in gospodinja LETO 1935 2. OKTOBRA ŠTEV. 40. Sekaj zdravilnih rastlin Naše mamice so dobro poznale, gojile; nabirale in uporabljale, mnogotere zdravilne rastline, ki jih naš mlajši rod ne pozna, kaj šele, da bi jih nabiral in imel za razne prilike v zalogi. Zato bo morebiti vsaj mlajšim gospodinjam ustreženo, ako opozorimo vsaj na nekatere najvažnejše. Dandanes, ko je »nervozno« staro in mlado in marsikdo zdihuje zaradi slabega srca, si lahko poceni olajšamo te vrste bolezni, ako pijemo vsak večer čaj iz- špajke (baldrijaa) in mete. Takega čaja pa ne kukajmo, ampak vsak večer namočimo v l/i0 litra (dva deci) vode po eno zvrhano kavino žličko tega čaja, ki naj se namaka do drugega večera, ko ga spijemo. Potemtakem pijemo vsak večer čaj, ki smo ga djali namakat prejšnji večer. Tako pripravljen eaj je neprimerno bolj učinkovit nego kuhan. Špajka in meta sta trajnici, ki ra šteta v vsaki zemlji, brez vsake nege in se sčasoma razrasteta v velike grme. Za čaj uporabljamo samo liste, ki jih obiramo prvič konec julija, drugič pa septembra Rastlinam kar porežimo steblovje, ga zvežimo v sriope in posušimo v senci. Posušene liste potem oberemo in shranimo na suhem prostoru v steklenicah s širokim vratom, ki se dado dobro zapreti. Mešanico obeh čajev naredimo že prej. da ni treba dveh posod. Oba ta dva čaja lahko tudi kupimo v lekarni aH drogeriji. Vendar pa doma nabrana in skrbno spravljena sta vsekako boljša. Črni ribez (Ivanovo grozdjiče s črnimi plodovi) je že od pamtiveka zelo čislana zdravilna rastlina, le žal, da je ta grm po naših vrtovih tako redek. Raste brez kake posebne strežbe v vsaki vrtni zemlji. Zadovolji še s skromnim kotičkom in se vsako pomlad ode-ne v pestro zelenje, na poletje pa je posut z majhnimi grozdi črnih zelo vo- njavih jagod. Pri raznih težavah v vratu, v prsih (oslovski kašelj), pa tudi pri nerednostih v prebavilih je sok iz jagod priznano zdravilo. Prav tako se obnese čaj iz listov, ki jih oberemo spomladi in na jesen in v senci posušimo. Shranimo jih tako kakor vse druge čaje. Mladi grmi od te preko-ristne zdravilne rastline se dobe v vsaki večji drevesnici Ze stoletja znana zdravilna rastlina je melisa, ki je posebno učinkovita kot čaj pri raznih nadležnostih na srcu in splou na notranjih orgamU. Kakor meta. tako raste tudi melisa prav rada brez kakega obdelovanja. Je tudi trajnica, ki se ji na jesen steblovje posuši, na spomlad pa iznova požene iz stare korenine in se včasoma razbohota v velik grm, ki zaduši vse druge rastlinje okoli sebe. Za čaj uporabljajo sanjo liste. Pri nas povsod znane bezgove jagode, bodisi da so pripravljene v čaju ali pa v soku, veljajo za prvovrstno zdravilo pri prehladu, pri kašlju in raznih tegobah v prebavilih. Bezgove jagode so zrele, ko popolnoma počr-riijo in zmečijo. Ohraniti se dado, kakor vsako drugo jagodje, na razne načine Skoro najbolj preprosto je shranjevanje v obliki soka. Popolnoma zrele jagode zdrobimo, na kak način otisnemo (sprešamo) in surov sok napolnimo brez vsakršnega dodatka v steklenice, ki jih dobro zamašimo ter razgrevamo v vroči vodi do 75° C 10—12 minut, kakor so pač steklenice velike. Takoj ko vzamemo steklenice iz vode, zalijemo zama-ške s parafinom ali pečatnim voskom, da se na ta način zanesljivo neprodušno zapro. Za shranjevanje soka so majhne (n. pr. Y\ literske) steklenice bolj prikladne nego velike, da vsebino temlaže hitro uporabimo, ko srno steklenico odprli. Sok sladkamo po. potrebi iu po okusu, ko ga dajemo bolniku. Uživa se navadno le vroč. Ponekod napravijajo iz bezgovih jagod mezgo, ki jo uporabljajo za zdravilni čaj. Mezga se