|> It O I. E T A K E C JE IH I A VSKI MSI 24 MISLEČE CITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. — NO. 1727. •m. c. 1907. rt ttm m* rtflm rt u*m> l»» . at* rt rt sar* ). ml« CHICAGO, ILL, 16. OKTOBRA (October 16), 1940 rubltfthed Weekly at 2301 S. Uwndale Ave. ... LETO—VOL. XXXV. Norman Thomas v volilni borbi zaradi principov Po volilnem boju pred štirimi leti je Norman Thomas sklenil, da ne bo \tl kandidiral. Zanj oddanih glasov so našteli 187,000. Ta rezultat ga je razočaral. V kampanji se je veliko trudil in pričakoval, da bo več ljudi razumelo njegove argu- "The VVorld Tomorrow'\ Ko prenehal izhajati v New je je prenenal izhajati v Yorku soc. dnevnik Call, je bil s pomočjo unij ustanovljen dnevnik New York Leader. Norman Thomas pa je postal njegov glavni urednik. Ker se socialistom in unijam ni posre- mente in sledilo njegovim ape- čilo dobiti novemu dnevniku lom. A zgodaj leto« se je spet odločil sprejeti nominacijo, pod pogojem, da bo platforma določala med drugim ne kompromisen boj proti vojni, borbo proti um« Aanju te dežele v oborožen konflikt, iti vsebovala tudi izjavo proti materijalni pomoči v vojno zapletenim deželam. Nasprotnik vojne Norman Thomas je pristopil v socialistično stranko leta 1016. Svet je bil v vojni in nastala je nevarnost, da se tudi /ed. države zapletejo vanjo, kil je načelno proti nji, jo od-loč no obsojal in nasprotoval vnem, o katerih je smatral, da trtič. dovolj naročnkov, je prenehal. Ena izmed zelo važnih organizacij, iz katere je dobila soc. stranka veliko članov, je Liga /a industrialno demokracijo. Thomas je bil njen direktor. Napisal je tudi par knjig o socialnih problemih in socializmu ter proti militarizmu in vojni. Magnetu: na oaebnoat Thomas je zelo simpatična o?ebnost. Je dober družabnik in pevec. Vrh tega je eden najboljših jrovornikotf in satirik. Leta 1924 je bil na socialistični listi nominiran za governerja države N. Y. To je bila njegova prva važna kandidatura. Predsedniški kandidat je sedaj če- Spisi v prihodnjem letniku Ameriškega druž. koledarja Delo pri urejevanju prihodnjega Ameriškega družinskega koledarja is borno napreduje. Po vsebini bo ta letnik »pet uspeh našega »lovstva. Ivan Molek je napisal vanj članek o petdesetletnici slovenskega časnikarstva v Ameriki, v katerem bodo tudi portreti pionirjev. Daljo je priredil sesnam vseh slovenskih listov in revij, ki so i sile v Severni in Južni Ameriki od početka do danes. Napisal je tudi kroniko prvih slovenskih kulturnih stvari In pa kroniko naseljevanja v Ameriko. 2e samo njegov dol je torej vreden prispevek k naši zgodovini in literaturi. » Ivan Jontez bo zastopan s ljubko zgodbo o materi, ki so je trudila, da njeni otroci kaj postanejo in je uspela v svojih na-1 porih. Zvonko Novak je poelal povest "Mrkuni",t Joško Oven nov potopis o Mehiki, Frank S. Tauchar o "Pomotah v življenju", Joseph Chesarek zgodovinski spis o stavki rudarjev pred 27. leti v Calumetu, Mich., in o tragediji otrok na božični večer, | ko se je veselje spremenilo v grozo in žalost. Anton Garden je napisal študijo z naslovom "Kaj smo priseljenci dali Ameriki", j izmed starokrajskih pisateljev pa bodo v Koledar ju zastopani Tone Seliškar, dr. Lojze Kraigher, L. Mrzel, Jože Kranjc in par drugih. Dalje so obljubili poslati prispevke, ali pa jih že poslali, j Katka Zupančič, Milan Medvešek, Anton Slabe, Etbin Kristan. > £• i Matt Petrovich, Louis Beniger, Jakob Zupančič, Anton Shular, {fill SpOITU F. A. Vider, Anton Zaitz »td. Poskrbljeno je tudi da bo koledar izborno ilustriran. V nedeljo 20. oktobra bo konferenca JSZ in PM v Kenmoru, Ohio Konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice za cleveland-sko, akroneko in |irtrd»ko o-krožje ao vrši v nedeljo 20. oktobra v Kenmoru, O., na 2166 Manchester Rd. Vse pridružene organizacije so bile povabljene poslati zastopnike. Tudi drugi so dobrodošli. Zborovanje bo otvoril tajnik Konference John Krebel. Ker so na dnevnem redu važni prcblemi, je potrebna čim-večja udeležba. S kom se odloči iti Moskva v novi situaciji? PRIZADEVANJA ANGLEŠKIH IN AMERIŠKIH DIPLOMATOV ZA 0DVRNITEV RUSIJE OD OSISCA. — NAČRT ZA ZRUSENJE ANGLIJE V SREDOZEMLJU, AFRIKI IN AZIJI Klub št. 1 obeta prihodnjo nedeljo presojanja dogodkov doma ii\ po sveto tidje na Poljskem so dobili minuli teden nov ukaz v svrho svojega ponižanja. Nemškemu vojaku se morajo ogniti s troto-arja na cesto, čim ga ugledajo. Ako pa na pločniku ni ljudi, tedaj mora Jud stopiti le na rob in počakati, da gre nemški vojak mimo. Nikdar bi si človek ne mislil, da se more narod, ki se oglaša za najbolj civiliziranega na svetu, pogreaniti tako globoko, kakor se je nemški. Demokratska stranka si je najela radijska omrežja v zadnjih dneh pred volitvami, kar jo bo stalo za nekaj ur $90,000. Bili ao časi, ko se je lahko vodilo volilne kampanje s pouličnimi shodi. Tehnika se spreminja, le demagoštvo je še vedno kakor je bilo. Argeptmska vlada je prepovedala shode nemškim nacijem in italijanskim fašistom. Označila jih je za "protiargentlnske skupine". Ta odlok je bil zanjo zelo težaven. Kajti Argentina žarska. Posebno slednja. Italija si je v "novem redu" pridobila le še Albanijo in pred tem Etiopijo. Rusija je dobila Lat-vo, Estonsko in Litvinsko, del Finske, Besarabijo, del Bukovi-ne in dobro tretjino Poljske, Japonska pa Mandžurijo in potem še velik kos ostale Kitajske, sedaj pa sega po francoski fndokini in drugih teritorijih v Aziji. To je torej aares "imperialistična vojna". Willkie obeta, da bo preskrbel brezposelnim delo, ne relif. To govori le vsled lova za glasovi. Kajti s stranko, ki jo zastopa, in s programom, ki ga ima nekje zmečkanega v žepu, tega ne bo dosegel. ' Volilci bi sicer lahko že davno spoznali, koliko se jim je zanesti na obljube demo-republikancev, pa se pač težko uče in bodo glasovali za obljube, o katerih vedo, da jim ne bodo izpolnjene. Premoč Nemčije je zelo očitna tudi v Jugoslaviji. Pred tre- Klub št. 1 v Chicagu bo imel prihodnjo nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ kampanjsko prireditev z bogatim sporedom. Objavljen je na 2. strani v tej številki. Predvajana bo slika iz zaklona, kjer čepe ljudje, na begu pred jeklenimi pticami. Dalje slika "Otroci vojne". Mnogo užitka bo nudila igra ''Hudič pred bankrotom" in pa angleška enodejanka. Sava bo pela in trio sester Jugg. Govornik bo Joško Oven v slovenščini in Norman Thomas v angleščini, ako bo do tedaj aranžma taka, da bo mogel priti . Ce pa ne on, bo govoril Arthur McDowell, kandidat socialistične stranke za governerja. Zvečer bo ples in prosta zabava. V spodnji dvorani bo igral Pucljev orkester. Zaključni kampanjski shod soc. stranke V sredo 30. oktobra ob 8. »večer bo v Chicagu glavni kampanjski shod socialistične stranke, na katerem bosta govorila oba njena kandidata, namreč Norman Thomas in Majrnard C. Krueger. Vršil se bo v Medical Arts Building. 185 North Wabash Ave. bi si rada ohranila prijateljstva posebno z Nemčijo. Pa se j<5 ™ ,ft,1b,?, v "J! n,W«n® Vstopnice v predprodaji so pod pritiskom razmer morali > ' ^ nT*k* P<> hi 20c pri blagajni. Po odloČiti ali za Washington rn pošiljane skozi Maribor in Je- London, .li pa z« Berlin, Toki,! 'enlce na in d/ bo in Rim. Zmagal je Wa«hinlttc Don*v* P°"U'f pr*,V d° Crn<" in • ;*i T*i morja nemška reka. Pa se jc in zaeno z njim London. . _ . . n .\ /godilo natančno tako. Pakt, Rumunija je deseta dežela, med Rusijo in Nemčijo, podpi- ki je padla popolnoma v Hit- san lanskega avgusta, je Nem- lerjev "iivljenski prostor". Dru- čiji, kakor pričajo dogodki čr- ge, ki so prišle pod nacijsko pe- no na belem, podaril Evropo. delujejo zanjo ali da .skušajo K? kor pred štirimi leti, je'10 bo<,,ii na rTlir€n način, ali pa Da-li si jo bo tudi ohranila, od- tudi to deželo zavesti v krvavi ;tu(M v tej kamr;anjj skoro zdr-iMar. Socialistično stranko je £ema na govorniški turi. V svoji službi v New Yorku označil za najizdatnejše sredstvo v opoziciji proti militarizmu in vojni ter stopil v njene vrste. So družni sprejem Sr »drugi v Nevv Yorku, kjer jp l)il Thomas tedaj že precej znan, so ga radostno sprejeli. Kajti želeli so v svojih vrstah vplivne Američane. Večina ^ianstva in voditeljev so tvorili * nji tedaj tujerodci. Že prad pristopom je pomagal v kampanji 7.a županske volitve, v kateri je bil kandidat za župana Morris Hillquit. Od tedaj je bil Thomas aktiven v vsakem volilnem boju in bil kandidat ^ v mnoge javne urade. Norman Thomas je bil rojen v Marionu, O., 20. novembra 1884 Njegov oče je bil presbi-tprilanski minister. Mladi Tho-mas je sledil očetovemu poklicu firadulral je leta 1904 iz univerze Princeton in začel Izsevati svojo službo v New Vorku. Mnogo se je pečal a pisateljevanjem in časnikarstvom. »*il je urednik protl-vojne revi- po prihodu iz univerze je prišel prvič v dotik z ljudstvom v "slumaih" in s prebivalci sta- (Nadaljevanje na 4. strani.) pod pritiskom oborožene sile, so Avstrija. Poljska, Belgija, Danska, Norvežka, Nizozemska, Luksemburška in čehoslo-vaška. Vrh tega je pod Nemčijo sedaj tudi FVancija in v "prijateljskem" spora7umljenju i Jugoslavija, Bolgarija in Mad- visi od izida vojne z Anglijo. Če bo Anglija v stanju vztrajati, bo moral Hitler v marsičem popustiti. In ako Anglija zmaga, bo s tem ob enem poražen Hitlerjev-Stalinov pakt, v koli- (Nadaljevanje na 2. strani.) predprodajni ceni jih dobite v uradu Proletarca. (onferenca JSZ in PM 3. novembra v VVaukeganu V nedeljo 3. novembra bo v VVaukeganu konferenca JSZ in Prosvetne matice za čikaški, milwauški, sheboyganski in waukeganski okraj. Tajnik Anton Garden je pismeno povabil vse pridružene organizacije, da naj izvolijo zastopnike. Želeti je, da to res tudi store vsled važnosti, ki jo bo imelo to zborovanje. Iz diplomatskih virov prihajajo že par tednov vesti o naporih ameriške vlade za pridobitev Sovjetske Unije v pobotanje in sporazum z Anglijo. Na drugi strani so na delu Hitlerjevi zastopniki, ki raešetarijo v Moskvi, da jo pridobe za aktivno sodelovanje z osiščem. Vloga Japonske V teh spletkah igra važno vlogo Japonska, ki je nedavno sklenila z Nemčijo in Italijo vojno zvezo s posebnim poudarkom, da ni naperjena proti Rusiji. Vprašanje je, koliko vlada v Moskvi verjame tej trditvi. Kajti z Japonsko je imela ob sibirski meji in v Vnanji Mongoliji ie oborožene spopade in bi se bržkone razvili v pravo vojno, da ni bila Japonska toliko okupirana v vojni s Kitajsko. V interesu Nemčije je, da dokler ne bo končala vojne z Anglijo, ohraniti prijateljstvo z Rusijo. Iz tega razloga si nemški diplomati tudi toliko trudijo ustvariti med Ruaijo in Japonsko boljše politične odnoša-je kot pa so bili doslej. Nobena tajnost ni, da si Hitler veliko prizadeva pridobiti Japonsko in Rusijo za sklenitev nenapa-dalnega pakta. Pred dobrim letom ga je Japonski predlagala Rusija sama, toda japonski mili ta ris ti niso hoteli o tem nič slišati. Sedaj bi ga bili najbrže pripravljeni skleniti, pod pogojem, da Rusija neha pomagati Kitajski z municijo in drugim materijalom. Konflikt interesov Vlada v Moskvi ve, da Če si Japonska podjarmi Kitajsko, bo postala s pomočjo te ogromne dežele japonska nevarnost za Sovjetsko Unijo toliko večja. Njena želja torej je, da se vojna na Kitajskem nadaljuje Japonski v škodo. Tudi ameriški diplomati ur-girajo Rusijo, da naj podpira Kitajsko, kateri je ameriška vlada posodila nadaljnih 25 milijonov dolarjev, da lahko plačuje sovjetsko blago. Ob enem skuša ameriška vlada pridobiti Sovjetsko Unijo v sporazum z Anglijo in Zed. državami, čigar namen bi bil zajeziti japonsko ekspanzijo vn Aziji in pomagati Kitajski. Dalje ameriška vlada želi, da se Rusijo pridobi za sodelovanje v Anglijo tudi v evropski politiki. Zdi se, da se v Moskvi ne morejo za trdno odločiti, na katero stran bi.se obrnili. Hitler veliko ponuja, seveda na druge stroške. Tajni nameni V diktaturah ne ve nihče, razen morda par glavnih zaupnikov, kakšne namene kuje diktator v svojih načrtih. Zato je Rusija tujim diplomatom v Moskvi še vedno uganka. Ne more pa jim biti vseeno s kom bo potegnila. Nemški delujejo na vse kriplje, da jo dobe v gvojo zvezo, angleški in ameriški pa stole