Stališča komunistov na območju naše občine Zahtevne naloge na gospodarskem področju • Konferenca je poudari-la, da celotno družbeno po-litično in ekonomsko doga-janje zadnjega leta obele-žuje spremembe v družbe-no ekonomskem sistemu (reforma), ki so okrepile materialno osnovo samo-uprave v gospodarstvu. Ugotavljamo številne dobre rezultate prizadevanj za večjo produktivnost in do-bro gospodarjenje. Komuni-sti pa v svojih analizah pre-malo poudarjajo uspešnost reforme in enostransko ob-ravnavajo samo nerešene probleme. Analiza pozitiv-nega in negativnega, poseb-no vzrokov negativnega, lahko pomeni osnovo za uspešno aktivnost komuni-stov. Konferenca je ugotovila, da ZK v podjetjih veliko razpravlja o proizvodnih Slabe ocene mladine pomenijo oceno generacije, ki vzgaja ¦ Problem šolstva in mla-dine je po mnenju konfe-rence zelo pereč. Posebne težave povzroča v šolstvu različen položaj posameznih šol, v občini in med občina-mi, tako v pogledu mate-rialnih izdatkov in osebnih dohodkov vzgojnega kadra, kot glede delovnih pogojev itd.. Vse te razlike nimajo posebnega obeležja, ker ne izhaja iz razlik v delu in rezultatih dela. Zelo kritično je konferen-ca ocenila odnos družbenih faktorjev do vzgoje mladine in skrb zanje, ki je pre-majhna, kar se kaže v vrsti negativnih pojavov, pre-stopništvu itd. Poudarjeno je bilo, da vse slabe ocene mladine pomenijo oceno ge-neracije, ki vzgaja. Kritično je bilo obravnavano tudi otroško varstvo, kateremu se v občini posveča odločno premalo skrbi. in poslovnih nalogah, ob tem pa tudi o odnosih. Po reformi so doseženi številni dobri rezultati. Premagovati pa je potrebno tudi številne težave, ki nastajajo zaradi slabe organizacije dela, ne-jasne razvojne usmerjeno-sti, kadrovskih problemov, v veliki meri pa tudi še za-radi slabo razvitih samo-upravnih odnosov, neinfor-miranosti itd. Med vzroki težav je goto-vo dejstvo, da so nove raz-mere gospodarjenja izredno zahtevne. Ni namreč lahko n. pr. čez noč menjati orga-nizacijo dela, tehnološke po-stopke, menjati proizvodnjo, najti nova tržišča itd., kar vse je v številnih primerih nujno. Tudi menjanje de-lovnih navad, mentalitete itd. je težak in dolgotrajen proces, ki terja izrednih Večji poudarek osebni odgovornosti • Veliko pozornost je konferenca posvetila kritiki in njeni družbeni funkciji. Konferenca vztraja na sta-lišču, da je potrebno gojiti tako kritiko, ki bo zagotav-ljala polno odgovornost ko-munistov za kršitev moral-nih norm. Zavrnila je miš-ljenje, da je kritika posa-meznikov lov na čarovnice, da je kritika posameznikov nesmiselna, češ, saj je razne zlorabe omogočal dosedanji sistem in praksa. Značilno za avtorje takih gledanj je, da takrat, ko so sami pri-zadeti (posredno ali nepo-sredno) sleherno kritiko po-polnoma in povsem nekri-tično in demagoško zavra-čajo. Konferenca še ugotavlja, da se pri kritiki, ki je zna-čilna za preteklo in sedanje obodbje, vendarle preveč zanemarja njen idejni po-men. Kritika mora postati sestavni del samoupravlja-nja in družbeno političnega delovanja. Bistveno je, iz kakšnih osnov je in kaj ho-če kritika. Sama kritika problemov ne rešuje, poseb-no pa ne kuloarska, med štirimi očmi, anonimna, zgolj sentimentalna, ten-denciozna ali celo temelječa na neresnici. Kritika mora izhajati iz pozicij samoupra-vljanja, uperjena mora biti zoper vse, kar samouprav-ljanje zavira. naporov delovnih ljudi, predvsem pa tudi aktivnosti subjektivnih sil. Opozorjeno je bilo tudi na »zunanje faktorje«, ki gotovo vplivajo na stopnjo uspešnosti reševanja pro-blemov v podjetjih: nedo-grajenost in nedoslednosti v gospodarskem sistemu (po-sebno devizni režim, cene itd.), neenakopraven položaj nekaterih gospodarskih pa-nog (tekstilna industrija itd.). Vendarle je bila raz-prava in njena kritičnost usmerjena pretežno na no-tranje faktorje in na iska-nje možnosti znotraj delov-nih organizacij za boljše go-spodarjenje in reševanje problemov. Predvsem v tej smeri lahko komunisti v de-lovnih organizacijah prispe-vajo k hitrejšemu družbe-nemu napredku. Več resnosti in resničn« zavzetosti za ustrezno ukrepaojc 0 Ne glede na značaj pro-blemov, ki so bili obravna-vani, je konferenca ocenila tudi odnos ZK do njih. Os-novne organizacije si po-svojih močeh in sposobno-stih prizadevajo za hitrejše reševanje problemov, ob tem pa mnogokrat naletijo na številne težave. Pred-vsem marsikje manjka res-noeti, odgovornosti in res-nične zavzetosti za ustrezno ukrepanje. To posebno pri nekaterih komunistih, ki imajo vodilni položaj. Veli-ko je govorjenja in formal-ne pripravljenosti za akcije, pri delu pa nedoslednosti. Pri obravnavanju organi-ziranega delovanja ZK se je konferenca zavzela za večjo disciplino in odgovorncst, za večjo revolucionarnost, za smotrnejšo kadrovsko politiko, predvsem pa tudi za učinkovitejše metode usposabljanja komunistov za družbeno politično delo, pri čemer bo tudi občinski komite moral delovati ak-tivneje.