pripravlja tako kakor iz drugega sadja. Ako je ne sladkamo, jo moramo prav gosto vkuhati in shranjevati v dobro (najbolje nepro-dnšno) zaprtih posodah. Do tu naštete zdravilne rastline gojimo lahko na vrtu. Vse so zelo skromne' m rasto, kamor jih posadimo. Je pa. Gojitev lanu Še pred kakimi šestdesetimi leti je bilo lanarstvo v Sloveniji zelo razvito m je krasno uspevalo. Proti koncu mi-nolega stoletja je pa začelo nazadovati in je zlasti med svetovno vojno skoraj popolnoma propadlo. Z njim pa izginjajo iz kmetskih hiš statve in kolovrati in z njimi hišna obrt. Po vojni se sieer razne oblasti trudijo, da bi to domačo obrt in z rijo gojitev lanu ua: novo poživeli ;toda dosedaj je ostalo vse stremljenje zavoda za domačo obrt kakortudi gospodinjskih šol brezuspešno. Kje pa tiči vzrok temu? Glavno je pomanjkanje zemlje našim kmetom, ki uporabljajo vso za pridelovanje hrane; drugi je v nepoznanju pravilnega go-denja lanu, trenja, in naprave dobrega predivu ter izdelovanje platna; tretji pa pomanjkanje tvornic, ki bi lanišče prevzemale od kmetov, ga podelale v predivo in izdelovale platno. Dokler ni izpolnjen vsaj zadnji pogoj, tako dolge je vsako pospeševanje lanarštva v Sloveniji brezuspešno. Gojitev lanu se bi pri nas gotovo izplačala pod pogojem, da poljedelec lahko vnovči seme in lanišče (steblovje lanu). Seme lahko vnovči v tvornieali za napravo olja ali pa, kar bi bilo za Slovenijo zlasti prikladno, z odprodajo prvovrstnega semenskega blaga v južne kraje, v katerih zlasti naš ozimni lan prav dobro uspeva. Odprodaja lanenega semen;. eain za olje je mogoča, kajti te ga letno uvažajo nad 100U vagonov. Splošno se ceni, da uporablja naša oljna industrija 85 odstotkov tujega in le 15 odstotkov domačega lanenega semena. Iz tega sledi, da še dolgo ni pričakovati nadprodukcije lanenega semena, ki hi ga naše oljarne ne mogle ijodelati. In še mnogo drugih zdravilnih rastlin, ki rasto divje po polju, po gozdu itd. Za domačo lekarno so posebno, pripo-. ročene tele: timijan, kamilice, tkvžeut,-rože. pelin, preslica, arn.ika ali koko-' vičnik, gozdni koren aR kravojee in sladke koreninice. K zdravilnim rastlinam moramo prišteti tudi lipovo cvetje. V vsaki družini naj bi. imeli vsaj najvažnejše zdravilne rastline vedno, v zalogi. vendar se mora tudi naša država v tem-, pogledu osamosvojiti in skušati doma pridelati ono, kar rabi, posebno ker se inozemstvo vedno bolj zapira proti našemu žitu in živini.- - Za pridelovanje prvovrstnega . semenskega lanu je. Slovenija posebno primerna, ker goji zimski lan, ki zlasti-v južnejših pokrajinah izvrstno uspe va. In ravno v tem pogledu bi še dalo laneno seme iz naših krajev drago prodati, kar bi bilo v korist -tudi južnim banovinam, ki bi jim ga ne bilo treba kupovati iz inozemstva po. tri- do štiri-, kratnih cenah. V tem bi nastal našim . kmetijam nov vir dohodkov. . Lan za predivo je prav za prav glavni pridelek te. .rastline, in da blizu polovice dohodkov. Iti. ravno, lanenega. prediva manjka Jugoslaviji,, kajti uva-. žati moramo letno . platna in belega . prediva niti ni podobnih lanen.ih iz-, delkov za stotine milijonov Din. In tu treba, da skušamo v večji meri gojiti to kulturo in s tem omejiti uvoz. Žal pa, da nam primanjkuje indu- "• strlje za podelavanje' lanišča in izdelovanje lanenih tkani iu Vse dosedanje lanarstvo v naši državi je bilo navezano na domačo hišno obrti ki je ste-blovje lanu podelala v predivo, niti ni platno. Tvorniee za podelanje lanišča v predivo in tkanine v "celi državi nimamo nobene. Šele v zadnji dobi se je ustanovil tak mal zavod v Vladislavcih v Vojvodini, ki je