kolikor morejo, da to preprečijo. V tej igri so posebno zaskrbljeni predstavniki Turčije, Grčije, Jugoslavije, Švedske, Kitajske itd., kajti gre se za usodo tudi njihovih dežel. Nobena si ne želi biti druga Rumunija. ' Vadlanje za tujo kožo Iz angleških diplomatičnih virov se poroča, da je Nemčija pripravljena priznati Rusiji za sodelovanje z osiščem bazo v (Nadaljevanje r.a 6. strani.) Pravi mir bo mogoč le pod delavskim vodstvom Tisti takozvani radikalci v Zed. državah, ki tako vneto poudarjajo, da je Anglija v vojni edino za ohranitev svojega imperija, mislijo zelo površno. Ali pa so njihovi predsodki proti Angliji večji kakor pa njihovo nasprotovanje fašizmu. Za Anglijo je ohranitev imperija življenski problem. A kdo je Anglija? Na vsak način v prvi vrsti rjeno ljudstvo, ne le njeni bankirji in špekulanti. Velik del angleškega ljudstva zastopa delavska stranka. Udeležena je v vladi in prevzela je razne odgovornosti, izmed katerih je mnogo neprijetnih. Ampak delavski stranki je na tem, da Anglija zmaga ne le da se jo ohrani močno, a njenim "živi jonskim prostorom'* vred, nogo da se z njeno pomočjo zgradi nov red v nji, v Evropi in po svetu. Tako je ia javil na kongresu zveze angleških unij laborit, član vlade Ernest Bevin, ki postane nekega dne bržkone, če bo Anglija zmagala, premier Velike Britanije. "Vsi varno, da svet potrebuje pre uredbo," ie dejal delegatom Bevki. "Toda ta preuredba bo kaj vredna le, ako bo temeljila na potrebah delovnega ljudstva vseli dežel po svetu. Kajti svet spada njemu in nikomur drugemu." Anglija ne bi mogla voditi sedanje vojne proti tako ogromni sili, ki jo poseduje Hitler, brez iskrenega sodelovanja in žrtev delavstva na angleških o-tokih, v Kanadi, Avstraliji itd. Proletariat Velike Britanije in dominjonov je v borbi, ker ve, da če bo za Anglijo izgubljena, bo to v prvi vrsti poraz za delavstvo, kakor je bilo poraženo z zmago Nemčije v Franciji, Belgiji, Nizozemski. Norveški, na češkem itd. Ako bodo besede, ki jih je na kongresu delavskih unij govoril Ernest Bevin, obveljalo, in on trdi da bodo, če Anglija zmaga, tedaj svet res dobi pre-uredbo, za kakršno deluje de-lavska-socialistična »ntemacio-nala. Bevin je delegatom unij razlegal, da ima delavstvo v sedanji vladi Velike Britanije važno vlogo, veliko vpliva in o-gromno odgovornost. Kajti delavstvo koče ne samo poraz hitlerizma, ampak po zmagi tak red, ki bo človeški rod in dal narodom jamstvo miru. Organizirano delavstvo mora biti v Veliki Britaniji trdno bi močno torej ne samo v vojni, nego tudi ko bo vojna končana in se bo sklepalo, kakšen naj bo mir v Evropi in po svetu. Referendum je končan, ne pa naše naloge Z dnem 12. oktobra je bilo pošiljanje glasovnic o predlogu za preuredbo JSZ končano. Število glasov za ali proti v posameznih klubih bo objavljeno čim nadzorni odbor pregleda glasovnice. Volitve so se vršile demokratično in v splošnem sodružno. Proletarec se je strogo držal zborovega sklepa, enako tajništvo JSZ, da je z določenim dnem razprava v listu prenehala. Dali smo priložnost vsakemu ustvariti si sodbo in glasovati po svojem najboljšem prepričanju. Nekaj agitacije proti je bilo potem v par dopisih v Prosveti, kar pa bržkone ni nikogar odvrnilo od svojega sklepa, kako glasovati. Kot poročajo tajniki, je v večini klubov izid glasovanja o načrtu tak, kakor je bil na zboru. Izgubili smo v ta namen tri mesece časa in treba ga bo še par mesecev za izvolitev odbora, zato, da smo šli do skrajnosti demokratičnih načel ne glede na čas in na delo, ki bi ga lahko izvršili v teh mesecih. JSZ se je v tem kritičnem glasovanju izkazala za zrelo organizacijo, ki je ne more ničesar vreči s tira. Vsakdo je lahko glasoval, vsakdo lahko vplival na druge, ako je hotel, vsakdo se lahko držal discipline in sklepov, ali pa jih kršil, ne da bi to povzročilo kake notranje boje. Kajti teh od zbora sem ni več in upamo, da jih tudi ne bo. Pred nami je sedaj delo, s katerim bomo nadaljevali vsi, ki nam je za obstoj JSZ in za njene naloge. PROLETAREC ust ZA INTEMSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. • ■ IZHAJA VSAKO SREDO. la^aj« Jh|oiIov«diIi« Delavska Tukovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah ta celo leto $S.00{ t« pol leta $1.7*| ta četrt leta |1.00. Inozemstva: za celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. - ' >+ * « i. ..anah,—..... —*- ■ ^—^Pt Vsi rokopiM in oalasl rtioraje biti v naiem uradu iiajposiieje do tiondeljk« • frbpoMhe H »HobMev v Sfrvilkl tekofreffc frdftl. , PROLETAREC W\ ** * A*1 'i » Published every Wednesday by th« Jiikostk* feftttatn1! fHjbHshinf Ch; Inc. Established 1906. zbUiavanji Rusije, in Japonske Editor.....................-.....................................4,..««. Fraeh Zaitt Business Mana|er,*.^.^ PV>*or*lec Asst. Editor si*! Akst. fcttfttheftfe II Aftaftefe..-.-... Jhseph D*k»l<* SUB8CRIPTION RATES: United States: One Year $3.0®; Six Months $1.TS; Three Months $100. Foreign Countrie*, One Year $8.60; Six Months $2.00. PftOLETAftlEC 2301 S. Lawndale Ave. • CHICAGO, ILL. Telopkouo: ROCKWELL 2864. SND, in v trgovini Joa. Durha na 156 VVaterloo Rd. Zarja apelira na vse prijatelje in simpatičarje, da si rez«r-virajo Zahvalni dan za pošet Zarjinega koncerta in si nabavijo vstopnice v naprej. S tem | Smrt natego sodruga | Burget tsio wn, Pa. — Nagle smrti je nam tukaj umrl sodruv John Mlačnik. Zadela ga je tir- ni par groiev prihranijo, Zarji kap d*e 10. okt Star je b pa bo to dalo vzpodbudo, kar gg |et. Rojen je bil v Vranskem bo videla, da bo imela spet na Štajerskem 21. Junija 187f>. obllho udeležbo. V Ameriki zapušča tri brate, V pM kritja- namn^one«« v Californiji. ,ul( •izdali, tudi pfeiiu bomo i$laNovalS? Volitve ao blizu. Gre ae v hjih, kar ae splošne ameriške javnosti tiče, dali naj bo prihodnji predsednik Se Roosevelt aH pa ga naj nadomesti Willkie. . Oba sta demokrata. Oziroma, Willkie je bil do pred par ?eti, nato šel k republikancem in si ha njihovi konvenciji Izvo-jeval (predsedniško nominacijo. O Rooseveltu je bilo napisanih nešteto člankov z "očitki", da je to, kar počpe v svoji notranji gospodarski politiki, gradite^ poti v socializem. V nič koliko karikaturah je bil narisan ne satno za socialista nego tudi za Stalinovega-Brovvderjevega sopotnika. ^ koosevell si je pridobil prijateljstva in zaslombo večine unij. * • i Njeigov tekmec Willkie zatrjuje, da je on boljši prijatelj delavstva kakor sedanji predsednik. Kajti on obeta odpraviti brezposelnost, česar Roosevelt ni zmogel. Dalje trdi, da je on bolj sposoben oteti to deželo pred vojno kakor pa sedanji krmar zvezne vladfe, ki jo s Svojim izzivanjem Nemčije, Japonske iti Italije naravnost potiska v oborožen konflikt. , Willkie je v početku sVoje kandidatur« odobril vso Roose-veltovo vnanjo politiko, ftltlerja jfe "kfcivar bolj kakor ga jej Roosevelt Se kdaj, izjavil se je za oboroževanje rta debelo, za obvezno voiaško službo, obljubil je, ako bo izvoljen, Izboljšati socialne zakone, proiektirati unij#, poibagati farmarjčfn bolj' ?n boljše kakor jim koosevelt — torej bbljub ha koSe. . Toda če pobrskamo v tej kampanji do dna, Vidimo, da med vodilnima kandidatoma, med katerima ima ljudstvo dne 5. novembra odločiti, kdo naj bo v bodoče poglavar v beli hiši, ni razlike. Vsaj v programu je ni. Problem brezposelnosti je še tukaj kakor je bil. 26»000,000 ljudi je z njim direktno prizadetih. Preskrbljeno jim je le za zasilno prehrano, a kako dobiti zaposlitev zanje, ki bo dostojna delavca^človeka, to je še vedno uganka. O republikanskem kandidatu* ki je bil pred par leti še agitator za sedanjega predsednika, pravijo, da jfe bil v mladosti "radikalec", To rad ponavlja na en ali drug način ftk vsakem svojem shodu. Kajti "radikalizem" je sedaj v modi. Toda le v ponaredbah. Njegov gospodarski "načrt" je v besedah brez jedra ih smisla. Roosevelt je uvedel "new deal'*, kar po naše pomeni, da Je uveljavil del socialističnega minimalnega programa, če bo izvoljen VVillkie, ga ne bo odpravil, kakor se nekateri boje, nego po svoje preuredil, toda v bistvu se bo sedanje stanje razmer nadaljevalo. Ali je vredno glasovati za ohranitev razmer kakršna so? V mnofrih državah bo dentokfratškfe i rt rteptiblikfchSke na glasovnici tudi rubrika socialistične stranke. Kdor bo glasoval aa socialistično listo, bo izrazil votjo za spremenitev razmer. Odprava brezposelnosti je najnujnejša potreba. Nekdo bo to nalogo fevUSil. Bodisi ha HitlerjeV-Muaso-iipijev način, kar pomeni z dežja pod kap, ali pa po socialističnem načrtu. Zavedni slovenski delavci bomo napravili križ v krogu pri kandidatih soc. stranke, ker smo za socialistični ekohomski program. Kot socialisti vemo, da je rešitev iz sedanjih socialhih krivic mogoča le v družbi vzajemnosti. Namreč v uredbi, kakrtna bo, kadar zavlada mednarodni, demokratični socializem. V takega verujehio, za takega se borimo, in tak bo, kadar zmaga. # tn zA takefra bottio ttovehibra feltsovali vsi, ki «te zšve-damo, da brez socializma ne bo civilizacije. Angleiki In amtrliki diplomati v Moakvi sa trudijo, odtrgati lUsijo od osiMa (Borli«-Ri«»), pa n« bodo poli, kakor so glato rasti is prostolaie faiikiKao m. Angloiki levičarski »ocialist Stanford Crip«, ki poslanik e Moskvi, ai dosodaj dosogol lo aiissar r prid Anglijo, tn Moskra rklono i* pakt s Japonsko, ki bo f t>ftt*u prati An*Hji in Zed. dVžaram, bo odpoklican po r%oji lelji. NA go%n|i »liki so fctttbpfciki Rastjo ia Japon. ske ra pafmjat* »«k sa reiitfcV obmejnih sporov mod Si* hirijo in Mandsurijo. Nekaj podatkov o Ljubljani «02 stanovanjih je 361 kopalnic. Vsega skupaj je bilo lani 6665 hiš, ki So imele £1,588 sta-■Ml II m»vanj ter 46«7 kopalnic. Eno Ljubljansko mestno poglavar-. žene tujke. Pri tujcih je slika jn dvoaobna stanovanja so bila stvo je izdalo drugo knjigi Sta- ^aVo obratna: 145 se jih je v večini, bilo jih je 14,676, ♦ »totrmleu Wi v4-h,lis ^ Ženit tUje» 59 P® 81 jlH ^ ..... " tistlčnega letopisa, ki vsebuje j ^^ druliče med Ar aa Več o pripravah za apofttf sporočimo poznš^^ Ki^^e^ John Krebel. Spravedlnost prenehalo , Oeški list Spravedlnost v( Chicagu je pod pritiskofti raa mer prenehal i ah aj ali.'Tiskar-j { na niti ja bila prodana ffv*ok*e-bra. BdrušH-m je š češkim de- ® lavskim tednikom v Clevalaa-du. Velik varok aaitoju socialističnega gibanja med ameriškimi Oeht je sta rok rajski po-ložaj. Cehi bi radi, da ki vn svet planil na Hitler j a> Ko je bila soe. stranka cala proti odpravi embarga* je bil t* kakor ledeno mrzel curek na skupino Cehovi ki je ša organiaH^ans^ ¥ 4an Proletarec zvestega naror-iiiN* - ' Pokojniku časten spomin, Preostalim naše sožalje, Joseph Krmel zem .• Mesto Chicago bo imelo enkrat prihodnje leto okrog osenv milj tfottine podzemske želez niče, ki stane več kot slične progi* kjerkoli drugje na svetu. Milijone dolarjev je koruptna mestna uprava z bankrotiranimi transportacijskimi družbami vred potrošila pod označbo Spravni stroški'*. Ves problem mestno statistično gradivo za 1. 1939. Delo obsega ll4 strani ln opisuje v 15 t>og1avjih mesto s čith podrobnejšimi številkami, od meteoroloških prilik db mestnih financ ih organizacije mestne uprave, Glede površine bo vsekakor zanimivo, da irtia LJubljana obilo njiv, vrtov, travnikov, gozdov in cek> pašnikov. Izm*d 17 katastrskih občin ima največ vttov št. Peter, največ travnikov Karlov-ško predtnestje t ljubljansko barje), največ gozdov fcgottij* Šiška, največ pašnikov pa zopet Moste. Nerodovitnih tal je nftd 700 ha, in v to riibriko spadajo seveda predVstem ceste, ulice, trgi ttr orta povflHna, ki jo zavzemajo poslopja. Na tej površini Je fcivelo, životarilo, delalo, se ubijalo in vbadalo, vsak po svoje, 8?,42l> prebivalcev kar pomeni, da se bliža Ljubljana počasi, polagoma in zelo zložno prvi stotiso-čici. V zadnjem desetletju je znašal prirastek 6470 duš, toda prirodni prirastek znaša po demografskem indeksu za desetletje 1921—1931 le 972 duš, vse ostalo je pripisati prišelje-vanju. Porok je bilo leta 1989 ravno 1000, živorojenih otrok 1088, smrtnih primerov 863, prirodni prirastek je bil torej Ž25. V tem pogledu se je stanje precej izboljšalo, saj je imelo mesto Še leta 1935 prirodnega prirastka le 30 duš, leto dni prej pa je bik) število umrlih čelo za 21 večje nego število živorojenih. Kak* se tiče števila porok, je biho samo leto 1988 boljše, takrat je bilo sklenjenih 1112 zakonov, ženini med Ž6 in 85 let fetaroSti so najrajši jemali neveste od 21 do 25 let. sedem nevest pa je bilo pod 21. letotn. Domačini so se v veliki ve*irti (776) zvezali t domačimi dekleti, le 20 jih je vžfelo za , = domačinkami. Po stanu je bilo največ ženinov (718) -aposle-nib v trgovini, o t) rt i, industriji in prorhetu. 