Iskra mora sama najti lasten izhod in rešitve
Tik pred novim ietom so sodelavci Iskrinega tednika ISKRA obiskali predsednika PO SOZD Iskra Franca Sifkoviča in ga naprosili za krajši razgovor. In ker je kar okoli 20% zaposlenih v celotnem SOZD-u v ob-čini Ljubljana Siška. smo se v našem uredništvu odločili, da del razgovora povzamemo tudi mi.
V letu 1987 smo se spoprijemali z ogromnimi težavami in problemi, pretežna večina pa je bila sistemske narave. V prvih mesecih skupaj pol leta, smo se ubadali s problematiko plačevanja v tujino, neprestano smo imeli težave s pomanjkanjem plačil-nih sredstev in ta problematika se je proti koncu leta še zaostrovala. Obračunski sistem, za katerega smo še ob koncu lanskega leta in v začet-ku letošnjega ocenjevali, da bo nev-tralno vplival na poslovno dogajanje v Iskri, je v drugi polovici leta poka-zal svoje slabe plati in na nek način vplival tudi na velike izgube, ki smo jih imeli v devetih mesecih in, ki jih bomo imeli tudi še v naprej.
Brez dvoma pesti skoraj vse naše delovne organizacije pomanjkanje lastnih sredstev, ki postajajo izjemno pomemben dejavnik predvsem zato, ker obresti, ki jih plačujemo na izpo-sojanje sredstva, postajajo vedno po-membnejši strošek, ki ga marsikate-ra naša delovna organizacija eno-stavno ne zmore prenesti.
Kaj pa protiinflacijski program. ki je sedaj v polnem leku?
Seveda ne morem mimo protiin-flacijskega programa, ki je močno prizadel večino delovnih organizacij Iskre. Ocenjujem, da v zadnjih me-secih letošnjega leta cenovna politi-ka, ki jo vsebuje protiinflacijski pro-gram, še ne bo učinkovala s polno močjo, izrazito pa bo vplivala na po-slovanje celotne Iskre v začetku pri-hodnjega leta. Ta cenovna politika je v trenutku vzela Iskri več kot 120 milijard dinarjev, res pa je tudi, da jih nekaj dobimo nazaj, v kolikor bodo delavalvacijski učinki trajali ta-ko kot so zastavljeni v tem trenutku.
Dogovorjeni smo, da bomo šli v nekaj smeri:
- ko sem govoril o tem, da nam bo protiinflacijski program pobral ogromno denarja, sem pozabil ome-niti, da je vendarle devalvacija, v ko-likor bi njeni rezultati trajali še v pri-hodnje, za Iskro ugodna v tem smi-slu, da vendarle postavlja izvoz v ne-koliko boljše materialne pogoje in zato ocenjujemo, da moramo vse sile v prihodnjem letu napeti za dosego vse večjega izvoza. To je edini izhod, s katerim lahko ublažimo negativne učinke protiinflacijskega programa in tudi učinke reševanja jugoslovan-skih tržišč - domače prodaje. Izvoz bo absolutno v prvem planu. Seveda pa bo za učinkoviti izvoz potrebno še zagotoviti   tekočo   proizvodnjo   in
uvoz repromaterialov, kar je še ved-no odprto vprašanje,
- znova oceniti v vseh delovnih in temeljnih organizacijah, pa tudi v ce-lotni Iskri programe z vidika tržne usposobljenosti. Sprijazniti se mora-mo z dejstvom, da je trg tisti, ki v končni fazi odreja, kaj bomo delali, predvsem pa, koliko bomo delali. Tržni kriteriji so še vedno marsikje zapostavljeni in zato tudi v marsika-teri naši delovni organizaciji prihaja do težav, torej odločno tržno prever-janje vseh programov,
-  preveriti bomo morali tudi 12 programskih usmeritev, ki so zapisa-ne v dokumentih o razvoju Iskre do leta 2000, če ni to le morda nekoliko preširok spekter programov, ampak ta naloga je nekoliko bolj dolgoročna
-    izdelati   moramo   varčevalne ukrepe na področju energije, suro-vin, repromaterialov, pOlizdelkov.
-  glede kadrovske politike se sta-nje ne more bistveno spremeniti od tistega, ki ga je sprcjel centralni de-lavski svet v letošnjem letu. Še vedno bomo vodili restriktivno politiko za-poslovanja in krepili ter večali obseg znanja, ki je za uresničevanje Iskri-nih programov nujno potreben. Za-čeli bomo z nekaterimi naložbami, ki bodo dogovorjene v Iskri. Na dolgi rok moramo začeti temeljito zmanj-ševati družbeno režijo nasploh, od režije v TOZD, DO in v celotni Is-kri, seveda pa tudi v DPO.
Kljub tnalce črni podobi sedanjo-sti nas le zanima, kako ocenjujete perspektive Iskre, oz. njenega poslo-vanja v prihodnjem letu in kako smo pripravljeni, ne samo na izziv sodob-ne tehnologije in razvoja v svetu, temveč tudi ali smo sposobni odloč-neje stopiti na pot v prihodnje tiso-čletje, na katerega pragu smo že ta hip?
Iskra v tem trenutku zahteva, da naj bodo gospodarska politika in nje-ni ukrepi znani v naprej, kajti le na tej osnovi je možno napraviti solidne načrte poslovanja za prihodnje leto. Danes so nam znane razmere pred-vsem za prvo polovico prihodnjega leta, torej so nam znani protiinflacij-ski ukrepi, neznano pa nam je, kako se bo gospodarstvo znašlo in v kakš-nih razmerah v drugi polovici leta. Ne glede na to pa seveda ne gre čakati na celovit koncept gospodar-ske politike za leto 1988. Iskra mora najti lasten izhod in rešitve.