pa še tako majben in nerazvit, da more. ppdelatl le mal. del pridelka , iz Vojvodine, kjer so v zadnjih letih začeli gojiti lan v večjem obsegu. Vojvodine! so namreč uvideli, da z. gojitvijo same pšenice in koruze ne gre več, ker jo inozemstvo vedno manj rabi. sate so zaceli delati pnskušu.je z gojitvijo zimskega lanu, ki so ga kratkomalo krstili »jugoslovanski ozimni lan«. Ta se jim je tako dobro oh-nesel, da je letos na oral dal za 1000 Din večji dohodek kot pšenica. Seveda so računali s tem, da lahko prodajo la-neno seme pO 2.50 Din kg in lanišče po 40" pftr kg. Ker so pš uvideli, da ne bodo mogli odprodati tvornici v Via-dislavcih poljubnih množin lanišča, so kmetje sami začeli razmišljevati o tem. kako bi si zadružnim potem ustvarili take zavode, ki bi ga prevzemali in pripravljali v tržno blago. Kako daleč bodo s tem uspeli, je vprašanje bodočnosti. Vsekakor bi bilo želeti, da se take zadružne ustanove čimprej ustvarijo in omogočijo dobička nosno gojitev te za nas naravnost potrebne rastline. Podelavanje lanenega prediva. v domači hišni obrti se bo težko kdaj moglo zopet vpeljati. Ozimni lan je najbolj dobickanosen, ker je enako dober za seme kakor tudi za predivo. Zrnje ima dovolj dobrega olja. slično kakor argentinski lan. ki je znan kot najboljši za oljarne. Pa tudi steblo da dobro predivo ne samo po množini, ampak tudi po kakovosti; v tem oziru sliči onim vrstam, ki jih gojijo samo zaradi prediva. Torej naš domači lan združuje v sebi oboje dobrote, ki jih nudi vrsta za olje in ona za predivo: zadovoljuje torej tovarna rja olja kakor tudi tkalca. Naj navedemo tu še nekatere prednosti ozimnega lanu pred jarim. Ozim ni lan sejemo septembra, da se do zime dobro vkorenič.i; požene zgodaj spomladi in dozori navadno z ječmenom ali se prej. zaradi zgodnjega razvoja laži renese poznejšo sušo in dozori pravočasno, da je po njem možna vsaka strniščna setev. Ubeži tudi škodljivcem in ne trpi toliko vsled plevela kakor jari lan, ker ga kmalu preraste in zaduši. Bolje izkoristi zemljo in njene hranilne snovi, ker več časa raste. Njegova setev in obdelovanje se laže uredi, ker se prej seje .in žan je. Zadovolji se tudi s slabšo zemljo, ki jo še izboljša. To zadostuje, da prepriča poljedelca o prednosti ozimnega lanu pred jarim. V Sloveniji imamo mnogo ugodnih leg, kjer prav dobro uspeva zimski lan in da bogato zrnje in dobro predivo. Veliko zemlje sicer nimamo na razpolago zanj, kakor na pr. Vojvodinci, smatramo pa vendar, da bi se izplačala njegova kultura deloma s pridelovanjem semenskega blaga za južne pokrajine, ki bi ga rade kupovale in dobro plačevale; deloma z vnovčenjem lanišča ali priprava domačega prediva. Še pred sto leti so ne samo na Dolenjskem, ampak celo na Gorenjskem obsejali pospravljene zelnike z ozimnim lanom, ki so ga bodoče spomladi poru-vali za izdelovanje prediva. Po lanu je prišlo zopet zelje na vrsto. Na ta naein se prazni zelniki dado dobro izkoristiti in dajo prav fino prazno vlakno za najfinejšo prejo. Seveda lanu ne smemo sejati zaporedoma na isti njivi, ampak šele pn štirih letih. Največja ovira za. razširjenje lanar-stva obstoji pač v tem, da se lanišče ne da vnovčiti. Tu bi morale vse gospodarske korporacije in oblasti, ki govore, kako jim je pri srcu dobrobit kmeta, zavzeti se za te, da se ustanovi zavod, ki bi prevzemal in podelal svetlobje lanu v primerno tržno obliko, ki bi jo naša zelo razvita tekstilna industrija spremenila v tkanino. L. Pridobivanje medu n. Marsikateri bravec »Domoljuba«, ki je čebelar in ki prebira naše čebelarske članke, ima v svojem čebelnjaku še stare vrste panje-kranjiče