4 Živorojenih otfrok je prišlo l. 1039 na svet od teh Š0 nezakonskih. Največ (893) so jih rodile matere v starosti 21 do 40 let, od teh Jih je prvič rodilo 494, desetič ie 8. več ko desetič pa 9. Izmed nezakonskih mater je imelo 56 svoj prvi porod, dočim je ena rodila že sedmič. Po stanu starcev se je h>-dilo 179 otrok delavcem, 278 obrtnikom in 189 nameščen-Cfih, kar zgovorno priča, kateri sloji imajo največ zaslug, da naš rod ne izumre. Lani je v Ljubljani umrlo 84 otrok v starosti pod 1 letom. Ta številka nekoliko pade od starosti 10 let in znaša v tem razdobju 27, za dobo od 11 do 20 let zraste na 31 ter skokoma raste v naslednjih starostnih letih. Svoj višek doseže v razdobju od 61 do 80 let, kar je Velika Ljubljana je imela lani 403,704 m občinskih, bano-vinskih in državnih cest ter mestnih ulic. Tlakovanih je bilo ob koncu leta 184,061 m. Mreža kanalov se Jfe lani povečala za 2.484 m in je znašala skupno 78,744 m. Preskrba Ljubljane z živili se kaže v naslednjih številkah: goved, prašičev in drobnice je bilo lani zaklano 58,674 komadov; v tej številki je zapopade-nih tudi 130 konj. Velike perutnine (gosi, puranov) je mesto použilo preko 20,000 komadov, male (kokoši, piščanci) pa čelo 164,000. ti voz vina je znašal 4 milijone litrov, mleka pet milijonov litrov, piva pa 1,100,-000 litrov; masla in sira 463,-000 kg, moke vseh vrst 10,121,-000 kg, testenin 80,000 kg, jajec pa 17,737,919. Od specerije ima riž številko 468,650 k«, sladkor 1,641,344, jedilno olje skoro pol milijona litrov. Svežega domačega sadja, ja-Itod, gob in drugih gozdnih sadežev je bilo pripeljano v me- prej vsled drugih vzrokov. ... Sre ie kdaj poskusi Pravite* da vam Prakianec ugaja in želite, da bi imel več naročnikov* Ste že poskusili pridobiti hkoga itmed svoji prijateljev- in znancev, da se nanj naroči? nji. Zamah pa je fegubila že je še vedno tam kjer ja bil, sto| tisoie. ljudi v Chicagu pa se mora drenjati jutro za jutrom 4*;večer za večerom v »tarin-SkUt karah cestne in nadulične ždtoanice. * Chicago je menda edino me-fcto s tolikšnim prebivalstvom, ki ima najbolj zastarel trans-portacijski sistem. Ne\v Vork na prtmer ima 220 milj proge podcestne železnice. In Chicago jo be imela prihodnje* ali pa morda šefe čez dve leti, celih osem milj! In ta malenkost stane s pravnimi atroški vred že Sedaj ukfog 150,000,000. Slovenci v Chicagu, udeležite se priredbe kluba št 1 JSZ prihodhjo h«telj0 V dVofkni SNPJ. *i Ste prejeli opoftilfc, ta j* vifeft naročnina potekla? Ste jo it obnovili? _ Priporočiti prijateljem, da si naroče Proletarca. ■ ■ ■ ■ i i ■ prirodno, ter potem vae bolj in!?0 >užne" bolj pada, kajU vrste ljudi nad ll™*?™« 100'000 1CP0™-j ' pirja, zelja in repe nad « mili- 80 let so itak že redke. Med smrtnimi vzroki prednjačijo bolezni srca in žil (133) ter rak in novotvorbe (109), tuberkuloza je s 77-smrtnimi primeri šele na tretjem mestu. Močno so zastopane tudi bolezni dihal <71), živčne in duševne bolezni (70), ter bolezni prebavnih organov (54). Smrtne nezgode dosegajo visoko številko 29, samomori pa tudi kar 28. Prirodna ostarelost je bila vzrok »mrti v 171 primerih. Nalezljivih obolenj Je bilo 380, od teh s smrtnim izidom le 3. ttiš je bilo lani zgrajenih 17$ g 602 stanovanjema. Za te gradnje jfe bilo investiranih skoro M milijonov dinarjev, od katerih odpade 14 milijonov na investicije mestne občine. V Klub št 1 JSZ, Chicago, IIl; ■ _^ ♦ r da Je On proti Molafrijl, da jte za vso možno pomoč Angliji "short of wa*"v da Je za kohsfcripcljo in nešteto jih je, ki prisegajo, da vodi Booševelt po preračunanem n><<*rtu Zed. države v vojni konflikt ne samo v Evropi r3g0 tudi v AžiJI. Vzlic temu so vse te unije žk Roosevelta, z Izjemo onih, ki jih vodijo komunisti. Normah Thbtrtas, ki je tes za izolacijsko vnanjo politiko, proti konskripciji, proti umešavknju v vojno in plcifist prvega reda, pa inia med hjiml zelo rrialo opore. Čl<*re*kš nfcbufe hi potrefcno apreineniti Dajmo ji ia pfi-loflnoat — Rex Tu*woU. Ukati napake na drugih ja laglje kakor vMetl svoje. presojanje dogodkov doma in po svetu (Madaljevšnje s I. strahi.) kor Že ni, ker se je Rusija vzlic miru ukaniia z njim. Alfred A. Smitb je bil pred 12. leti kandidat demokratske stranke za predsednika Zed. držav. Sedaj agitira za repU>» blikanskega kandidata VVillkieja. Girronl hnehot je M w pUblikahski governer države P<*hsylvanije. Sedaj kgtth-k z* demokrata ttoosevelta. \h tako jih bi lahko našteli »e ntriofo, ki ao po imt>nu dbhlokrhti, ali pa republikanci, pa mehj&jo stfahko v volilnih bojih kar tjU-vendan. Kar spet dokazuje le to, kar venomer poudarjamo, Namreč, da sta republikanska in defnokt-štska stranka eno politično telo ž dvetaa imenoma. V Jugoslaviji so morali vsled nemških zahtev za žito zelo po- slabšati kakovost moke. Peki in trgovci so ji prisiljeni dodajati razne primesi. Kruh iz njfc Je slak, rjavkast po barvi in pust. Vlada skuša popraviti slab okus pecivu, ki prihaja iz te moke, r nazivom, da Je to "narodni kruh". V Clevelandu, Chicagu, New Vorku, At. tjdulsu itd. poihetajo raketfrje iz un(J. Ampak ne članstvo, pač pa državni pravd-niki tn sodniki. Za uhije, ekse-katlvo AFL in delavce jfe to slabo spri&valo. Kajti kako naj zahtfcvafho poštenosti od politikov kapitalističnih strank, U pa nam *e hvalijo, da čistijo korupcijo v delavskih vrstah? V universi YaJe se je 70 is- med 90 profesorjev izjavilo za VVillkieja. tVav prida taki profesorji ne morejo biti. jo nov kg, drv 132,000 kv. m, nelndustrijskega premoga pa 18 in pol milijona ton. Statistični letopis nas tako vodi po vseh mogočih rubrikah in nam kaže življenje Ljubljane z vseh strani in z vseh mogočih vidikov. Zelo podrobno je obdelano socialno skrbstvo in zdravstvb, veliko prostora je odmerjeno šolam, od osnovnih do univerze, nato pa pridejo trgovina, obrt in promet. Za konec so statistično obdelana mestna podjetja (voda, plin in elektrika), mestne finance in organizacija uprave. Ta knjiga o Ljubljani je statistično zelo marljivo sestavljena in lahko služi tudi za razna znanstvena raziskavanja. k ■ ■ "" • f Kbrtceft in opereto soc. pevskega zbora Zarjo Cleveland, O. — Ohijskl governer Bricker je po vzgledu predsednika Rm>seVelta proglasil za letošnji Zahvalni dan tretji četrtek v novembru, ki pade na 21. V mesecu. In to je tudi dan sot. pevskega zbora Earja, ki prireja na 'Thanksgivlng" svoj običajni jesenaki koncert še okrog 12 let. Te njene prireditve ao se izkazale jako ukpefth*. Gotovo je, da bo predvajana fenfcko dobro tudi letošnja. Na programu bo v prvem delu predvajanje lepih navih pesmi, v drugem delu pa bo uprizorjena opereta "Srce in denar". Pred nekaj leti smo jo že čuli, a radi tega ni nič izgubila na vrtednoati. Zvečer bo plesna in prostk zabava. VaU*pnice v predprodaji ao po 40c, pri blagajni bodo 50c. in na pleano žabavo zvečer pa Brtr. Vstopntee se dobe pri pevcih in pevkah Zarje, v sladščičarni Mrs. Makovec v • KAMPANJSKA PRIREDITEV; \ V nedeljo ŽO. oktobra 1910 " \ v dvorani snpj, 265? S, lawndale ave. i m ■ t - Pričetek progfomo ob 3. popoldne ■ i. del ■ 1. VZAKUONV. (Beg ljudi pred letalci.) J 2. HUDIČ PkED hANKROtOM. Igra v enem dejanju. - ■ , Spisal Ivan Vuk. g (Inrralci: Frank fc. tiue***v Oblak, Johti Hak, Frsnk Sodrjjk. ■ . Frank fiiajak. loseph Drasler, John Machek. ■ ■i s. 4. flmperfect in Originali 5. 6. 7. 8. 9. JOŠKO OVEN, govOr o pomenu prireditve. SESTRE MARY, ERNESTiNK fa LltClLLR JVC,G a) None But the Lonely HeaH (tchaikowsky) b) Venček narodnih pesrrti § Na klavir spremlja Hiry Ov^n f U. del . s WAR CHILDREN. A play in 1 Act. Presented by SNPJ , Juvenile Circle-No. 26. Under Direction of John Kak and 9 Simon Trojar. g OMAftACTEhS: • Th* Red Menaco—Stanley Kutnik I A Sol M other—itilda M«c*rl# g OrphariS trt War—&ylviA trojar. (iaSaK arfd Violet Vstrer A Gassed Soldier—Edward Podbesek A Blind Soldier—John Maček A Oire Arrn 6oldier-^Willtam KovScic The War Kurse^-Anaeline Pluth Ih Memorlam—-Evhfl fchtdttte War CMMrtn Ro* Podb^ek. *yr. Ahill-eas. Vlolet Klr. ka ARTtiVR tocbOWKU, socialistični kandidat za govemerja "YOVRS for tht UNfON^WITn U)VE." A 1-Act ■ Dlrected by Joseph Drasler ■ CHARACTfiftS: B 25?1 —........ ........m#rya bmah^n 1 Z*** "..............................................................Turpin ■ "l". ...........-..................... ^runk Bodhik a ...............*........:............. Jark Groser - Uwner..............................rJoseph Drssler Nastop mešanega pe^kega sbot-a "SA VA'\ pod vodstvom g Jakoba Muhe g PkOSTA tb? MliN A ŽAB AVA. ■ • IGRA majEV OHKEStEh • J Vrtopnice 40e v predprodaji. Priblaftajni po 50c. J ■ ■ a a i -L vikove z\i»1s« i\i BRANJEVCI SE NE DAJO ODGNATI iIVAN VUK: PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE... Beležke iz popotnega dnevnika. >> r (Nadaljevanje) "Težko je že, a posebno nevarno ni. He« je, da delavci delajo pod težkim zračnim priti-jkom in se morajo stalno mt»-njati. Tudi ven, na zrak morajo iti v odmorih, da se telo zopet privadi na zunanji zračni pritisk. Nevarnost bi bila le, Če bi naprave bile pomanjkljive, ee hi /.rak na kak način ušel iz kesona Tedaj bi, kajpada, voda stopila v keson in zalila vse delavce." "Ko h) delali rimske ceste", je pripomnil Zdavko, "so trpeli ljudje vsled slabih zaslužkov. A oni, katerim so delali, so ge dobro imeli in zgodovina jim poje slavo. Tu pa morajo sedaj delati pod vodo in pod zračnim pritiskom tudi za slabe mezde, a tisti, katerim delajo. pa bodo praktično to delo x velikimi odstotki uživali in se imeli dobro... Kakšen je razloček med rimsko in današnjo kulturo?" Matevž pa se je obrnil k Tei-nemu spremljevalcu in kakor da ne sliši Zdravkove opazke, je vprašal: "Kje pa je tisto Pančevo, h kateremu delajo ta most iz Beljrrada?" "Pet kilometrovodtod. To je veliko in živahno trgovsko mesto, posebno kar se tiče živil, živine in drv. Pa tudi svilopre-ja je dobro razvita. Po večini so enonadstropne hiše, zidane v madžarskem slogu. Šteje nekako 30,000 prebivalcev. Na u-licah se sliši srbski, madžarski in nemški pogovor. Za časa vojaške granice je bilo Pančevo vaino graničarnko mesto v Bt-j jatu. Zgodovina Pančeva je dokaj zanimiva, posebno iz dni velikih vojn, ki so se vodile o-krog Belgrada med Nemci in Turkih V dobi ogrske revolucije 1. 