove. Odškodnina znaša 60 tisoč lir dnevno za delo na državnem ozemlju in 100 tisoč lir dnevno za delo v inozemstvu. Taka ureditev velja od 2. septembra lani. Tako sporoča pokrajinsko združenje obrtnikov. Protestirane menice V drugi polovici novembra so v goriški pokrajini kot povzemamo iz biltena goriške trgovinske zbornice, protestirali naslednje število menic: Koprivno 4, Krmin 14, Fara 1, Gorica 84, Gradišče ob Soči 6, Gradež 20, Tržič 25, Ronke 7, Zagraj 1, Škocijan ob Soči 1, Sovodnje 1, Štarancan 4, Turjak 1. vse, ki na Goriškem iščejo zaposlitev in ki jih povezuje ista potreba, potreba po delu. Ob tem naj bi informacijski urad bil na razpolago za informiranje o možnostih zaposlitve, za pomoč pri izpolnjevanju raznovrstnih listin za sodelovanje na natečajih in podobno. S tem sindikat noče nadomeščati pokrajinskega urada za delo, saj si ne bo prisvajal funkcije usmerjanja na delovno mesto, pač pa bo samo na razpolago brezposelnim za informiranje in tehnično-pravno pomoč. Ob tem pa namerava sindikat zbirati podatke o brezposelnih, njihovih izkušnjah, željah in prizadevanjih, kar bi lahko uporabili kot osnovo za oblikovanje zadrug, ki lahko za del brezposelnih predstavljajo prvo konkretno možnost zaposlitve. V kratkem bodo v Trstu priredili skupno manifestacijo vseh brezposelnih v Julijski krajini, da bi od dežele zahtevali takojšen sprejem zakonskih ukrepov na področju zaposlovanja. Sploh ne razumemo, kako so nekateri naši kolegi italijanskih medijev pred dnevi pisali, da bodo Jugoslovani že včeraj navalili na Gorico in Trst, ker je bil odpravljen depozit za potovanje v tujino. Očitno niso vedeli, da imajo Jugoslovani še vedno novoletne počitnice, da je sneg marsikje v sosednji državi otežil promet, da se je s 1. januarjem cena bencina podražila, da se je v teh dveh letih v sosednji državi marsikaj spremenilo zaradi številnih podražitev. Faradi tega potovanja v tujino ne bodo več tako pogosta, kot so bila pred leti. Vrh vsega je treba ugotoviti, da so Jugoslovani prihajali v Gorico v zadnjem času v velikem številu, kajti dober del goriške klientele z onkraj meje sestavljajo prebivalci obmejnega območja, ti pa imajo itak prepustnico, s katero so lahko prišli k nam, kadar se jim je zljubilo. Zaradi tega na goriških mejnih prehodih včeraj ni bilo gneče in prav tako je ni bilo na parkiriščih v mestu in trgovinah. Najbrž bomo šele čez mesec ali dva lahko delali obračune o tem, kaj za Gorico pomeni odprava depozita. Brez dvoma bomo i-meli več turistov - kupcev iz Jugoslavije, vendar pa trgovci zelo realistično gledajo na možnosti, ki se po- Med raznimi srečanji za izmenjavo novoletnih voščil na italijansko - jugoslovanski meji, velja zabeležiti srečanje, ki se vsako leto odvija na mejnem prehodu na Pleši vem. Tu so se namreč na Silvestrovo srečali ne samo predstavniki obmejnih organov, temveč širši delegaciji z italijanske in jugoslovanske strani Brd. Delegacijo iz Krmina je vodil župan Nunin, ob katerem so se srečanja udeležili še predstavniki krajevne in drugih uprav, predstavniki strank in obmejnih organov. Delegacijo briške krajevne skupnosti iz Medane in Dobrovega je vodil Valter Leban. Do srečanja je prišlo na mej- Prijave za izlete Primorskega dnevnika sprejemamo danes na upravi v Gorici, Drevored 24. Maggio 1, od 8.30 do zasedbe razpoložljivih mest S. 1. januarjem letošnjega leta so stopili v veljavo novi predpisi za trgovce, obrtnike in vse druge, ki samostojno delujejo, ki so vsebovani v takozvanem paketu Visentini. Rimska vlada ga je odobrila sredi decembra. Vsi ki imajo svojo samostojno dejavnost se morajo tem predpisom podvreči. Slovensko deželno gospodarsko združenje je svojim članom poslalo okrožnico v kateri podaja samo izvleček