in podobne. Tudi v teh panjičih se lahko prav lepe količine medu pridelajo, res je pa, da je odvzem medenega satja od sile sitno delo. Treba bo polagoma vsem slovenskim čebelarjem prav resno misliti na čebelarjenje v premičnih pa- njih, kjer lahko poljubno satje odvzemajo. Dokler pa imamo še »starover-ce«, jim je treba nekako tudi z nasveti pomagati. Na vsak način moramo takoj ugotoviti, da je tudi iz kranjičev mogoče med točiti in ne le prešati. Tudi in posebno pri kranjičih je treba točiti stran od čebelnjaka, v dobro zaprtem prostoru. Kajti ko odpreš dno, čebele močno izletavajo in bi takoj onemogočile delo. Za izpodrezovanje satovja je nujno potreben oster dolg nož, ki ga je treba vedno sproti namakati v mlačno vodo, da rad teče. Najprej se sat odreže (ko smo prej z dimom čebe pregnali) z vrha navzdol, nato pa še spodaj tik ob stropu. Najtežavneje je sedaj težki in mehki sat primerno prijeti, omesti z njega še preostale čebele in ga položiti v pripravno posodo, od tam pa v ločilo. Treba si; je znati pomagati, vsak pač na svoj način. Ce ti bo pa p« notah nagajalo in se boš jezil, pa se spomni, da smo te nevšečnosti že zdavnaj prcbredli z modernimi panji in skleni, da se jih v bodoče tudi sam opri-. meš. V toči In se naj. privežejo za satjem deščice, ki ga bodo držale, da. ne bo takoj padlo, še preden smo točilo pričeli sukati. Odkrivanje je na primernem podstavku kaj enostavno, ker satja ni treba dosti varovati. Kdor izpod-rezuje. naj skrbno pazi. da ne bo medu iz satja razlival po tleh, kakor tudi, da bo panje sproti skrbno zapiral in spredaj pripiral, da ne bo ropanja. Zakaj v panju se bo gotovo nekaj medu razlilo in bodo sicer čebele od vseh strani nanj navalile. O običajnem jesenskem odvzemanju medu iz kranjičev, kjer opravlja svoj uničujoči posel žveplo, tu ne govorimo. Ta način ni samo v našo čebelarsko sramoto, marveč tudi v veliko škodo, ker pokončava družine takrat, ko jih je za ohranitev življenja čez zimo najbolj škoda. Dejstvo, da imajo pri tem poslu glavno besedo razni medičarji, ki čebelarje izkoriščajo, le še povečava naš odpor proti tej praksi, ki se mora skoraj enkrat za vselej nehati. Ako kranjičar namerava jeseni nekaj panjev podreti — kar je pri čebelarstvu sploh navada — naj to stori tako, da si čebele ohrani. Z dimom in tolčenjem jih zlahka prežene k drugi družini, pri prehodu vjame matico in jo odstrani, prazen panj pa sam podere in iztoči. Dobiček, ki bi ga vtaknil me-dičar, ostane lepo njemu, poleg tega'si pa družine, ki ostanejo čez zimo. ojači. da mu bodo prihodnjo pomlad čim preje dale rojev, na katerih sloni njegov način čebelarstva in uspeh. Pri panjih s premično opremo je točenje v primeri z onimi v kranjičih naravnost igrača. Zlasti za čebelarja, ki ima vso potrebno pripravo, predvsem sipaluik Stojkovieevega sistema. Jasno je seveda Ha pri pridobivanju medu iz A.-Z. panjev opravlja glavno delo ta, ki jemlje satje iz panja in ometa čebele. Iz medišča ometanje celo odpade. ako imajo panji begalnice jn smo rešetko dan prej pokrili in zaprli prehod v plodišče. Kako je treba ravnati tedaj glavnemu »junaku«? Načelo udobnega dela je: čebelam dati časa, da se medu do sita na pijejo. Zato bi napak ravnal, kdor bi takoj pri odvzemu sata iz panja čebele ometa]. Žival je trenutno razburjena in huda, Čim se pa na-srka medu do grla, se osiplje v sipaluik, kakor bi lešnike pretresal. Malo-. katera zloti. Zato naj, velja pravilo: vse satje najprej na kožico. Nato naj se prazna mesta v panju takoj zadelajo z drugim že iztočeijim satjem, da imajo čebele takoj opravek z lizanjem, me-dišče pa