1848, ko so avstrijski Srbi vstali, da branijo svojo narodnost od nasilne pomadžaritve, m je v Pančevu posebno proslavil vojvoda sifaki, Stevan Petrovič-Kninčanin, ko je 20. decembra premagal Madžare. Za to zmago je dobil od Franca Jožefa red Marije Terezije, ku mu ga je, oblečen v narodno šumadijsko nošo, pripel sam Han Jelačič v navzočnosti ce-Una. Srbska vlada pa ga je imenovala za "vojvodo", kar * bilo najvišje dostojanstvo Wanje dobe." Zdravko je kimal z glavo in pristavil: "Ne vem, če je tista pomoč Avstriji bila za Jugoslovane *ori.stna?" Hm... Kdo bi vedel to na-Pr<\i in da so habsburški grofje kko radi požirali prisege", je Zvrnil Tein spremljevalec. "Preje enkrat ste omenili, da i* bil Ranat Belo ali Panonsko ••rje", je pripomnila Tea. "Da. Zdaj je sestavni del one ogromne nižine, ki jo, kakor v loku, obkrožajo Karpati od Po-i.una do Bajzaša. To nižino je pokrivalo nekoč Belo ali Panonsko morje in so danes njegovi največji ostanki Blatno in Nizidiško (Neusidlersee) jezero, poleg drugih, kajpada, jezer in barij... V teh velikih ravninah in v ogrskih pu*tah je pojav, ki ga v naših kr«i»h ni. Navadno se ga vidi na stepah, prerijah in na mirni morski površini — pojav, ki se mu pravi "Fata morgana". "F ata morgana", je vprašala Tea in tudi oči Marije so vprašale. "Ali je to mogoče, tukaj!?" "Zakaj ne ?... Saj je ta nižina ogromna, kakor sem rekel in ogrske puste kakor prerije." "Rada bi videla tako 'Fato morgano'", je rekla Tea. "Verjamem," je rekel njen spremljevalec. "To je pojav, sicer povsem naraven, ki pa vas preseneča, razburja, očaruje... To je nekaka zračna slika z vso umetniško točnostjo od narave posneta. Zdi se vam, kakor da gledate kakšno čarobno sliko iz "Tisoč in ene noči", kakor da sanjate kakšne čudovite sanje. Pred vami se v zraku pokažejo čudni stolpi, gradovi, mesta, vasi, gore, morske ladje, ki plovejo, vse kakor v kakšni veliki panorami. Med narodom še živi vera da je to delo neke skrivnostne čarovnice, vile Mor-gane. Po keltski pravljici je to hči kralja Pandragona in zavržena ljubica Lancelotova, ki še danes živi v fata-morgani... Znanost pa razlaga fato morgano, da je to posebno lomljenje svetlobnih žarkov skozi zračne sloje." Zdravko je segel v besedo: "Profesor fizike nam je pravil, da se svetlobni žarki lomijo, ko gredo iz gostejše sredine v redkejšo ali obratno." "No, isto je, ko gredo žarki skozi zračne sloje, ki imajo razno toploto. Vsled tega se dogaja, da se vidijo predmeti, ki so sicer zelo daleč in ki bi jih sploh ne mogli videti." "Torej nekak periskop," je pripomnil Matevž. "Recimo", je dodal Tein spremljevalec. "Mnogo je pokrajin, ki so posebno povoljne za take prikazni. To so na pr. Siciljske morske ožine, velike peščene ravnine Perzije, Misir-ske, Tatarske... In kakor sem rekel, v madžarskih ravninah. Madžari pravijo fata morgani "Delibab" in pripovedujejo o nji slično pravljico kakor o keltski kraljičini. Madžarski pisatelj Hynfalvi opisuje približno tako ta pojav: "Sonce se je začelo vzpenjati vedno više. Jutranja svežost je izginila. Zrak postaja vse toplejši. Naenkrat se nam zdi, ka- Z obiska v Fontani in v Los Anjelesu Oakland, Calif. — čitatelje Proletarca bo mogoče zanimalo, če poročam, da podpisanega in njegove soproge še ni vrag pocitral. Pripetilo se je, da sva okrevala in se radujeva zdravja. Septembra sva z ženo sklenila, da se odpeljeva na obisk k najinim prijateljem v Fon-tano. Tako ponavadi storiva pot do I naših ljudi vsako leto. - Leta I 1035 nama tudi Chicago in Cle-] veland nista bila predaleč. Potovala sva, da kaj. In jaz tudi pridno vlekel svojo koncertino, j kjer se mi je zdelo, da bo kaj zabave. Drugi dan se poslovimo od prijazne Parkelove družine, spet smo pili rujnega, češ, da bom boljše vozil, in se odpeljali Drugi dan sva obiskovala prijatelje po naselbini, zvečer pa sva bila gosta družine Blatnik. Mr. Blatnik je upoalen na far- in v bolnišnico. Zena mi je bila 1 rik len jena v posteljo; stregli smo ji pridno, a bolezen je bole/en. Ne odide zlepa, pa če jo še tako podiš. A končno je le okrevala in spet prevzela gospodinjstvo. Dobil sem počitnice in ji predlagal, da ker je tako pridna, jo vzamem s sabo, da gre- _ va na obisk v Fontano. Dne 25. " ' =; sept. sva se odpeljala po cesti kor da smo stopili v nekakšno morda več nega dva metra, tri | St. 99. Z nama je bila tudi naša drugo deželo. Pred našimi oč- metre. | prijateljica Mrs. Remetz. Do- mi se je razprostiralo celo mor- Temno zelena voda beži mir-j ma Je 8 Štajerskega, korajžna je. Tam, ne ravno daleč, valovi no, spokojno. Nad njo pa letajo j jn ye>ela ženska^ ki je včasih v bisernosivi bani. Nestalno je. Sedaj se nam približa, sedaj se zopet odmakne... Naenkrat se v Fontano. In res je pomagalo, ml za prašičerejo (hog raneh). Tja smo dospeli v poldrugi uri. > Naslednji dan nama jo je raz-Ustavili smo se pri družini Ho- kazal. To ni majhna stvar, thevar in jo presenetili. Ko je Okrog 60,000 prašičje družine Mrs. Hochevar videla, da se bo živi na nji. Obsega 500 akrov. "naša" sama "izkobacala" iz j Uposlenih jc za oskrbovanje te «\ta, je bila zelo vesela: "Lejte j velike množine živali 125 de-no!" je vzkliknila. "Slišali smo, i lavcev, večinoma Mehikancev, da ne boš nikoli več hodila!" ki prejemajo po $2.75 na dan. Bilo je rokovanja nič koliko in ! "Ta-beli", mi je pravil Blatnik, tudi poljube so si delile. Pa j pa dobivajo nekaj več. sem še jaz vprašal za enega, j Ko sem gledal to veliko mno-Res, dobil sem ga, pa ne samo j žino rilcev, sem izprevidel, da tne^a- < kranjskih* klobas ne bo še Se isti dan smo pričeli z ob- zmanjkalo, iski. Oglasili smo se pri zastop-, Prišel je čas slovesa tudi od niku Proletarca Antonu Blasi- Fontančanov. Priredili so nama Lani pa nama ni bilo mogoče !chu- Pri njemu so nas poalregli »'zadnjo večerjo", kakor sem jo nikamor kakor k zdravnikom ze,° gostoljubno in tudi "jer- jaz krstil tisti večer, a upam, .. i____a_____i • lji- r./» rir»»'' ca nam Hali j * _ i_______>____• • « »i_ ___i V Londonu jo v proletarskih predelih veliko branjevcev, kakor »ploh v vseh mestih v Evropi in drugje. Kadar priropočajo nsdnje no m »ki letalci pusta svoje stojnico in vosteke tar beia v aaklona. Ko jim je dan signal, da je spet varno sunaj, nadaljujejo s svojim poslom, rasen oni, katerim jo eks-plosija uničila, kar so imeli. galebi in divje race. Razbrzda- f11^ z*da smo imeli pravno se potapljajo in iščejo rib. Na obali pa se razprostira rav- razlije okrog nas, po tej suhi, j nina, a ob vodi stoje vrbe-ža-trdi površini, po kateri smo iujke in se spavajoče zibljejo v pred eno uro še hodili ... Z prijetno božajočem vetru . . . vseh strani nas je obkrožalo Čarobno morje. Iz sinje njegove vodne površine so se dvigali gozdovi, vasi, gradovi, mesta... in ustvarjali v zraku veličastne? skupine, čudovito so se menjale slike. Za hip se pojavijo kra-! sne aleje z visokimi drevesi, za hip nato lepe gozdne poti in gore, ovenčane z gradovi. Krasne cerkve in stolpi, lepe vasi, se menjavajo druga za drugo... Ko pridemo bližje, izgine nenadoma vsa krasota, a mesto nje vidimo neznatne studence, skromno bajto ali šotor... To je vse, kar je ostalo od čarobne slike... No, sedaj naenkrat se nam bliža cela vojska nevidnih vojakov. Strašne so te slike in prizori, da nas kar pretrese. Tam gredo nekakšne pošasti, na glavah rogovi, dolgi kakor drevesa, ki jih ponosno nosijo v zraku. In te rogate pošasti spremljajo orjaki... Za treno- "Tam z goiiijc, desne strani, vidite razvaline mogočne, ogromne . . , " Trdnjava Smederovo. "Mogočnost gleda iz razvalin še sedaj," je tekel Zdravko in vzbočil prsi. "In vendar," je pristavila go- zabavno pot. čas nam je hitro potekal. V Los Angeles smo prišli ob 2. pop. Vozili smo se približno 9 ur. Ustavili smo se pri družini Hiti, katere nismo videli že nad 20 let. Marsikaj zanimivega smo vedeli Dovedati drug drugemu. Povabili so nas, da naj prenočimo pri njih. To smo storili. Naslednjega dne smo se odpeljali na drugo stran mesta k družini Joe Parkel. On je naš dober prijatelj. Bili smo zelo spa Marija. "Kaj je to mogoč- j gostoljubno sprejeti in preno-nost . . .Nekaj, kar m abao- pri njih> p^tregli so nas s hladno kapljico, ki se je nam vsled velike vročine fino prile- lutno, kar je relativno, kakor vse, kar je ustvarjeno z rokami ... I gia. Pijače pa kot veste se jaz Parnik Se je približeval Sme-1 itak n* branim. Samo enkrat derevu. Godba je pozdravljala Smederevčane z živo koračnico. Tein spremljevalec je pokazal z roko: sem rekel "ne", in to je bilo takrat, ko so me vprašali, ako jo imam dovolj. Joe Parkelj, ki je zvest naročnik Proletarca, je ».nas zapeljal k svojemu prija- "Tam, z gornje, z desne stra- te,Ju Frank Sakserju, in tudi tu ni, vidite hribe. To so znamenite smederevske gorice. Grozdi so težki od 2 do 3 kilograme. Pravijo mu "carsko grozdje" smo bili deležni zlate kapljice. perge ' so nam dali. Menda mi ne bo nihče zameril, ako tu povem, da sem imel čast igrati v novi dvorani jn da se je plesalo kakor za stavo. Jernej Hochevar jc že v 70. letih, pa je rekel, da se je na toj zabavi pomladil za desetletje. Plesal je da kaj! V soboto 28. sept. je imelo veselico angleško poslujoče društvo SNPJ, katere se je u-deležil s svojo družbo tudi podpisani. Ker niso imeli druge muzike kot fonograf, smo tiato "bakso" porinili na stran, jaz pa dobil priložnost igrati prave slovenske komade. Tudi Antor^-Videgar je prinesel svojo harmoniko in je pomagal, da je bila zabava še boljša. Prišla je nedelja. Iz Los An-gelesa se je pripeljala v Fontano večja družba, med njo tudi Mr. in Mrs. Parkel. Ona je rekla, da je prišla po jajca. Naši rojaki v Fontani namreč goje poleg oranžnih nasadov tudi kurjerejo, ki so jo razvili toliko, da ljudje prihajajo sem po jajca ne samo ker dobe sveža, nego so tudi prvovrstne kakovosti. Soproga in jaz sva bila po-valjena na južino k Videgarje-vim. Ko smo skončali obed, pravi Tone: "Sedaj pa gremo spet v dvorano." Bila je polna veselih ljudi. Nekdo me povabi v spodnje prostore, kjer se toči žlahtna pijača. Kmalu smo se razigrali in jaz pa začel vleči svoje mehove. In spet se je plesalo kot za stavo. da če bomo zdravi, ni bila zadnja. Manjkalo ni ničesar. Vse^a je bilo v izobilju. In vse naokrog sami veseli obrazi. Skuhal sem jih utruditi s svojo koncertino, pa ni šlo. Težko smo se poslovili. Ampak nam je bilo treba nazaj, njim pa na delo. Želeli smo si drug drugemu srečo in zdravje, si segali v roko in razšli. Mi smo naložili v avto prtljago in pognali proti Los Angelesu. Ustavili smo se še pri Franku Sakserju in obiskali družino Maxa Baseyja v Inglewoodu. On in ona sta bila rojena v Cievelandu. Oba dobro govorita slovensko. Isti teden sta šla v Cleveland na obisk in upam, da sta se fino zabavala. Prenočili smo pri Sakserju, zjutraj pa pognali proti Oak-landu, kamor sem srečno prifu-ral brez nezgode. Doma sva se odpočila in ra-dostila prijateljev v Los Angelesu in Fontani, pri katerih sva uživala vesele ure. Vsem iskrena hvala za prijateljske sprejeme in gostoljubnost. Kadar pride kdo izmed njih v naše mesto, naj ne pozabi obiskati prijatelja Toneta in njegovo ženo. Vsa naša vrata so vam odprta. Anton Tomsich. Ako vam kaj v Proletarcu ne ugaja, kritizirajte, toda ne s predsodki, nego tako, da bomo list skupno izboljševali. tek nato se razdvoji zagrinjalo: in tudi druga razna imena, ka- nekaj o sporedu, ki ga bomo videli prihodnjo nedeljo Chicago, 111. — Ali si lahko Predstavljate, kaj pomeni da-življenje na primer v Londonu? Ali kakšno je bilo v Jarsavi, ali kjer že, kamor pričajo "jekleni ptiči', kakor jih J« imenoval pesnik Tone Seliikar? Vtis s takega življenja bomo ^unali podati v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ na pri-rHbi kluba št. 1 JSZ. Spored i f>o otvorjen s sliko "V zagonu" ob 3. pop. Temu sledi igra "Hudič pred bankrotom". Ne zamudite jo, ^ajti zabavali se boste, ko iz-<*ste, da je nastala ailna brezposelno* tudi v peklu. Sestre Maryf Erne«tine in Lu-| *:Ile Jugg bodo zapele eno jMadbo slovitega ruakega glas-nika čajkovskega in pa ven-cek narodnih pesmi a apremlje- pred našimi očmi se pase čreda goved, uvrščenih v vrste, kakor kakšne vojaške čete..." ; Glejte, takšen je ta naravni pojav, "fata morgana", takšna je ta Delibaba z njenimi čarobnimi slikami, ki jih je tudi opeval največji madžarski pesnik Petoffi — pomadžaren Srbohr-vat "Petrovič" . . . "Pravijo," je po kratkem molku dodal Tein spremljevalec, "da so v okolici Pančeva estanki človeka predzgodovin-ske dobe. Tam je vas Starčevo in tam sedaj kopljejo arheologi in drugi učenjaki. Upanje je, kor "Kilibarke", in še iu še*.. A grozdje eno in taisto . . . Nasmejal se je in prižgal cigareto . . . Parnik je pozdravil Smederevčane s tem, da je plul ob obrežju, nato pa zopet krenil v sredino Donave. Godba je igrala še vedno, z obrežja pa so mahali z rokami v pozdrav... "Kaj so te razvaline, ki se tako romantično dvigajo..." "To je trdnjava Smederovo. Srednjeveška trdnjava meMa Smederevo", je rekel Tein spremljevalec. Kako je dobilo to ime, je zavito v temo. Nje- da bodo našli ostanke naselbi- «ovo ime se iavlia »e,e vanjem Mary Ovnove na klavirju. Mladinski krožek SNPJ št. 26 vprizori pod režijo Johna Raka in Simona Trojarja dram- j ski prizor "Otroci vojne". O življenju v "šapi" (delavnici) bo vprizorjena šaloigra, v kateri boste videli dvoje stvari, kar je napravilo vesel konec. Pel bo mešan pevski zbor "Sava", pod vodstvom Jakoba Muhe, govornika bosta Joško Oven in Arthur McDovvell, na plesni zabavi po sporedu