najpomembnejših novosti odloka, ki jo temeljito spremenil koncept davčne zakonodaje za mala podjetja. Združenje bo člane informiralo podrobneje na javnih sestankih, z obširnejšo okrožnico v januarju in s posebnimi sestanki za člane, ki se poslužujejo uslug na Združenju. Povzemamo nekaj iz te okrožnice. Količniki davka na dodatno vrednost IVA so se spremenili kot sledi: dosedanji količniki 8 in 10 odstotkov postanejo 9 (sem sodijo tudi gostinske storitve) ; dosedanji količniki 15, 20 in 30 odstotkov postanejo 18; na nekatere predmete kot so kruh, testenine, sveže mleko, doslej nismo plačevali IVA: odslej pa bo to 2-od-stotni količnik. Je seveda tu še vrsta izjem, luksuzni predmeti pa imajo še vnaprej 38-odstotni količnik. Seveda je tu še cela vrsta pomembnih novosti ki se tičejo še zlasti trgovskih knjig. Trgovci in obrtniki bodo imeli s tem veliko opravka. Ravnatelj goriške pisarne SDGZ Orel nam je povedal, da bodo v prihodnjih dneh priredili nekaj sestankov, da bi člane podrobneje seznanili z raznimi postopki. Prav pa bi bilo tudi, da bi se člani neposredno pogovorili z uradniki združenja v njihovi pisarni. Tam so že pripravljeni, da nudijo nasvete vsem. Ravnatelj Orel pa nas je prosil, da bi članom nekaj novno odpirajo. Kupci bodo še prihajali, leta debelih krav pa se ne bodo, vsaj za sedaj, povrnila. To pa go-riškemu gospodarstvu ne bo prijalo, kot je pravilno povedal včeraj po tržaškem italijanskem radiu goriški dopisnik. Rimsko gledališče jutri v Verdiju Italijanska gledališka sezona se bo nadaljevala jutri v Verdijevem gledališču z gostovanjem rimskega ansambla Cooperativa Attori e Tecnici. S pričetkom ob 21. uri bo na sporedu peta abonmajska predstava v letošnji sezoni in sicer komedija »Rumori fuori scena« Michaela Fray-na. Gre za predstavo, ki je zaradi izrazite komičnosti in uspešnosti izvajalcev žela uspeh med kritiko in občinstvom (če izvzamemo epizodo nekje v Kalabriji, kjer je razjarjeno občinstvo celo preteplo igralce). Predprodaja vstopnic in rezervacija sedežev potekata v agenciji Appiani na Korzu Italia. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124. nem pasu med obema stranema prehoda. Zaradi izredno mrzlega vetra je nato sledila kratka zdravica, ki so jo ponudili jugoslovanski obmejni organi v tamkajšnjih prostorih na prehodu. Delegaciji sta se nato preselili v gostišče na Subidi, kjer je sledil uradni napitek in izmenjava voščil ob novem letu. Na prijetnem srečanju so predstavniki ene in druge strani podčrtali pomen nadaljevanja in poglabljanja stikov in sodelovanja med obema briškima skupnostima. Prebivalstvo na eni in drugi s tram meje že od nekdaj družijo prijateljske in sorodstvene vezi. Pred devetimi leti so te vezi dobile še nekoliko uradnejše priznanje s pobratenjem med Krminom in briško krajevno skupnostjo, za leto 1985 pa nameravajo še pospešiti sodelovanje na kulturnem in športnem področju. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel.. 44-387. svetovali. Prizadeli trgovci in obrtniki naj se telefonsko domenijo z uradniki kdaj naj bi prišli v pisarno, kajti predviden je pravi naval v teh dneh. Pisarna SDGZ v Gorici je v Ulici Morelli, tam kjer je nekdaj bila Kmečka banka (tel. 32844). Fabbro obiskal domove za ostarele Pokrajinski odbornik za socialno o skrbo Maurizio Fabbro je ob izteku starega leta obiskal nekaj domov za ostarele na Goriškem, druge pa bo še obiskal v teh dneh. Skupaj s predstavniki tamkajšnjih občin je bil Fabbro v domu v Gradežu, v Krminu in v Romansu. Pri tem je ugotovil, da sc povsod soočajo s pomanjkanjem osebja, ker finančni zakon omejuje razpoložljivost sredstev v ta namen, izrazil pa je željo, da bi s povečanjem pristojnosti. pokrajinska uprava lahko konkretneje