3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 28. novembra 2013  Leto XXIII, št. 48


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 28. novembra 2013

Porabje, 28. novembra 2013

»Spomin moremo vsikdar gordržati«
STR. 3
 Če s čemerami delaš, tisto je nej delo
STR. 6

Slovenski dom v Monoštri že 15 lejt Dom Slovencov

»Leta 1990 se je začnilo nika nauvoga v žitki
Porabski Slovencov – ustanovili smo svojo prvo organizacijo Zvezo Slovencev na Madžarskem« - je svoj svetešnji guč začno predsednik te krovne organizacije Jože Hirnök v monoštrskom gledališči, gde se je lüstvo zbralo zatok, ka aj bi svetili 15. oblejtnico Slovenskoga kulturno-informacijskoga centra.
»Leta 1995 smo na seji slovensko-madžarske manjšinske mešane komisije dali idejo za Radio Monošter, pa za njega najšli mesto v nekdešnjom vrtci židane fabrike« - se je spomino predsednik Hirnök na začetke pa pravo, ka so peneze za Slovenski dom dali varaš Monošter, Republika Madžarska, depa daleč največ Republika Slovenija. 
Slovenske organizacije, mediji pa skupine so svojo delo leko bole opravlali v nauvom centri, šteroga so prejkdali leta 1998. »V 15 lejtaj smo meli dosta lejpi, depa lagvi cajtov tö« - je tomačo Jože Hirnök, pa vöpostavo, ka je delovanje centra vsikdar odvisno od gospodarskoga stanja matičnoga pa domanjoga rosaga. »Dosta pa se moremo trüditi mi tö, ka gordržimo slovensko erbo pa ka gorostanemo« - je končo svoj guč predsednik Zveze.
V gledališkoj dvorani so leko navzauči čüli eške misli generalnoga konzula RS Dušana Snoja. »Šlau je za simbol: prvič po vsej viheraj zgodovine so si leko Slovenci na Madžarskom zozidali svoj dom v dolini pod Tromejnikom« - je oceno pomembnost iže slovenski diplomat. Po rečaj Dušana Snoja je center za manjšino vekši grato od manjšine: njegov glas se čüje prejk Železne županije, prejk Slovenije, leko pa povejmo, ka prejk Evrope tö. 
»Nauvo vüpanje je, ka je center letos oprvim daubo peneze iz proračuna rosaga, gde delüje« - je pozitivno spremembo vöpostavo generalni konzul v Monoštri.
Svetek v gledališči se je dale pelo s kulturnim programom. Pesmi slovenski avtorov je zaigralo kauli 30 vönavčeni goslarov Orkes-tra Slovenske vojske, štiriglasne slovenske pesmi pa so zaspejvali členi Obrtniš-kega mešanoga pevskoga zbora »Notranjska«.
Svetešnji zadvečerak se je končo v Slovenskom domi, gde so oprli razstavo s kejpami letošnje 12. mednarodne likovne kolonije v Monoštri (o tem te leko šteli v našoj naslejdnjoj številki).
-dm-


Orkester Slovenske vojske je koražno igro na svetki


Med publiko smo najšli več takši, šteri so bili cuj pri začetkaj Slovenskoga doma