zapre. Potem pa začni ometati prvi odvzeti sat in tako po vrsti. Delo bo šlo lepo gladko od rok. Še kape ue bo treba, nikar rokavic., ki sploh ne spadajo v čebelnjak. Tztočeno satje je na vsak način treba sproti zapirati, da ne vleče čebel nase od zunaj. Da dim zelo uspešno pomaga pri odganjanju čebel, če postanejo nadležne, je dogna-no. V moderen čebelnjak spada tudi izletnica na oknn. ki ne pusti čebelam v čebelnjak. Pa se tudi brez nje shaja. Pri roki mora biti vedno voda., da si opereš od medu mlezgave roke in* namakaš gosjo perut, s katero ometaš. Oni, ki prenaša polno satje v; točila in prazno nazaj, mora imeti zabojček, ki ga pokrije. Sicer bo vodil čebele v točilnico in tako ondi delo zelo otežil. Odkrivač satja mora imeti precej spretnosti in lahko roko, da celic preveč ne poškoduje. Škoda bi jih bilo, posebno pri mladem satju, ki je najbolj krhko. Ako rabi za odkrivanje nož. mora biti zelo oster. Bodisi nož ali vilice je treba kar pogosto pomakatr v vodo, da se ne prijemljejo. Jaz ne odkrivam sata iia obeh straneh naenkrat, ker se med le preveč izceja med odkrivanjem. Najprej se odkrije in skoro docela iztoči ena stran, potem pa druga, na koncu se pa s; hitrim vrtenjem še iz obeh strani celice dodobra izčistijo. Kdor vrti točilo,'mora posebno upoštevati. da je treba polne sate počasi vrteti, da se ne lomijo. Zato je pri prvi polovici treba velike pazljivosti zlasti pri mladem satju. Ko se ižtrcava druga »trati. * pa ie lahko hitreje požene, potem pa vedno hitreje. Ni brez pomena, kako se satovi v kos točila vstavljajo. Pravilno je tako, da je spodnji rob sata obrnjen v smeri, kakor se koš vrti. Celice so namreč obrnjene proti gornjemu robu in napačna lega sata v košu ustavlja popoln izmet meduv Sito mora biti,dvojno. Med se mora skozi sita precejati takoj pri točenju, ker se pozneje kaj hitro toliko strdi, da noče več skozi drobno, sito] Sita se večkrat izčistijo, da tekočina -fino lepe odteka v podstavljeno posodo. Ni mogoče dati na tem mestu res izčrpnih navodil. Posneli smo le glavna. Točenje spada v čebelarstvu brez dvoma med najvažnejša opravila. Tu gre za kakovost pridelka in za. gmotni uspeh, ki je z njim v nujni zvezi. Zato naj vsak čebelar ta opravek res vestne -izvrši v svojo korist, pa tudi v korist slovesu slovenskega medu. Lp. V KRALJESTVU GOSPODINJE Praktična naprava za sušenje Perilo in obleke,-ki so pletene ali fcvačkane, ali pa napravljene iz' kupljene pletenine (triko-.ia), se zelo. raz* vlečejo in izgube pravo obliko če jih sušimo obešene na vrvi, kakor drugo perilo. Ponavadi jih oprane zamotamo v krpo ali pa, položimo ua pregrnjeno mizo, da se suše. Na ta način pa se suše zelo počasi, poleg tega Da tudi ni dobro za pletenino, samo, če je toliko časa vlažna Prav lepo- nam pa služ! v ta namen praktični sušilee, ki si ga lahko napravimo sami. Potrebujemo mrežo iz vrvi, pravokotne (podolgovat«) oblike. Na mrežo pritrdimo na vsakem koncu leseno deščico, ki drži mrežo iepo raz prostrto m napeto.. To mrežo obesimo ven ali p« v kak zračen prostor in naložimo nanjo posamezne. kose omenjenega perila ali oblek. Ker ima zrak dostop od v«eh strani gre sušenje hitro od rok, pri tem pa ostane lepo ohranjena oblika obleke ali perila. Vrečice namesto krp Krpe za brisanje prahu poirebujemo v vsakem, tudi najmanjšem gospodinjstvu. Včasih teh potrebnih krp celo primanjkuje; vendar pa. delo z njimi ni posebno prihladno. Boljše kakor štiri-oglate krpe so za to delo vrečice, ki si jih napravimo lahko iz kakršnihkoli ostankov blaga. Včasih kupimo kako živilo že v trgovini v vrečicah. 