pa bo igral Pucljev orkester. Vstopnice so po 40c v predprodaji, pri blagajni pa bodo po 50c. Nabavite si jih ali pa rezervirajte v naprejr Odbor apelira, da pridete v dvorano ob času. Potrudite se, da ne boste zamudili nobene točke tega sporeda. Za režijski odbor F. Z. ne pred zgodovinskega človeka z vsem orodjem kamenite dobe." "To se pravi, da imajo denar," je pristavil Zdravko. "Arheološki krogi v Ameriki so pristali na financiranje. In tam, pri izkopavanju plapolata sedaj dve zastavi: jugoslovanska in ameriška." "Kakšna pa je zemlja?" je vprašala gospa Marija. "Lahko je delo z banatsko zemljo — bivšim Belim morjem" — je rekel Tein spremljevalec. "Kamenja ni, pa če bi ga s svetilko iskali. Ilovice pa kolikor hočete. Lončarji bi imeli tukaj dobre sirovine na izbiro." "Kako pa so zasledili to zgodovinsko torišče, "j£ bil radoveden Matevž. "Tistemu mestu, kjer sedaj kopljejo, pravijo domačini "grad". Narodni muzej v Bel-gradu je dognal, da se je tam nahajala v kameniti dobi pred-zgodovinska naselbina. In je, kakor sem rekel, "zainteresiral ameriške arheološke kroge." Pomolčali smo in se v mislih ustavili pri dobi, ki jo hočejo izkopati . . . Parnik je plul ravno pod mostom. Prej se mi je zdelo, da je nizek, da bomo morda z parni-kovim dimnikom zadeli vanj. Ko pa smo bili pod mostom, pa se je videlo, da je zelo visok, despotov, v poslednji dobi srbske državne samostojnosti kot ime poslednje prestolnice. Kal-kondil govori o Smederevu kot o Spenderobisu, katero ime so Slovani spremenili v Smender, Turki v Semender, a Madžari so ga smatrali kot nekak skrajšan Szent Endre (Sv. Andrej). Rankanus ga imenuje Smedris, iz katerega je morda nastalo srbsko "Smederevo", ali kakor že rečeno, to je zavito v temo. Ko je po smrti Stepana Visokega zasedel prestol despot Džurdže, je bil položaj zelo mračen. Vsakdo je čutil, da so nastali dnevi težke resnosti in velike nevarnosti. Vedelo se je, da pripravljajo Turki veliko vojno proti Srbiji. In dasi neradi, so se Srbi zvezali z Madžari. Džurdže je odstopil Bel-grad kralju Sigismundu, ter zato dobil neka mesta v Sremu in na Ogrskem. (Dalje iprihodnjič.) Kako veliko razliko NOVI "Special appliance circuit" napravi v vaši kuhinji ali v s? Ali veste, da ameriška vojna mornarica ne sprejema črncev v službo drugam kakor v kuhinjo? Vai mornarji ao belopolt-niki. Kuharji, strežaji in pomivali so zamorci, toda ne vai in na nekaterih ladjah ni aploh nobenega. Sprejmite nasvet te brihtne mlade ženske in instalirajte si "Special Appliance Circuit". Moderniziralo vam bo vašo kuhinjo, odpravilo vsakodnevno zmedo z žicami ter vam nudilo zadosti električne sile za uporabo pri peki, praženju, kuhanju kave in pri refrigeratorju — vse istočasno in z največjo hitrostjo. Za popolne informacije glede tega cenenega žičnega iztoka telefonirajte RANdolph 1200. Poaebni "appliance circuit" s enim dvojnokratnim iztokom •10 (Za instalacijo o pritličju) Za druga nadstropja malo voč. Nadaljnji dvojnokratni iitok v iiiti ploMi namo $1. Commonwealth Edison Company MNENJA, IN RAZPRAVE KOMENTARJI Dne 20. oktobra 14. smrti Eugena V. Debsa ime. ai Nemška armada, ki j« zase-dia Humunijo, je bila poslana v njo skozi Madžarsko in Jugoslavijo. To je nov Hitlerjev tri-umf, nova pridobitev zelo važne dežele v "nemški življen-ski prostor". Za bodočnost Sovjetske Unije to ni nič kaj obetajoče. Morda si je Josef Stalin, ko je lani sklenil pakt s Hitlerjem, "imperialistično" vojno in njene posledice vse drugače predstavljal. > Italija ne čeli zaostajati za Nemčijo. Tudi ona čezdalje močneje stopa Jugoslaviji na nogo. Na željo Rima je jugoslovanska vlada brutalno zadušila zvezo jugoslovanskih imi-grantov, ki so jo tvorili slovenski in hrvatski begunci iz Trsta, Gorice in Istre. V nji je bilo lepo število intelektualcev, ki so od prejanje svetovne vojne sem delovali za osvoboditev jugoslovanskega Primorja izpod Italije. Sedaj so "nezaže-Ijen element" v deželi svojega lastnega naroda. Njihov tednih, ki ao ga izborno urejevali, jim je vlada v Beogradu ustavila, zaplenila vso imovino ter značaja. Naperjen je proti Ze-dinjenim državam direktno in ob enem v svarilo Sovjetski Uniji. Browderja vprašujejo, j kaj misli o novi zvezi Nemčije, j Japonske in Italije, pa je v za-| dregi, ker ne ve, kaj misli Mo-?k\a o nji. Kajti njemu samemu o taKTh rečeh ni dovoljeno misliti. Kadar kaj v kakem govoru reče, novinarji vedno tolmačijo njegove izjave tako, kakor da so dobile svoj O. K. v ( Moskvi. In tako je na gramofonski plošči na komunističnem shodu v Bostonu izjavil, da bi bilo jako na mestu za svetovni j mir, če se bi zvezale Zed. države, Rusija in Kitajska. Kar pomeni, da so v Moskvi v veliki negotovosti. Enakopravnost z dne 8. oktobra je priobčila sledeči uredniški članek: Predpreteklo soboto je govoril •©-ctalUticai predsedniški kaadidat Norman Thomaa r Louitville. Kjr. Kakor nik, ki j it je odpeljal na fillis v New Vork v »vrho de-l;ortacije. Nikomur niso niče-tar .storiti. "Petokeloncev" ai p,, med njimi. Revefti ao, ki so pri-V Chicagu bomo v nedeljo 20. oktobra proalaviti na pri- Iti 40* za kruhom m bili veaeli tedbi kluba št. 1 v dvorani SNPJ tudi apomin na pokojnega sre- ^t oalUve.-čeprav je bila me- Hkega »ocialiatičnaga borca Eugena V. Debaa. Omenjenega dne «da pičla. A ker eo "tujci", mo- X - • •■»..* ..a«,, rjlj0 nHZaj v staro mizerijo. RMAN THOMAS V VOLILNI ORBI ZARADI PRINCIPOV IL AH bo Nemčija mogla izstradati/ Anglijo? Anglija ai je v sedanji vojni nadejala izstradati Nemčijo z blokado prej ko v enem letu. Vlada v Berlinu pravi, da imajo Nemci po enemu letu vojne več živil kakor ko se je pričela, dočim jih ima Anglija čezdalje manj. Nemčija si je pomagala z ugrabljenjem zalog hrane v okupiranih deželah, nad Anglijo pa je proglasila "popolno mine 14. let. od kar je umrl. Ameriško socialistično gibanje je a j blokado". Zadnji teden v sep-n jim ogromno izgubilo, toda Debaovo delo in njegovi nauki žive. tembru so ji nemške podmorni- dat Coughlinove Union Party. A sedaj se jih je izreklo za e-negu aH orugega kandidata malih strank le 1 odstotek, pravi G. Gallup. Do 6. novembra ae sentiment lahko še spremeni. Toda težko, da v prilog manjšinjskih kan-1 didatov. Norman Thomaa in njegov drug Maynard C. Krueger sta kot kandidata storila v (Nadaljevanje z 1. strani.) novanjskih kasaren. Začel je študirati vzroke njihove bede. Ker je borec proti socialnim zlom že pe naturi, je kmalu zaslovel kot branitelj civilnih svobodščin in zagovornik zatiranih, izkoriščanih ljudi. Nastopil in pomagal je že v neštetih stavkah. Kjerkoli je bila kratena svoboda zborovanja in, kampanji koiikof. ^^ Po. govora, je sel tja če je le mo-j udarjjlti 8Voj pr0gram in apeli-gel in govoril. V J*rsey Cityju- ^ dfi 2anju nj Iamozna,» »topil korak na- hpočijejo in naspijo. Tako so se preJ* hoteli umakniti preganjalcem,', "Prevzel si krvniiki posel!" ki jih je bilo pričakovati vsaj Je kriknil Gorjan in potegnil prvi Čas. Tudi so morali poiz-^meč. "Udari, vitez bre* časti!" atleti, kako daleč so že plemi-r "Sulico!" je ukazal Kissel in ?ke čete na KočevAčini. | vojak jo je bliskoma vrgel pro- Gorjan je imel v Velikih La-,** Gorjanu. Da bi sunil, ni imel i še a h zanesljivega moža, gostil-, v®č časa. Gostilničar, ki se je I ničarja Vresca, in pri njem to M zmuznil po enih vratih iz1 se ustavili, ko se je noč nagiba- kuhinje, se je po drugih vrnil v la k jutru. Se je bila tema, le ALI NAJ FRANCIJI POMAGAMO Z 2IVILI? čfii", da bomo tudi po zimi ba-1 Q UAli CC Ani AAl M«t Hnali in sicer v kevdrih Slov.'A a um ol uuiuc1 111 ?Sm?2"JW5:1 Mt)SKVA V NOVI SITUACIJI7 loo Rd.), Toda ne mislite, da . uam dajo druAtva kaj počitka. (Nadaljevanje s 1. strani.) Kaj Ae! V tepu imam že Štiri DardaneIah in Uy jn kon vstopnice k zimskim prired ■ H da ostane Anglija ham, Značilne in ča*u primerne so tridesetletnice raznih druftteV v Clevelandu. trolo nad azijsko Turčijo, Iranom, Afganistanom in Finsko. To se glasi mikavno, čeprav vamejAe, močna. Očividno je, da je namen sedanje strategije nemškega poveljstva zadati smrtni rurtek Angliji s pomočjo Italije in Ja- V tej se ' r • vcHim SNPJ kat Mn. Nui, Klavni od- besedo tudi kadar | >. napad n« Gibraltar, za o*vo- borniki so vsled tega silno zaposleni. Milan Medvešek in M. Petrovich sta na teh proslavah stalna govornika* doatm se Bar-bicn in 3ftrnlk le vfcasrtt oglasna. MIlan w je raBWI f^dobrega irovornika —I n we aataio to, o« Je nkrajtto debVen tod I v kulturnih h» delkvskffc organi Kaj, ako se premisli? Saj bi ne I ^ prekopa po Ita- bilo to prvič! In čfc bi zahteval' ,IJI ln * {em Pr««*nje ta-recimo Ukrajino, kateri se je ko*vane življenske žile angle-Nimčija z okupacijo Humunije imP«riJa» k» K™ mimo \2 bolj približala? (Gibraltarja v Sredozemsko A1 o . M morje in nato dalje protflnii- Ako se Moskva v2lic temu jL Nttmen Nemčije in Italije je jd.oči iti z, osiseem. bo to nov, premagati Angleže v Egiptu, in _______ Hitlerjev diplomatski triumf, z osvojitvijo Gibraltarja in Su- zacljab. Napr*drtl tMement bi ,takor J« bl1 'an-kega avgusta, eškega prekopa zajeti angh-iga v Clevelandu te*ko pogre- ko Podili ^kt z Rusijo 5ko mornarico. Ako se jima ta !*ai. pred nosom angltAkih diploma- na,w bo Anglija pre- a . j tov, rnagana tudi če nemika arma- Kultm*« Ih "kultu. . da ne udere vanjo, zona dbeta biti tU«! letos Ahm- W.a4i.ngton posreduje J Za Rusijo ^Jj.^ da ht l0 hna»HHMtNlaj sm« imeli en kdn«- Vlada v VVnshingtonu t»ga ne zgodi. Kajti čimjaJji bo?ta cert (ttasbpne «atičw, doflmOo ne želi, pa je pokazala Moskvi postajali Nemčija in Japon«ka, drufi V nbvembHU*!<» t^M ken- pnjaznejše lice. Po pogajanjih bolj bo tudi sama v nevarnosti, certtrbtftto predvajali ftiHltet*- s sovjetskim poslanikom Uman- Toda odvisno je seveda, kaj jev 4,Omw!uta" aH ^Martjlfio skijem je dovolila, da sme Ru- misli o tem Josef Stalin, o torn jem vprai.nju poiemi.ira y »aj deželi mno.o ljudi. Bivii ; vnebovietje"} BklH(lbh^f> nabo-! sija tpet izvažati olje in gasoH iče. na vzhodu je tiho dahnilo na nebo. Medtem koso možje na dvo-!f,vezala in zavlekla na dvori-riAču, skriti med drevjem, napajali konje, sta Gorjan in čop š!a z gostilničarjem v kuhinjo. Vresec je vedel o Gorjanovi nesreči in je tudi že čul, da ga bodo puntarji poskušali rešiti. A da se bo to posrečilo tako hi- vežo S tovarišem. Od zadaj sta .ednik HerbeH Hoovar pravi, da bo umrlo v Fraaciji, # Belgiji ia aa Polj. planila na landsknehta in sta prihodnjo simo milijone Ijadi (Uda, če jim ae bomo pomagali. Angle- ga podrla na tla Nairlo sta ira 4ka •• dovoliti dovaaaaje hrane v omenjene deftala, ie i, da bi ' 11 bil« to iadirektna pomoč Hitlerja in podaljševanje vojne. V Na« Vork a ja imela veliko priredbo v pomoč relifu sa Francijo Mrs. Harrlsaa WilHams, toda nasprotniki te pomoiae akcijo so kraj, kjer sa je dobrodelna aabava "Hrani se!" je zavpil Gorjan +Me, pikatirali, kot predstavlja gornja slika. Vidu; dal je znamenje čopu, naj hiti ven, in je navalil na plemiča z Vso zavestjo svoje premoči in z vsem srdom človeka, ki mii strežejo po življenju. se je vlila po prsih. Tedaj je prešlo vse. omahnil je naprej in padel na obraz. - ..........vtj» , . . ...... ^ . ^ ^ ■ Gorjan se je zdrznil, obstal tro ni mogel verjeti. Vesel je :Nikdar se m videl Kissel Gor-, je , fllrme| pred na Ueh k.i u.