posegala na tem področju. Knjiga o zgodovini Vileša Na županstvu v Vilešu so v nedeljo predstavili zajetno nad štiristo strani debelo knjigo o zgodovini tega kraja, ki jo je napisal Stefano Perini. Knjiga ima naslov »Viles, uomini e tempi«. Izdala jo je domača občinska uprava (še pred božičem so jo razdelili brezplačno vsem družinam). Opremljena je s precej fotografijami ter risbami in nekaterimi zemljevidi. Gre za zelo obsežno delo v katerem je prikazana preteklost tega kraja, od začetkov novega veka do današnjih dni. V knjigi je predvsem opis življenja, dela in prizadevanj preprostih kmetov, kar je v nasprotju z dosedaj uveljavljenimi zgodovinskimi raziskovanji, ki so dajali poudarka predvsem zgodovini plemičev in vojskovodij. še zlasti je opisan dogodek iz prvih dni italijanske vojaške zasedbe tega kraja v maju 1915, ko je italijanski oficir ukazal svojim vojakom streljati nekatere domačine, ker jih je osumil špijonaže v prid Avstrijcem. O dogodku so za časa fašizma molčali, obelodanil ga je že pred dvajsetimi leti zgodovinar Camillo Medeot. Za nekatera ledinska imena v tem kraju ob Soči najdemo slovenske nazive kar dokazuje, da so Furlani imeli tesne stike s Slovenci. Knjigo je zelo številni publiki in gostom predstavil župan tega kraja dr. Giampaolo Burgnich. (mw) darovi in prispevki Za Zeleni križ v Gorici so z različnimi nameni prispevali: Emilia Calzolari Maroni in Dionisia Baum 100 tisoč lir, Vittorina Prevedel 10 tisoč lir, Anita Di Gregorio 20 tisoč lir, Sergio in Lucia 30 tisoč lir, Giovanni Piuk 20 tisoč lir, družina Lalli 20 tisoč lir, stanovalci hiše št. 195 na Korzu Italia 35 tisoč lir, Wilma Saveri 50 tisoč lir, g. Pierina 20 tisoč lir, Pierina in Nina Colenz 20 tisoč, družina Grossi in Cumar 50 tisoč lir, svojci Enrica Giuseppina 10 tisoč lir, družina Perini 10 tisoč lir, bratranec ing. Corrada Mastrocinqueja 30 tisoč lir, Bruno Bognolo 20 tisoč lir, bar de Rocco 30 tisoč lir, družina Auletta 15 tisoč lir, Rodolfo Pressi 30 tisoč lir, Giustina Fonzari 50 tisoč lir, o-troci Anne Nanut 150 tisoč lir, Milena De Girolamo 50 tisoč lir, Novella Nanut 10 tisoč lir, Amalia in Erama 50 tisoč lir, družine Crozza-rolo, Scafimi in Cadile 40 tisoč lir, Mercedes in Rodolfo Perco 50 tisoč lir, Mariolina Venuti 50 tisoč lir, Leo in družina Candido 30 tisoč lir, Maria Gina Venuti 80 tisoč lir. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Vacanze in Ame- VITTORIA 16.45 — 22.00 »Gremlins«. (Steven Spielberg). CORSO 17.15—22.00 »Dune - Un mondo oltre ogni esperienza, oltre ogni immaginazione«. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Vigilante« SVOBODA 20.00 »Kruli«. DESKLE 19.30 »Fanny Hill«. Delavci v dopolnilni blagajni proti plačilu socialnih dajatev Včeraj le malo Jugoslovanov kljub odpravi depozita Doklade šoferjem tovornjakov Na Plešivem so se srečali Brici z obeh strani meje Urban Jarnik Pripombe o germanizaciji Koroške Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in založb Drava sta izdali zanimivo knjigo z naslovom »Urban Jarnik - Pripombe o germanizaciji Koroške«. Knjiga v prvem delu objavlja razpravo Urbana Jarnika iz leta 1826, Y kateri pisec opozarja na ponemčevanje Slovencev na Koroškem. Najprej razmišlja o vzrokih, nato pa dokazuje slovensko prisotnost na obširnem koroškem teritoriju. Kot dokaze jemlje predvsem krajevna imena, toponime, imena potokov, grap itd. V drugem delu knjige piše o Jarniku Bogo Grafenauer. Prav iz Jarnikovega spisa objavljamo nekatere odlomke, kjer govori P'sec o asimilaciji. Razumeti je seveda treba čas, v katerem je članek nastal, saj se nam bo morda zdel marsikateri pogled na problem asimilacije »naiven«, vendar si je Urban Jarnik to vprašanje zastavil z marsikatero zanimivo