11. pr. sladkor v prahu. Namesto, da bi take gotove vrečice parali, likali in delali iz njih krpe, si vse to delo prihranimo, če uporabljamo vrečice kar take kakršne so, Z njimi nam gre delo mnogo bolje od rok, kakor pa s krpami. Kadar brišemo prah, nataknemo vrečko na foko kakor rokavico ter brišemo ploskve s celo roko, robove in kote pa s prsti in sicer tako, da prašne dele vrečice pobiramo v dlan in držimo s palcem, ter brišemo vedno s svežim delom vrečice. V kratkem se temu delu z vrečicami tako privadimo, da krpe sploh ne maramo več. Prav pripravne so vrečke v velikosti 45X18 ali 50 X20 ona KUHINJA Mešanica iz gob, jajc in možganov. Na sredo sklede denem opražene gobe, okrog v obliki venea mešana jajca, potem pa kupčke praženih možgan. Opražene gobe. Pri pripravljanju gob je treba velike pozornosti. Dobre so vse s trdim belim mesom. Stare čr-vive ali gnile so nevarne, četudi spadajo v vrsto užitnih gob. Dobre zdrave gobe razrežem na tanke rezine. Spodnjo plast, brado imenovano, pustimo le tedaj, če je lepo bela in trda. Vodeno in mehko vedno odstranim. Te narezke prav hitro operem v mrzli vodi. Oprane poparim z vrelo vodo. Ko se odtečejo. jih opražim na razbeljeni masti, ali snrovem maslu. Za duh pridenem, strok s soljo strtega česna drobno sesekljane čebule in zelenega peteršilja in šoep popra. Ko vse malo zarumeni, potresem z moko. Ko ta zarumeni prav malo zali jem in nazadnje pridenem žlico ali dve kisle, smetane. Mešana jajca. V zelo razbeljeno mast vlijem ošvrkljana jajca in jih dobro mešam toliko časa da narastejo. Zmešana so podobna kaši. Površino potresem s sekljanim drobnjakom, s sesekljano kuhano šunko, s sardelami ali s kakim drugim kuhanim, pečenim in drobno sesekljanim mesom. Prazen i možgani. Možgane operem, položim v vrelo vodo, ter potegnem kožico z njih. Nato jih zrežem na listke, opražim na razbeljeni masti, na kateri sem razunienila drobno sesekljano čebulo. Tako pripravljne porabim za gori omenjeno mešanico. Telečja pljuča s sardelami. Pljuča pristavim v mrzlo osoljeno vodo. Ko so kuhana, jih vzamem z juhe in jih ob-težim. da hlajena lažje zrežem. Zrežem jih na tanke rezance. V kožici napravim prežganje. Za pol kg pljuč vzamem dve žlici masti in polno žlico moke. Ko moka prav mal" za rum eni pridenem žlico drobtin. drobno zrezanr. čebule, zelenega petršilja. ma.lostrtega česna in zrezana pljuča. To duš.im par minut, nato Kalijem z juho ali kropom; pridenem vejico majarona in pustim vreti še pet do osem minut. Nazadnje potresem jed z dvema osnaženima in sesekljanima sardelama, Po okusu okisam s kisom ali limoninim sokom. Beli kipnik. V kožico denem. en četrt litra mleka.tri dkg surovega masla in pet dkg moke. To mešam na ognju, da se zgosti. Zgoščeno potegnem ua stran, da se shladi. V shlajeno primešam ;idve žlici sladkorja, tri rumenjake, iz treh beljakov sneg in malo vanilije za duh. Obliko namažem z maslom,. potresem z moko ter streseni mešanico notri, Kipnik pečem v srednjevroči pečici 30 do 40 minut, Ko je kipnik pečen, ga polijem z vinom in dam na mizo. GOSPODARSKE VESTI DENAR g Borza, 27. septembra 1935. Neispremenjeni so ostali tečaji Berlina, Cut. riha. Londona in Pariza, narasla sta New York in Amsterdam, popustili pa Bruselj, Praga in Trst. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling narastel na ljubljanski borzi na 8.58—8.68, v Zagrebu pa je ostal neizpre-menjen na 8.53—8.63, dočim je zopet narastel v Belgradu na 8.56—8.66. Grški boni so notirali v Zagrebu 31.65—32.40, v Belgradu pa 31.65—32.35. Angleški funt je ostal v Zagrebu neizpremenjen na 233.95—235.55. prav tako v Belgradu na 234.20— 235.80. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.55—5.65, v Belgradu pa 5.70. ŽtVINA g Mariborski živinski sejem 24. sept. Dogon je znašal 13 konj, 18 bikov, 122 volov, 418 krav in 12 telet, skupno 583 glav živine. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 2.75—3 Din, manj debeli voli 2.25—2.50 Din, voli za rejo 2—2.90 Din, biki za zakol 2—2.50 Din, debele krave za zakol 2—2.75 Din, plemenske krave 1.50—2 Din, krave za klobase 1—1.25 Din, molzne krave 2.25 do 2,50 Din, breje krave 2.25—2.50 Din, mlado govedo 2.50—2.80 Din. teleta 3—4 Din. Prodali so -347 glav živine. Cette za 1 kg mesa so bile. :volovsko meso I. vr. 8—10 Din. II. vr. 6—8 Din, kravje, meso in meso od bikov m telic 4—6 Din. telečje meso I. vr. 8—10 Din, II. vr, 4 6 Din, sveže prešičje meso Š—12 Din. g Mariborski prešieji sejem 27. sept. Na sejem so prignali 177 prešičev. 1 ovco in 1 kozo. Cene so bile sledeče: mladi prešiči 5—6 tednov stari po 45 do 50 Din kos. 7—9 tednov stari po 60—80 Din kos, 3—4 mesece stari po 120—150 Din kos, 5—7 mesecev stari po 200—250 Din kos, 8—10 mesecev stari po 300 do 350 Din kos. 1 leto stari po 450 do 580 Din kos; 1 kg žive teže 4.50—5.50 Din, 1 kg mrtve teže pa 7.50 • 9-50 Din. Prodanih je bilo 101 prešie. CENE g Ljubljanska blagovna borza dne 27. sept- Ponudbe franko naklada-lna postaja: pšenica bačka 73—80 Vg 150—155 Diri, prekmurska 78 kg 165—170 Din za 100 kilogramov; oves slavonski .120—125 Din za 100 kg; koruza bačka 100—102.50 Din, banatska 98—100 za 100 kg? moka bačka in banatska Og 250—255 Din, bačka štev. 2. 230—240 Diu, štev. 5. 219—220 Din za 100 kg; otrobi bački 110—115 Din za 100 kg. Tendenca čvrsta. a Novosadska blagovna borza due 27 ««ri»t. Pšenica 78 kg baška 146—150 DiV 'bačka ladja Tisa 152.50—155 Din, 1'adjS Begej 152—154 Din, slavonska 147:50—150 Din, sremska 147.50—152.50 Din. banatska 146—150 Din za 100 kg. Oves bački, sremski in slavonski 112.50 do 115 Din za 100 kg. Ječmen bački in sremski 64 kg- 124—126 Din za 100 kg. Koruza bačka in sremska 95—96 Din. banatska 93—95 Din za 100 kg. Moka bačka in banatska Og in Ogg 215—235 Din: štev. 2.195—215 Din, štev. 5.175—195 Din, štev! 6. 155—175 Din, štev. 7. 135—145 Din, štev. 8. 107.50—112.50 Din za 100 kg. Otrobi bački in banatski 85—87.50 Din za 100 kg. "Fižol bački in sremski, ljeli 270.—275 Din za 100 kg. g Hmelj. Žalec, 28. sept. (Uradno poročilo tržnega nadzornika).- Hmeljarji so mnenja, da se je letošnjega pridelka več .kakor 80% prodalo v tako kratkem času in s tako naglico, kakor doslej še nobeno leto. Po tej živahni prodaji prvovrstnega in za kupce v Evropi menda najcenejšega blaga, po napolnitvi vseh skladišč in hmeljaren, po vročični živahnosti kupčije minulega tedna, je nastopilo v limeljški trgovini v Žalcu normalno ' pomirjen je, normalno povpraševanje in ponujanje. Cene so vendar nadalje Čvrste ter se kupuje sedaj več ali manj »špricano« blago po 13 Din za najslabši rdeči do 25 Din za najboljši »šprieani« hmelj. Za drugovrstno in prvovrstno blago se gibljejo cene od 26 do 30 Din iri preko ter se govori o neki včerajšnji izjemni kupčiji po 32 do 38 Din. Hmeljarji se pritožujejo glede pre-. velike ambičijoznostt mlajših nakupo-valoev, ki se hočejo prikupiti trgovcu i nki so n. pr. imeli za nakup tretjevrst-nega blaga »limit« (dovoljenje) do 18 Din. pa"so tega plačali' po 14 Din. Drugi nakupovalci so n. pr. imeli nalog, da kupijo slabše blago po 18 Din," pa so kupili pri neinformiranem, v stiski se nahajojočem se kmetovalcu 26 Din vredno blago po 18 Din. Hmeljarji bi zaradi tega zahtevali od nakupovaleev več socialnega čuta in bo:nujna