— i---jana tako divjega: bled in zbe- gan se je umikal pred njim k steni. To ni bil več človek, bila je zver, ki se je razkačena vr- bil in je prijatelju krepko stis nil roko. "Saj sem tudi sam na pol na betfu — Judeži vstajajo med nami/' je dejal; "a da si tako pljev, je zlata vredno!" "Ni moja zasluga." se je branil Gorjan. "Ne bo£ se prevzel, če ti povem," je nadaljeval Vresec, "ceno imaS: nisi se še dobro usedel v Ljubljani, že je pod Dobrničami obvisel Mustar na božjem razpelu ob cesti. Tlača« se je v krčih stresalo telo, luža krvi se je počasi širila na vse strani. Vid je umiral, v Gorja- D1I , _ HBHL ,lu bil > več .sledi sovraštva, gia na plen. Bliskoma se je Kis-i t , . x4 -ai. t- J f rtekaj kot sočutje in žalost se je v njem. A komaj za kmalu buhnil zverem iz krem- *el z«^1 napake, ki jo je bil dvigni[o zagrešil, če se ni bilo več bati poraženih tlačanov, so ti ljudje ,1li^rsil' *! vi ! Značilno pri tem je stali še vedno v boju, se niso "Jeg0%° ,n?tn° V^tudi dejstvo, da so vrgli v koš uklonili in se ne bi nikdar. V d"° v nevarn0fttI' na^° njih ni bila le silna volja zdravega človeka do Življenja, ampak tudi odločnost* ki jo daje v borbi velika, človeško usodo presegajoča misel. Zanjo so is-„„ {__... . . . i kali zadnjo odločitev; kdor je ta rShHkT11« hutel ubiti m'se'» Je moral ^UKem. prife trpljenja in .. T PaA SO, ga P°^°Pal1 iiti njih telesa. , vere v človeka. Med njim in l zasluzenimi častmi, v bližnjo ' ~~ | 1* TO IN ONO Cleveland, O —V "Buckeye" državi so torej vrgli manjšinske stranke z glasovnice. Takozvani demokraciji ni to prav nič v čast. Pravijo, da so glasovnice neveljavne, toda kdo naj jim verjame, da je izmeni trideset tisoč socialističnih podpisov, celih štirinajst tisoč ne- žna, PraVljo, da je dovrše- lin iz Californije v Vladivostok no glašbenb dele fh kultura ne | in dalje je dovolila, da sme iz-pozna predsodkov'. Well, o tem voziti za opremenitev svoje in-bi se dalo debatirati! Z vzgoj- dustrije za sedem milijonov negi vidika je zelo dvomljivo, dolarjev ameriških strojev, ka-da nam bi svetopisemske f®r>d-^tere je že kupila. Olje, stroje, be ln vedske bajke kaj koristi- aeroplanske dele, baker itd., ji le, pa Četudi se nam servirajo je ameriška vlada Zabranila, v glasbeni obliki. ali pa omejila izvažati zaradi Iger in koncertov imamo na njene invazije na Finsko in na repertoarju hič koliko. Pni, apel Anglije ki je domnevala, koncert z opereto "Chonita";da kufcaje Rusija ta materijal priredi zbor "Sloga". Na Za- PHdobite prijatelja, de se naroči ne Proletarca. priredbe klubov •fe fc. OKTOBER zbral. Tvoja smrt — moje življenje! je odgovarjalo v njem, in Lemut, Punčuh, Kalist in nešteto drugih je stopilo predenj. Prosojni in negibni so stali drug apneno jamo so ga vrgli in za-| ni bil »^ahopetec, a aulf." , J® čutil, kako ga spreleta hlad. čudno je razigrala Gorjana ^^J«1 Gorjanove udarce, vest o izdajalčevi smrti, a zdaj v<,ak ^nutek ™u je bilo teže. ni bilo časa govoriti o tem. Z'*aku mu & nedostajalo, -ne "Bodi kratek," je dejal, "po- vd,hmtl ne vdihniti ni mogel vej nam, kje stoje plemiški!" Vresec je pojasnil. Zasedli dovolj, prvič v življenju je videl, kaj je borba na življenje več kot rgračkanje. Zdaj je vz- pogledal Gorjana. trepetal nad tieizmernim pre padom teme in noči. Nekaj strašnega mu je presekalo zavest, ko se je ozrl v globočino. še vedno se je branil, a v nje- inKar J'e doživel doslej, kruto, krvavo gospodarili. Na- 'ludi J"načenje v četi proti Be-posled ao morali tlačani, zgnani necano^. vse je bilo komaj kaj kakor živina na grajsko dvorišče, kleče prositi usmiljenja in priseči večno zvestobo in vdanost zatiralcem. Zdaj ponavljajo — spravo po vseh vaseh okrog, a do Kočevja še niso prišli. Zastaja jim noga, ker po deželi bolj in bolj vrši o pun-tarjih na Rogu. "Torej ne bo težko k našim," je ugotovil Gorjan radostno. "Le skozi gozdove," je poudaril Vresec; "Poznam jih," je dejal Gorjan kratko* "zasadimo konje!" Prostost ga je klicala, dihala je iz gozdov, kjer so bili možje odločeni, da branijo svobodo do zadhjega. Rog je bil še da- Kisslom je bilo končano, onstran te smrti se je dvigala še vedno velika, neodločena borba. Gorjan se je zganil, zu naj je počilo nekaj strelov. Takoj nato je privršal Vresec v hiAo. "Odločeno je," je vrelo iz njega, "plemiške smo pregnali!" natančno toliko tudi komunističnih podpisov. Ako se pomisli koliko truda, stroškov in potov Je imela soc. stranka z nabiranjem podpisov, tedaj je naravnost škandal, da se kaj takega dogaja. S tem činom bo prikrajšanih za državljanske pravite precejšen odstotek ohijskega prebivalstva. Izgleda, da so pričeli gotovi elementi uvajati tudi v Ameriki Hitlerjeve metode! » Na prošli seji kluba št. 49 je imel s. M. Petrovich zanimivo predavanje o bodočih volitvah, kot tudi o splošni svetovni in gospodarski politični situaciji. hvalni dan ima svoj običajni koncert t bor "Zkrja". Dne 8. decembi^a pa ima sVoj koncert z opereto "Kovačev študent"! moški «bor *&lovan" w Euclida. goča. (Pri tem rboru "kruli" tudi I moja malenkost!) I*re so pa Kaj bo * Anglijo? dosedaj naznanjene sledeče:! Odvisno je, ali vlada V Mo-"Zakonske homatije", dramsko skvi v svojih tajnih namenih društvo Myemvftek"; "Poročna smatra, da je boljše, ako impe-noč", dramsko dr. "Saša zve- rij Velike Britanije razpade in zda" IW "Rdeče rote", Cankar- dobi tudi ona delež njegove a, ^ i CHICAGO. ILL. — Dramska pred- za Nemčijo. Gotovo j* dobila I sUva kleba it. i jsz v nedeljo 20. ok. ameriška vlada zagotovilo, da 1 * dvorani snpj. blago, ki ga Rusija dobi iz te 1 AKRON, O. — Konferenca klubov dežele, ne bo Šlo V Nemčijo. JSZ •»», druitov Prosvetne matice sa A_ . - i severni Ohio v nedeljo 20. oktobra v Ampak presenečenja so mo-1 Sioven*h™ doeiu t Kanmore, o. jeva Ustanova. Frank česen. dedščine, ali pa je za Rusijo ; j Dan Cankarjeve ustanove v Strabanu Cleveland, O. — V nedeljo 17. novefnbra gremo v Straba- London sedež mednarodne ivezc Strokovnih unij . Router poroča, da se je Med- i ne, kamor je bila povabljena' * ••d^i® i*, novembra v dvoraai narodna strokovna zveza pre- Cankarjeva ustanova vprizorttl!SNN- kako primerno igro in predva-j decembf r jati pevske točke. To bo storila cHtcaco.—2at>av. kluba Slove«. NOVEMBER WAUKEQAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ ia drultat Prosvetne ma. tiče 4 nedeljo 3. novvtnbfa V SND. ARMA, KANS. — Vesalica kluba a. 21 isz v soboto večer 9. novembra v Slov. dbtna na Tale/ SPRINGFIELD. tLL. — Domala sabatfc kluba it. 4T JSZ v nedeljo tO. j bovembra v Slovenskem domu. CLEVELAND, O. Na Zahvalai daa V fcetrkek 21. nofrfttnbra koHcert soc. Za«e V SND, St. Clair Ave. WAUKEGAN. tLL. — Kartaa sa-bava kluba it. 4S JSZ v soboto 2S. nov v SND. ČHICAGO, ILL. — Koncert Sava, Opazil je truplo v krvi in ja Kot PTV*K* J* vzel na rešeto kandidata republikanske stranke VVillkieja, o katerem je de- "Vojna je!" je ta dejal kratko. "Kje so tovariši?" čakali so na cesti, vsi v ae- oc vcuiiu uranu, a v nje-, ^SnSl'uhkn 1 '»^'na^nih'odn^ajev ne bo Kovih očeh je ieaijal , temu. da bi bi. ble-k, njegovo roko so grabili ^ tpuro ,2V® Je,n- „ Glede RooseVelta je potom statistike dokazal, da posnema n an .s . v mara'čem Hitlerja. Delna ».v^oa • Je mrzl>čno po-i kontrola nad kapitalom je u- Vid je začutil pekočo boleči-'^ ?Ckaj l5?!r,\'je,Vod v državni ^aHtalizem, ka-n o v pre i h hote Me od s k očU i ^ kl Pohitela medtem J terega prakticirata Hitler in je samo omahni 1 do ziclu Vi-1 iz ^aj Mu^olini. Brezposelnost skuša a je samo omannn do zidu. v i- nHJ po^ne J)0s|0vn se je in hjte, .. • ...... selila po zlomu Francije v Lon don in da se Je posrečilo zastopnikom vseh zvez priti pravočasno tja t arhivi vred. Zveza nemoteno deluje naprej in im* včlanjenih spdaj 14 držav. Kot najnovejša je pristopila strokovna zveza t Južne Afri- jal, da bi zopet rad privlekel »z j ke in *icer potem, ko sta se grooa takozvani svobodni ka-»zdruii,i obe zvezi belokožcev pitalizem, kar pa se mu, vsled 1 Ib inicev» ker drugače Zve- ..........za tudi ne bi sprejela: (It "E ") krči. Poklical bi Gorjana po imenu, pa glas ni mogel iz grla. Kaj bi klical, zver pred njim ne bi čula ničesar! se je tega zavedal, vsakdo je vedel, kako dragoceni so trenutki. del je še Gorjanovo pest pred seboj, nato se mu je dvignilo v grlo nekaj toplega, osladhega, napolnilo mu je usta in nos, kri ilov ekonomičen nvtomatlčOn vodni grelec ODSTRANI NEPOTREBNO DELO V ZVEZI Z GRETJEM SPOMLADI IN JESENI SrOTINE jih dsne« uporablja avto. matične plinske grelce, ker so prona-*li, da jim U čudoviti način prihrani na času in d#lu ▼ preminjajočem vremenu. Prtskrfclt« ai vka podrobnosti o tom nedaj. Vprašajte po Itredno nta-kih cenah za tretje n plinom. PiAite ali kličite- na va* najbližji Public Service urad. Public Service Company of Northern Illinois Vreikrbi enakomerno ttmeperatnro v tanetljirem rrfmetm m vfili farnem m v p«r mlmitah In «4« mals Him ' samo $49.50 ...vključiti! »vtoma-tični termostat knn-troInHt iTMentt pomoli f ■ ■ i v hlev po konja. "Zdaj sem vam lahko za vodnika," je dejal družbi z grenkim posmehom; "kar zapuščam, bo čakalo plahienov." Udarci kopit so se nemirno usuli na trdo cesto, sedem jezdecev je bežalo, sedem izobčenih ljudi brez doma in brež miru, da utonejo v gozdove. Živ si! je radostno Odmevalo v Gorjanu; potem pa je v to prelepo zavest padla nenadna muka. Ali ni od te ure t mrtvirfT človekom, ki leži še V krvi, ki bo j)a jutfi, p^JUtHŠilT^m kot mučenfška žrtev pokoprfn v čr-nozastrti Ljobljahl, sklehjena usoda hje, ki mu je vrnila življenje? fto 11 še kdaj vfdel nosno upornico, ki je bila vsa njena mladost neprekinjena veriga pevci In { pevke, da bodo podaljšali program. Preostanek gre Cankarjevi ustanovi. Naši vrli Stra-baročani se zelo trudijo, da nam gmotno pomagajo. Več podrobnosti o delu za to prireditev še pride pozneje.. , John Krebel. V interesu obrambe Zakon o maksimalnem delavniku in mezdah se čezdalje bolj krši pod pretvezo narodne obrambe. Treba je hiteti t vladnimi naročili, pravijo dtloda.j pro«*m Ja,ci- 1 (V Clevelandu smo toliko "sre- čimdalje vet&ji in nevarnejši obseg. Ta organizacija slfri nemškemu gestapu. In končno, vsa mamenja kažejo, da se ameriško politično gibanje koncentrira v ene sa-mo rftfnnko, to Je v vladno. Prvi ko*ak v to sm^r Je imttiovanje dveh piS)minent-nih repulflikancev v Hoosevel-tov kabinet. Drufci je, kratenje pravic manjšinskim strankam, tn tretji korak jt, rtatfelnb sli-Čna platforma obeh sttank. Petrovich je dejai du nimamo vpričo te analine druge iž-bire kot voliti šbclaltetttrt« kandidate kjerkoli so na listi. 86-clalistična stranka nima letos v avoji platformi običajnih takojšnjih zahtev (immediate demand«), ker te je Že vse Roosevelt pobHlU temveč takojšnjo socializacijo vsega narodh&gn bogastva v korist vwga ljudstva. t*oleg tega Je stranka rta-čelno za najAirio delavsko demokracijo in za trajen mir med vsemi narodi. * Rezona številnih piknikov, izletov, praženje dunajčank fwlener roaat) in balirtcanja na sedanji nad polovico strada. ■ . i fctl Ti .11 A ■ Svarilo naprednim vrstam Komur izmed naprednjakov je res za delo in boj v korist naprednih Mej, fmfc vae prilož-nojfti iti V akcijo. Kat naj pogleda na primer v Ameriško Domovino in v druge klerikalne liste, pa bo izprčvidel, kako agresivni so nasprotniki naših idej in naših organizacij.