ugotovitvijo: »Najstarejše naselbine karantanskih Slovanov so na severu naše de-zele segale vse do Mure, kakor je lz številnih krajevnih imen Lungaua (Carinthia, 1820, št. 15) pravilno sklepal učeni gospod Augustin Win-kelhofer. Prebivalci nemškega jezika dandanes zavzemajo dve tretjini ozemlja vse Koroške, pa vendar je v teh dveh tretjinah prepolno slovenskih poimenovanj gora, rek, potokov, gozdov, gričev, polj, travni- 14. $ tt r t n t b \ a, @»ntt66ttifr, $>tn 8, ------------ ■ srjsssvts siv« «ss “ temu sledeče napredovanje nemščine opazili, in pozorni opazovalci ga bodo lahko še vedno opazili čez vrsto let.« »K razlogom za napredujoči menjavo jezika bo treba šteti tudi pogosta potovanja. Po približni cenitvi lahko računamo z okoli 4.000 slovenskimi osebami, ki se vsako leto, nekateri stalno, nekateri pa potujoč in vračujoč se, nahajajo na nemški strani. Velika šola za učenje nemškega jezika, kateri smo morda do sedaj posvečali premalo pozornosti in ki obstaja že stoletja brez kakršnekoli ustanovitve ali nasilja, pač pa po svobodni volji ljudstva. Tik pred veliko nočjo ali kmalu po njej se začne ta tiha selitev slovenske mladine na nemško stran, kjer se ponavadi udinja za pastirje zato je tudi pletni šolski tečaj v slovenskih šolah slabo obiskan, ker ljudstvo namesto šoli daje prednost praktičnim vajam v nemškem jeziku. Za posamezne slovenske predele lahko celo navedemo kraje te šole. Podjunčani in njihovi severnejši bratje ljubijo tla Krappfelda do Šentjanža pri Mostiču (St. Johann am Briickl), spodnji in zgornji Ro-žani z množico severnejših Slovencev hodijo od Šentvida pa vse gor do Beljaka, Ziljani pa večinoma v spodnjo Dravsko dolino (Undrimae?). Nemške Ziljske doline in Labotske doline zaradi bolj grobega in deloma bolj popačenega nemškega narečja za šolanje ne izbirajo radi. Tudi v tem ljudstvo sledi boljšemu okusu. Prav posebno pa germanizacijo kot poglavitno pospešujejo poroke, ker si neveste radi pripeljejo iz severnejših predelov. V prejšnjih časih so prispevale svoje tudi kuga in hude nalezljive bolezni, potem morilski vpad Turkov, izseljevanja za časa reformacije (koroške Slova- Urban Jarnik Andeutungen Uber Karntens Germanisierung Pripombe o germanizaciji Koroške Slateutitoge» ubet RImitn6@nma» M» »$««« AtthMmmng.n m« 8 « ». 4* M' w |Ml Slitti! tri* «'! »» m If*>« ® STmSTSiSt&t ssrjrjfa* - Drava/SZI ne so srečali kot protestante na Saškem — da se jih je veliko izselilo, se na Koroškem še vedno pripovedujejo) ; poleg tega ne smemo pozabiti na staro fevdalno ureditev, ko so se podložniki odpovedali kmetijam ali pa so bili z njih odstranjeni, tako da je marsikateri kmet za primščino od gospostva lahko pridobil zapuščeno posestvo. Celo študentje so do konca svojega študija že čisto ponemčeni in se morajo, če hočejo postati duhovniki ali uradniki svojega ljudstva, tako rekoč na novo naučiti materinščine; če tega ne store, delujejo na ljudstvo po-nemčujoče in pospešujejo cilj, do katerega bi ga narava pripeljala bolj počasi.« novost na knjižni polici Miško Kranjec: Grlice V paketu izvirnih slovenskih novitet, ki jih je založba Mladinska knjiga izdala pred novim letom je tudi knjiga izbrane kratke proze Miška Kranjca. Knjigo je založba izdala skupaj s Pomursko založbo v izboru in s spremno besedo Janeza Mušiča in z izvirnimi podobami, fotografijami pisateljevega starejega sina Miška Kranjca. Tako prihaja med slovenske bralce nekaj let po pisateljevi smrti knjiga, ki s kratko prozo, z devetimi novelami in črti-carni predstavlja sodobnemu slovenskemu bralcu tista krajša Kranjčeva pripovedna dela, ki so v posameznih obdobjih opozorila na pomembnejše premike v avtorjevem umetniškem razvoju in tudi za današnji čas ohranila živo m