naloga bodoče reorganizacije hmeljske trgovine, da se najtočnejše določi in -hred-' nakupovalska služba in da se za to' službo kooptirajo samo moralno absolutno . neoporečni, starejši,- izvežbani ljudje. Povpraševanje in nakup zelo živahen. RAZNO g Letošnji pridelek koruze v Banatii bo znašal največ 50 odstotkov od lanskega. Letos znaša pridelek na oral povprečno le 12 stotov, lani pa je znašal na oral 20 do 24 stotov. Da je pridelek letošnje koruze tako slab, je vzrok suho in vetrovno vreme. Ker mnogo koruze ni dozorelo, bo letošnja koruza v Ba-natu tudi kakovostno slabša kakor lanska. g Beli orehi se mnogo draže prodajo nego navadni, neubeljeni. Ubelimo jih pa takole: Ko orehe otresemo jih tako; izluščimo iz vnanje zelene kože, ter jih denemo v vodo, ki smo v njej raztopili 2% solne kisline, (na 20 litrov vode 40 dkg sode ali solne kisline). Z brezovo metlo potem orehe dobro premešamo, da se temeljito operejo. Nazadnje jih splaknemo v čisti vodi in razgrnemo natanko na podu, pod streho ali kjerkoli na prepihu, da se posuše. Ob lepem, solnčnem vremenu se izvrstno suše na primernih lesah ua solncu. Ako oprane orehe, takoj ko jih vzamemo iz vode, zažvepljamo in šele potem posušimo, dobimo posebno lepe belo robo, ki kupca kar očara. Za žve-planje vzemimo zaboj, kise neprodušno zapre. Še mokre orehe obesimo v košku zgoraj v zaboju, spodaj pa zažgimo košček žveplenega traku in počakajmo četrt ure, da žvepleni dvokis uniči barvo na lupini. Potem orehe splaknimc v čisti vodi in denimo sušit. g Svetovna letina pšenice. Kmetijsko ministrstvo v Washingtonu ceni letošnjo svetovno letino pšenice brez Rusije in Kitajske na 3520 milijonov bušlov (968 milijonov stotov), kar pomeni povečanje v primeri z lanskim letom na 60 milijonov bušlov (16-5 milijona stotov). Istočasno so pa zaloge za 240 milijonov bušlov (66 milijonov stotov) manjše, kot so bile lani. — Is Moskve prihajajo tudi ugodna poročil* o pšenični letini v Rusiji, ki bo prekosila lansko za 10—15 milijonov stotov. Pričakujejo, da bo letošnji pridelek t Rusiji dosegel do 100 milijonov stotov žita. Lani je Rusija izvozila 880.000 ton (po 1000 kg) žita, leta 1933 pa 1,750.00! ton. Pri oddaji žita državi so kmetje dobili zanj po 8 kopejk za kilogram V VSAKO Hiši) »DOMOLJUBA«! PRAVNI NASVETI Spor zaradi košnje trave ob cesti. M. J. Po svojem svetu smete kositi. Ker so vas pa zaradi košnje ob cesti kaznovali, sklepamo iz tega. da ste kosili po cestnem svetu, ki ni vaša last. Podatki v vašem vprašanju so prepomankljivi, da bi mogli povedati, komu pripada svet. po katerem »te kosili in bili zato kaznovani. Ker ste že vložili pritožbo, ki je bila v obeb stopnjah, tako pri okrajne nmačelgtvu, kakor pri banski upravi zavrnjena, pač ni pomoči. Vedeti morate, da imajo javne koristi vedno prednost pred zasebnimi. Kako Ivo treba plačevati dolgove drumiiu hranilnicam in posojilnicam. T. H. Za odplačevanje kmečkih dolgov pri zadrugah velja odplačilni načrt, 'ki je bil razglašen 20. julija t. 1. Zadruge smejo zaračunati dolžnikom kmetom od 1. januarja 1935 največ 6% obresti na leto za nazaj. Le zadruge, ki imajo vež ko 2f>% svoje obratne glavnice, izposojene od drugih denarnih zavodov. smejo računati največ 1V*% obresti na leto. Obresti se: morajo plačati vsako leto najkasneje do konca meseca novembra. — Dolžno glavnico odplačujejo dolžniki-kmetje v 12 lotih po posebnem načrtu. Letos bo treba plačati Če dolžna glavnica ne 1 presega zneska 6000 Din, odplačauje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno najmanj četrtino dolžne glavnice. P. 0. P. Ne morem ovam na podlagi vašega dopisa |