- Obnovite naročnino, čim vam poletei S tem nam veliko prihranite v If4l. MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba v ko-rUt Proletarca v nedeljo 2. marca e dvoraai SNPJ. APfclL - CHICAGO, ILL. — koncert Sava, V nedeljo ŽO. apriU e dvorani SNPJ. JUNIJ ČHICAGO, TLL. — Piknik v korist Proletarca t nedfeljo 22. junija pri e Willo« Sprirtfsu. *a ■ N—ii Tujci v Zed. državah V Zed. državah je Še 8,18 takih tujerodrev, ki niso državljani. Phed 10. leti Jth je bilo 6,2>4,*1S, ali 50 odštotkov več kakor sedaj. Te ugotovitve je podal justični oddelek. - '* *-■- i - * -■ - - • - - - -- Mešanje sladkorja s saharinom . Vuled ne«nosne|ra pomanjkanja šla d kor j a v Italiji Je Vlada izdala odlok, da še ga moTa mešati v predpisani količini s saharinom. iiiia k im , m h » t ti <» Ni je težje haloge kakor pisati aa aoetaltaem v deželi, ki je brez organistrenef a aociali-•ticnega gibanja. Ušten to PALANDE6H'S IfUGOSLlV-AMERIClN RADIO BROADCAST £v*ty Saturda^ 1:30 ti ?:30 P.M. STATION W HI P 1480 kilocycles (Flrat Stallon on Vour l>lal) Featuring a program of Yugoiltv Folk Music trt ,-,r .i . .................. Dr, John J. Zavertnik PHYS!CIAN AND SUROEON omete HOURS: 2:0C—4:001 7:00—8380 Daily At 3724 W. 26th Street Val. Crawfor«l 2212 At 1858 W. Cermak Rd —«:0b fr. m. I>al1y Tal. Caaal 1100 Wedne»day and Sunday by appointments only Reaidence Tel.t Cravford S440 If ao an«wor — Call Aattln 5700 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI KAIIOCtt« BI DNEVNIK "PROSVtTr Stane ha cela lata $6.00, pol lata $9.00 I Mi rta vi jI Jte Sova druRtea. Pwet MatioV(tr) jft treba ta novo dmutvo. Naslov ta list In u tajništvo jat IKlSt S. Laitndale Ave. CHICAGO, ILL lllBlllllllll POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchari BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 14H 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav VVeekly Devoted to the /AT Tirm A T^ s^H EDUCATION Interest of the VVorkers iJUiil HI A U HI ^ ORGANIZATION OFFICIAL ORGAN OF 1 r\ i 11 . i /-% r\ w CO-OPERATIVE Yugo»lav Federation S. P. JL IVv/ JL/Ju; JL X VJLVJOV^ COM MON WEALTH NO. 1727. Published Weekly at 2301 S«. Lawndale Am. CHICAGO, ILL., October 16, 1940. VOL. XXXV. REMEMBER THIS DATE Sundayf October 20th, will be a big day, and th« clima* of much prcparation and rehearaing of what promises to be a highly intereating program at tke SNPJ hali. In previous articles we have informed you about the program of song«, ipeeches, plays, etc., so without further ado we -vili go cn to on* of' the main purposes for spontoring this campagin rally, program and dance. Members of Branch No. 1 JSF, intend to make this affair a great successs as their annual dramatic program, tn addition tc boost;ng the campaign for the Socialist Party nominees. After a difficult struggle against reactionary interests, the Socialist Party has won its plače on the ballot and aH those wishing to vote for the Party's candidates will have the op-pcrtunity to do so. V Branch No. 1 did cplendid work in collecting signatures to get the Party on the ballot, and is now following up w.'th this campaign rally before the eleetion on November 5th. Returning from a series of campaign meetings in a number tf states, Norman Thomas has this to say about the campaign: "I have always refused to prediet for publication the size cf our vote >i| any campaign. It is a policy I shall not break, bat I want to share with our supporters the news that on this sw^ng around the circle, I have found a far more encouraging situation for us than in 1936. "The conviction U growing that we only are discussing *erious issues seriously in terms of the common man and his hopes and fears. VVilikie is slipping and that fact is admitted sorrowfully even by some of those who hoped that he would be their Mes-siah His San Francisco effort to state a foreign policy in opposition to Roosevelt'« was a pathetic failure. "But if Willkie U slipping—to the benefit of Roosevelt— ♦he latter has no such volume of enthusiastic support as in 1936. There is a widespread fear, which ought to be more definite and effective, of the trend of his policy and his conscription. "Ali this adds up to the conviction that if we keep up the fight, we can and will be a positive force, the main brake in the American descent to fascism." DEBS DAY CELEBRATION TU K DKAFT AfT— WHAT IT MEMS The progi um of Brsnch No. 1 JSF, it the SNPJ Hali, Chicu^o, Sunday, Oitober 20, will al«o be a Deb« Day 'elebration, marking the fourteenth innivorsary since the death of the beloved Socialiat leader and human-itarian. . Capitalism^ Nasty Mess Americans who sincerely desire to preserve democracy as we have known it have scant g round s for optimism as ap-proaching winter promises England an advantage in her opposition to Hitler's thrusts. For one thing is certain. It's this: If Democracy is to be pre served, the dietators must be more than held at bay. They must be crushed. And if vre will khink of Russia, Spain and the Baltic nations, in addition to Germany and Italy, we'Il understand that the erushing of dietators—and, of course, the fostering of democratic governments w here totalitarianism has been established—is a mighty big job. If world democracy is to be achieved, it looks as though this sorry planet is a long way from peace. The present war is likely to be a long one. Hovrever, there U a hateful parado*! Long wars don't strengthen democracy anywhere. That is a fact even in these United States of America, as has been demonstrated by the nevr national policy of peace-time compulsory conscription. What-ever vre may think of the necessity of that policy, it can hardly he said that conscription for vrar is essentially a democratic program. ' Before the coming vrinter is over vre are lakely to see vride-apread disease and starvation among the peoples of Europe. And before the vrar itself has ended and the mess cleaned up vre are likely to see our own American economy vreakened and many of our ancient privileges revoked. Socialists have a right to assert that the people vrho have been ruling and shaping policies in the capitalist vrorld have made a sorry mess of things. They have right to recall the many slanders vrhich have been hurled against them in the past and ask: "Who, novr, U destroying private property7 Who, novr, is break ing up the home? Whov novr, is menacing civilization? VVho novr, is attacking religion?" Those are some of the things vrhich vrere deseribed as the purposes and sure results of Socialism. And those very things are taking plače vrith the utmost ferocity in thoae very countries vrhich have crushed Socialist movements and driven Socialist leaders into esile. VVhat, novr, about the charge that Socialists are bad be-«ause they stand for the international brotherhood of ali peoples? Wouldn't the outlook be brighter if the vrorkers of ali nations had stood together in Socialist co-operation? We hold that the anti-Socialist rulers of the capitalist vvorld have made a sorry mess of things. Moreover, vre don't believe the mess can be cleaned up until the peoples of ali nations de pose their eaploiters and establish the kind of vrorld commonvrealth vrhich Socialists always have envisioned. —Reading (Pa.) Labor Advocate. EUCENE V. DEBS Now and then out of tbe veiled universocomes • friend. In tbat bo«r, and in oft-ropoated bour« during our lifetima, bo is tbe buildor and tbe bearor of our dearest tbougbt. Now nnd tben HUtorjr, in bor loof, t wavering, stunbling, forvrard court«, |ivn us a Hugo, n Lincoln, or a Debs. Sooing such men, we can roaliso wky Emerson and Wbitman forovor bed patience and bopo, and lookod to tbe ture-coming of tbe brigbt dajrs. Debs grootod bumanitjr, and mankind'* dajr was brigbter and tvreeter. His tonoe, libo toneš of b«IU, uroro firm and »weet. Something of bim wii left witb ali men be camo in contact witb. AUSTRALIA LABOR GAINS IN ELECTIONS They had an eleetion in Auatralia recently. The Conservstives who control the government vere quite sure they would be svept back to power by inereased majorities. That vas the only "patriotic" thing to do, they told the votera. The votera. apparently, didn't agree vith them, because they svung so heavily to the Labor side that no party has a majority in Parliament. The reault will probably be a coali-tion jrovernment, vrith aH parties represented in the cabinet In the circurrstance«, that ia prob-ably the sensible thing to do. Auatralia is at war; it ia also di*agreeably close to Japan. It is a time when ali classes should puli together. Poaaibly the votera had something like that in mind when.they rebuked the government vvhich »ought to take advantage of the war situation to prolong its cxistence. Labor. i oBii|»aii> Union Polilir« The deception« of company unionism had to be exposed and overcome before a genuine labor movement could train strength in America'« great Industries. Among these deceptions vras the propaganda that ali bleasings flowed tc the vorkers from benevolent and paternal Corporation« who rejoiced in raising vages and improving conditions out of the goodneaa of their hearts. The vrorkers came to resllze from evperience that the better organized they vere, the more "benevolent" vrere their employera in these regards: and that there vsa a direct relation betveen th* improvementa they secured and the pressure they themselves ezerted. Rut in politics there ia atill too much compnny union thinking in la- bor ranks. The delusion is stili vide-spread that benevolent politicians shower blessings on labor out of the goodness of their hearts. Actuslly, experience vvill ahow that ruch blessings as labor has obtained vere secured from the politicians by labor'a organized strength; and that politicians vrere benevolent to labor in proportion to the pressure that labor can exert upon them and to their dependence on labor support. When ali of labor advances beyond the senrile crmpany-union way of thinking—vrhen it realizes that politi, cian« are the beneficiaries of labor rather than benefaetora, and act« ae-rordingly—it urili be surprised to aee hovr much more benevolent politicians is funny vhen tbey start eating grass..." Prisoners of war from France provide a different kind of entertainment. One camp i« close to an aerodrome. When Nazi airmen fly ao 1ow over the head« of the priaoner« that they have to throvr themaelve« on the ground, the journalist ia amuaed: "8omewhere in Mecklenburg... Mid-day heat of a cloudleas day in July, camp crowded vrith nev arrivals of priaoner« from the front. A squadron of fighter planeš taking off from the neighhoring flying field roara past at a height of only a couple of metrea... Shrieks are heard and ajl Ihrov themaelves on the ground." Bug« on your wind«hleld are a bugaboo to your «afety. tir LEE PRESSMAN • Ali persons vvho are inducted into tbe nulitary forces are to receive a statement upon their diseharge indl-cuting a mu. ir.f act ory soiupletion of itaeir periolt of training, * la the caae of persuns vrho Inve j to len ve their job« vhen they are inducted into the military forces tuey *tll be entitled to reeuiployment io their old jobs if they can meet the tolloving conditions : (a) they must rcceive the certi-. ficate of »atiafactory completion of j their aervice; (b) tbey must be quuli-fied to perform the duties of such position; (c) thcy must make applica-' tion for tee)nployment vrithin 40 day« i after they are relieved from their tiaining; and (-d) the circumatances! of the employvr -rau»t not have so; changed as to miHte it im possible or ' unreasonable to reemploy the indivi-dual involved. U is difticult to prophesy us to how the »Court may interpret the term "im possible or umeasonablc" as J'sr as the employer is concerned. On its face it seems unlikely that this term vrill nfford any reasonable pro-teetion that a vrorker may receive from his union to obtain reemploy-ment after he has left the military service. In the čase of government employ-es. vrhere the person can show that he has met the above conditions, he uill be restored to his former position or to a position of like seniority, status and p«y. In the čase of em-ployes of states or other political sub-divisions, Congress declares it to be its sense that such person should be restored to their former position« or to positions of like seniority, status and pay. Ali vorkers in private industry vho are restored to their former em-ployment are to be restored to their seniority and shall be entitled to par. ticipate in insurance or other bene-fits offered by the employer pur-cuant to establiahed rules of practice relating to einployes on furlough or leave of absence in effect vith the emp!oyer at the time that the indivi-dual vas inducted into the military service. Furth« rmore, such persons may not be diseharged from their position vithout cause vithin one ycar after such registratiort. • J* • Any person vho; after leaving the service, is not reemployed or is denied othrr benefit« in violation of ar»y of the provisions of the Act. may file a petition vith a Federal Court. The Federal District Attorneys are authorised to act aa attorney« on be-half of the petitioners in these cases. The Court, if it rule« in favor of the employe, may order the employer to comply vith the provisions of the Act and in addition compensate the vorkers for any loss of vages or benefit« suffered by reason of the employer's unlavful aetion. Of course these proceedings vili be subject to appeals by the employcr to the higher courts vhich vould, of course, result in the dclays vhich ac-companv any judicial proceeding. The Director of Selective Service, vho ia appointed under tbe act by the President, is direeted to estab-liah a personnel diviaion vhich is to render aid in the replacement in their former position« or in «ecuring nev positions for the members vho have completed their military service. VOTING RIGHTS Any person inducted into the military force shall be permitted to vote in person or by absentee ballot if umler the Vivh of the state ol vhich he ii a resi Jc nt be is entitlec to vote by jib.sentee ballot in thr eiection, Hcvever, no person is to receive u lea.e of absence for long« i than one day in order to perinit him to vote in person. Therefore, unles: Stute la*s pet mit voting by nbsente< ballot, ttie men in the military servic. aru not, under the Act, specificull) piotected iti their ri^hls to vote. INDUSTRY The PieHident ia empovered tl.rou^h the heud of the War or Nav> D« part ments, to plače orders and detunnd pcioritie.s vith industria establishmcnt.s for any national delen.