prepričljivo sporočilo. Urednik v svoji spremni besedi na kratko prikazuje pisateljevo življenjsko pot in utemeljuje svoj izbor najznačilnejših, v knjigi objavljenih Kranjčevih tekstov. Ti teksti so sicer razvrščeni po času nastanka, vendar so izbrani tako, da odslikavajo pisateljev miselni in čustveni razvoj, osvetljujejo Kranjčevo duhovno podobo ter razodevajo njegov odnos do ljudi in življenja in do ključnih vzgibov v življenju. Tako najdemo na začetku te lepe knjige pisateljevo novelo Na valovih Mure, s katero je bilo sklenjeno mladostno pisateljsko obdobje. V tej fazi prevladuje v Kranjčevih malih ljudeh fatalistično občutje in sprijaznjenost z usodo, že v naslednjih novelah pa je opazen Kranjčev odmik od statičnega pojmovanja življenja k aktivnemu odnosu do njega. Poslej življenje ni več ponavljanje temveč prevajanje in iskanje. Tako se je začelo obdobje, ki je trajalo do vojne in je bilo najbolj plodno v pisateljskem življenju Miška Kranjca. Takrat so nastale najlepše Kranjčeve podobe prekmurskega človeka. Pisatelj je pogumno in z vse večjo umetniško prepričljivostjo izpovedoval svojo resnico o ljudeh in življenju. Kranjčeva povojna dela dopolnjujejo barvito paleto človeških likov in njihovih usod. V spremenjenih družbenih razmerah se je pisatelj pognal v areno novega življenja, poskušal v svojih delih ovekovečiti dogodke iz vojnih in povojnih let, dokler se slednjič ni spet vrnil k svojim malim prekmurskim ljudem. In taka je tudi knjiga teh črtic ter novel. Začenja se kot rečeno z novelo Na valovih Mure, se vzpenja preko novele Grlice in se končuje z novelo Lepa Vida Prekmurska iz leta 1972. Vmes pa najdemo zgodbo o Kati Kustecovi, pa povojno črtico Stara jablana, predvojna novelo Sreča na vasi (ki je dala celo naslov zbirki, izišli pred vojno), pa povojni prozi Ko bo pomlad v dolini. Poleg novele Na valovih Mure, s katero je Miško Kranjec stopil v svet zrelega pripovednika, poleg novele Grlice na sredi knjige, ki kaže pisateljev pogled na svet in poleg Vide Prekmurske, ki je eden najlepših tekstov slovenske kratke povojne proze, in ki skupaj tvorijo lok Kranjčeve umetnosti, je nanizanih še nekaj biserov umetniškega peresa tega poeta prekmurskih ljudi in prekmurske zemlje. Zaokrožena podoba pripovedne umetnosti, zaokrožen lok umetniškega razvoja in slika Kranjčeve izpovednosti se odpira bralcu z najboljšimi stvaritvami krajše proze. Ni čuda, da bo zato ta knjiga Kranjčeve pripovedne umetnosti našla mesto na vseh policah prijateljev slovenske proze. Obogatena s šestdesetimi podobami pisateljevega sina, mojstra umetniške fotografije, se nam ta knjiga barda našega Prekmurja predstavlja torej kot knjiga trajne vrednosti z vedno živo umetniško besedo Miška Kranjca. SI. Ru. a8S«Mu(igtli vK5tnt,n8@a)< „95 *!* »« *«= tv K, IpliiS^SI ov, l°k, grap, pa še gradov, vasi, ,18 l^d. itd., kar je neizbrisen do az\ da so naseljenci tega jezika zaželi omenjeni prostor in oživili se-«■[E ih zahodne predele dežele s jedelstvom in živinorejo, verjetno Pa tudi z rudarstvom. Zvoki tega tPZ • 80 ze zdavnaj in dolgo : lzzveneli, le v topografskih po E-T°V.anjih se vsak dan tisoč in ti - ckrat ponavljajo. Ampak kako to, vprašamo, da je ljudstvo skupaj m vejim jezikom izginilo iz tako po-skem 6ga Priora (tudi na Štajerci..,*5 moram° računati kar govorijo določeni razlogi?)« , ?l8le vzroke, ki zelah privedli ljudstev, bomo <,, *■ *u- Goti so v Španiji pozabili in iv ^°t"8.4, Sa#! xgaS, < 8 * r»f Si Jbtti* xf tx«l . 2. P t '.c. : e 8 fifiifil-s Č3» S»:>, . 'i/t i«fi V'i< h« (<•>, t,fin š««(d ji» >tM<, ■> !< to 6' " tkst-V-t 8» 9*; ih* ::it fili »3» >«•* fi I; 6< < fiBK-ri« 5861*: > H fi-jt ” ''•>-> ««< iMt.fi>»)« , >>.')'<:< f» *:ii ™ { . fi* *** 6< 4 fi !» (