*« mateiial. In tbe event any such industiial establishment refuses to give such orders, the rt quested prior ity or to accept the oreter for a rcusor.able priče, us determined b\ tke Serretary of War or the Secre-tary of Navy, the President, througr. the aid of the War and Navy Depart-ments, it« authorized to take imme-diate posM*ssion of the plant in order to manufacture the material re-quired. The company is to be paid a fair and just renta! for the use of the plant and the material. In addition, the corporation and the individuals involved shall be guilty for a felony vhich may be punishtd by imprison-ment for not more than 3 years or a fine not excee«ling $50,000. Where the government takes over any plant in accordance vith this procedure, it is specifically provided that existing state or federai lavs concerning the health, safety, secur-ity snd employment standarda of the employes in the plant shall not be affected. A question may veli arise as to vhether the emp!oyes vili also be entitled to their rights under the State or National Labor Relations Act as employes of a private concern or vhether' they vili be considered to be employes of the Federal Government. Important Dates Sundaj, Oct. 20.—Conference of JSF Educational Bureau organizations in Kenmore, Ohio, at 2166 Man-chester Road. Sundajr, Oct. 20.—Campaign rally, program and danee sponsored by Branch No. 1 JSF. bt the SNPJ Hali, 2659 So. Lavndale' Ave., Chicago. Sunda7, Oct. 20.—Debs Day Dinner at the Workem Lyceum, 2733 W. Hirsch Blvd., Chicago. Sunday, Nov. S.—Conference of JSF Kducational Bureau organizations in the Slovene National Home. Waukegan. 111. Gel Your Ticket« For Final Campaign Rally CHICAGO—Norman Thomas and Mavnard C. Krueger. Socialiat Pres-idential and Vice-Presidential nominees, vili speak at the same meeting for the first time in the 1940 campaign in Illinois vhen they appear at the Wind-Up Rally on Wcdne«day, Oct 30, 8:00 p. m., at the Medical Art« Building, 185 North Wabash Avenue. Tickets are 15 cents each in advance of the meeting and 20 cents a t the door. They can be secured from the Party Office, 549 Randolph St. Phone State 3250. Broken traffic rule« are like boom-erangs, says the Illinois Automobile Club—they vili avenge themselves. THE MARCH OF LABOR COAL AND UNIONISM. A His- t<»iy of the American Coal Miners' Unions, by David J. McDonald and 'C«lvard A, Lynch. Coal and Unionism is dedicated to the millions of unsung heroea vho ;rope in darkness to make America »righter—the coal miners. . In it is set forth something of the 'ccomplishments and defeats of miners' organizations from the very Mginning to the present day, and nore particularly of the United Mine Workera of America from its birth \ Columbus, Ohio, in 1890 to ita ol l«*n anniversary at Columbus, O., :n 1940. In 226 pages, it touches on the Sighlights of that period, and tella of •ht major milestones vhich dot the path of this union through a half-century of vigorou« American his-tory. In a forvord, Ninth President of the UMVVA, John L. Leviš, says: "The United Mine Workers of America ia a human institution. It has ali the limitations of a human institution because it is composed of human entities struggling for progress In our industrial vrorld—making mis-takea like ali other human institu-tions, be they political, social or religious. But, vith aH of its errora and tn ista kes of judgjnent, in the years of its history, the United Mine Work-ers of America also has to ita credit those great fundamental ideals and principles to vhich it is committed, and it points to a proud record of accomplishment, done in the name of suffering mankind and done in the name of greater social and induatrial progress for the people of our coun-try, the people of our industry and for the nation itself." Discovery of the exi«tence of coal in vhat vas to become the United States of America, in the year 1673, by the tvo great French explorers, Msnquette and Joliet, ia an intereating story. The hiatory of the United States might be traced by the de-velopment of ita coal industry, from an agricultural state to an industrial nHtion. When those tvo strangers from a civilized land found outerop-pings of a black stone vhich burned, some vhere in the savage Northvest, thev could not imagine that someday hundreds of thousands of men vould earn their livings by mining and pre-naring that stone. The Indians vhom they encountered knev nothing of the use of thi« stone. It looked pretty as it glinted in the sunlight but H vas too brittle to use for arrov head«. Neither Marquette nor Joliet thought that aome day men vould bore through the earth and extract that black stone vith machines that vould pour it into car« at the rate of five ton« a minute. They did not knov that thousands of men vould be maimed or killed in the relentleas struggle to take more and more of that «tone avay from the vomb of Mother Earth, vhere it had reated for millions upon million« of yeara. Their vildeat visions could not have pietured that black stone being broken and crushed and poured into the mav of flaming fumacesto create pover to drive vheels and pistons and cogs and turbines. That black stone vas the little knovn or little used substance called coal. The rapid industrial deveiopment of this country vould have never been possible vithout the "black diamond" in vhich ia stored the pover to drive machinery. Steam pover va« one of. the firat . method« of driving machinery knovn, and a« the coal mining indu«try fumi«hed that pover, it grev rapidly. And, a« it« tise developed, the goods of man and the nev conveniences vhich came into man's life developed apace. In the closing .vears of the last cen-hiry and the beginning of the present, ihe steady stream of immigrants en-tering Nev York from aH foreign -ountrie«, came by thouaand« because they heard by letter or by returning pountrymen that there vas vork for ali comers in the coal fields of America. They set out for them immediat-ely; and most of them apent the rest of their live« digging coal. Among them are many thousand« of Slovene«. It is natural that in ao large an industry, unionism played an important role, as, vith the grovth of the industrv the labor exploitera kept apace and had to be counteracted. In the year 1849 the firat local union of coal miners ceme into ex-istence in the United State« of America. Thi« local va« formed by a man named John Bate«, in the an-thracite region of Pennay1vank. The entire history of unionf«m in tbe coal field« — from the date of thi« first local and iU firat diaaatrou« "trike, to the preaent-day United Mine Workers Union, vith ita local« «nread ali over the Anthracite and Bituminou« coal fielda—ia told in Coal and Unioniam. The coal indu«try reached it« greatest produetion during the f!ve.year period from 1918 to 1918, vhen the almost unbelievable tonnage of t,-960,938,537 tona vas produced, or almoat one-third a« much a« the mine« of America turned out ln the entire period from 1807 to 1918. The formative ye«r« of the coal miner'« union, the day« of John Mitcht::, tUt tragic era from 1908— vhen Thomas L. Leviš came into leudership after MitchelPs death_to 1911, reform and renovation, the prevar era, the Union and the World War, Post-*ar receasion, and up to the present period, vhich climazei 60 years of activity celebrated by the United . Mine Workers Union thi« ycar—are chapters filled vith strife, and tnany times bloodshed, in the history of the coal fields. Developments of recent yesrs—the CIO and its dlfficultie« snd successes in organizing the automobile, rub ber, teztile, metal mining, shipping and lumbering industries, make up the closing chapters of the book. Many of our people vho have play» ed an impoitant role in their unions in the hard and soft coal fields vili find interesting reading about their ovn activities in this book. It is published by Lynsld Books, Georgia and Sligo Avenue«, Silver Springs, Maryland, and sells for $2.50 per copy. J. D. PRIZE-VVINNING ESSAY (The folloving essay vas a first-prize vinner in the Four-Star Esaay Contest, recently conducted by the Union Label Ttades Department of i the American Federation of Labor. —Editor.) WHY I AM A LABOR UNIONIST I carry a card because it carrie« me into the hearts and thought and sympathetic understanding of millions of other average human being« vith problema like my ovn. M.v card guarantees me a respectful hcaring at sil times from my employer. It guarsntees me s living vuge, decent vorking conditions and time to en. joy my home and family,.It entities me to the benefits of knovledge and experience acquired by my fellov-craftnmen. It give« me social contacts I enjoy. It creates vithin me confidence, good fellovship and a strong sense of security and vell-be»ng. It promotes the brotherhood of man through honest vork, fair bargaining, "live and let live" and a just tovard for aH. It advances patriotism, elevate? tny standarda of thought and living. per-mita me time for cultural pur«u!ts and spiritual thinking. It stand« for self-support and mutual advancement, vhich mean un-end ing proceas. ' It put« the shoulder of experience and mutual assiaUnee behind th« veaker link« in the chain of life and keeps the pace a steady one for ali. It make« understandable and un-forgettable the brotherhood of man. There can be no forgotten men in such sn universal brotherhood. I csiry a card becauM I believe that, if the Carpenter of Nazareth vere here today, He too vould carry one, thus helping to make practical, through true trade unionism, the pre-cepts He laid dovn for aH mankind 2,000 year« ago. These are the reason« vhy lam« labor unionist. —Fred L. Carver, Ho!lyvt>od, Calif. NEW Y0RK ON BALLOT; INDIANA ALSO PLACES NEW YORK.—Campaign victory of the veek vas the placing of the Socialist ticket upon the ballot in Nev York sUte, the Call of last veek report«. Approximately 25,000 signs-turea, double the number neces»ary to qualify, vere filed in Alban.v veli in advance of the legal deadline. Nev York petitona. bound in the form of a gigantic book, stacked up over tvo feet high. Indiana, alao a difficult state in vhich to qualify because of the re quirement that each individual «i g nature be notarized, came through vith flying colora. In addition to the«e tvo state«. the Socialiat ticket va« placed on the ballot in Idaho—a state in vhich the Party failed to qualify in 1936—and in Minnesota. Ballot atanding in Texa« Is also certified. Reverses csme in Iovs and Oregon In both of theae states the eleetion official« took advantage of technic«l-ities to rule tbe Socialists off. A court fight is being ttndertaken in Nebtaaka vhere the aetion of of-ficiala appear« to be in clear violation of the lav. S0LIL0QUY OF A SENIOR CITIZEN Not a cent for pensions! Billiona gone to var? Ali our hard-earned «avinjr* In the mon«ter's ms v; Me snd mother »crlmping On a beggar's dole; Prieata and preacher« prayin» "For the heatben'« «oul"; And vhile I alt here pstchin* The botom of my pa nt«, "Sacriflee, my brother"! Some pollticlan rants. \ I hope I ain*t aedittou«, But me and «1« snd vife Juat can'« get «o ezclted / About OUR vay of life.