Lendava: Praznik Zavoda za kulturo madžarske narodnosti

»MAJHEN ČUDEŽ, DA PREKMURSKI MADŽARI - ŠE - OBSTAJAMO«

Z dogodki, ki so se zvrstili v dveh dneh, je Zavod za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi počastil dvajsetletnico ustanovitve in uspešnega dela. Prireditve so se začele v Dobrovniku z gledališko predstavo skupine Egy & Más Vándorszínház z delom Johna Kanderja - Fred Ebb - Joe Masteroff: Cabaret, kot osrednji vsebinski del je bila razprava na temo Uspehi in vizije v madžarski kulturi in za zaključek slavnostna prireditev ob jubileju v gledališki in koncertni dvorani. V dobrovniškem kulturnem domu in Centru Bánffy so odprli razstavi vezenin, likovnih izdelkov in nekaterih tiskov. Izšla je tudi publikacija v madžarskem jeziku - z enim prispevkom v slovenščini - Dal vam bom plamen, ki ga ponesite naprej, v kateri avtorji razmišljajo o vlogi, pomenu in nalogah Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi, za ustanovitev katerega je dal pobudo sedanji poslanec madžarske narodnosti v državnem zboru Republike Slovenije, dr. László Göncz, zdaj pa ustanovo vodi Lili Kepe.
Na začetku razprave o uspehih in vizijah v madžarski kulturi je župan Anton Balažek ocenil, da opravlja Zavod za kulturo zelo pomembno poslanstvo, ki presega lokalne meje. Zavod je zgled drugim podobnim ustanovam, jih vzpodbuja in ustvarja pozitivno konkurenco. O širšem pomenu Zavoda za kulturo je razpravo Zsuzsanne Répás, državne podsekretarke za nacionalno politiko pri ministrstvu za javno upravo in pravosodje, prebrala Pirityné Szabó Judit. Uvodoma je poudarila, da meje ne morejo omejiti kulture, kultura je tisto, v čem smo »enoten narod«. Zavod je prispeval k temu, da se madžarska kultura v Prekmurju ohranja, kar se posebej uveljavlja tudi s Centrom Bánffy. »Vlada Madžarske ima pri uresničevanju ciljev nacio-nalne poltike prekmurske Madžare za enakopravne partnerje, zato jim bomo tudi v bodoče, kljub težkim gospodarskim razmeram, namenili ustrezno pozornost,« je v svoj prispevek zapisala Zsuzsanna Répás. 
Predsedsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti Ferenc Horváth je izpostavil oceno, zapisano v naslovu, in sicer, da je majhen čudež, »da prekmurski Madžari obstajamo, zlasti če pogledamo, kakšne razmere so nastale po Trianonski pogodbi. Še smo tu in tudi demografske razmere niso tako slabe. Zahvala gre predvsem kulturi, kajti nismo imeli ne šol ne svoje cerkve, zato je imela kultura najpomembnejšo vlogo.« Lendavski Zavod za kulturo madžarske narodnosti je edini te vrste v Karpatskem bazenu, pravi predsednik prekmurskih Madžarov in dodaja, da vsak čas prinaša nove izzive, »zato moramo iskati in najti nove poti za ohranitev Madžarov v Pomurju.« Pesnik in novinar Lajos Bence je opozoril, da so bili po Trianonski pogodbi prekmurski Madžari edini, ki so zgubili svoje šole. Pred sejo je vašemu poročevalcu povedal, da bodo po novem lahko prekmurski madžarski pisatelji, ki bodo izpolnjevali kriterije, sprejeti v Društvo slovenskih pisateljev. Gre za večdesetletno temo, o kateri podrobneje v eni prihodnjih številk Porabja. Za direktorico Uredništva madžarskih radijskih in televizijskih programov Heleno Zver so obletnice odlična priložnost za vpogled v preteklost, sicer pa je bila ustanovitev ZKMN prava poteza pred dvajsetimi leti, »kar kažejo rezultati, ki so nad pričakovanji in so tudi za zgled vsem v Karpatskem bazenu.«
Zanimive so bile tudi razprave gostov iz okolij, kjer živijo Madžari kot manjšina. Károly Dudás iz Vojvodine prihaja med prekmurske Madžare dobrih 40 let. Nekoč, je povedal, je bilo več sodelovanja med Madžari iz Slovenije, Hrvaške in Vojvodine, zdaj te stike pogreša. Zlasti vsebinsko bogati so bili stiki med književniki, kjer je omenil Sándorja Szunyogha. »Pišem študijo o pretek-losti, tudi o prekmurskih Madžarih, z zavodom, o katerem se pogovarjamo, sodelujem od njegove ustanovitve.« Podobno sta razmišljala tudi gosta s Slovaške, ki sta povedala, da doma dajeta za zgled, kako v Sloveniji odlično dela 10 tisoč Madžarov. Razpravljalca s Slovaške, tudi László Huszár, bi želela več strokovnih srečanj in razprav, na katera bi prihajali Madžari, ki živijo kot manjšine v Karpatskem bazenu. Dobro bi bilo, na Madžarskem, imeti ustanovo, ki bi povezovala Madžare, kajti dogaja se, denimo na Hrvaškem, da se manjšina med sabo ne more dogovoriti za sodelovanje, morda bi se v širšem krogu lažje. V razpravi so za zelo plodno ocenili sodelovanje prekmurskih Madžarov s sosednjima Železno, zlasti pa z Zalsko županijo. 
Zaradi seje državnega zbora, ki je trajala do jutranjih ur, se slovenski minister za kulturo dr. Uroš Grilc ni udeležil svečane akademije v gledališki in koncertni dvorani. Sporočilo slovenskega minstra je prebral državni sekretar dr. Aleš Črnač, ki je povedal, da se na relativno majhnem geografskem prostoru »prepletajo raznolike tradicije in prispevajo k bogastvu naše skupne kulturne krajine. Kultura manjšinskih skupnosti je s tega stališča zelo dragocen element, ki ga velja pozorno negovati, zato si bo Ministsrtvo za kulturo z Nacionalnim programom za kulturo 2014 - 2017 prizadevalo za kakovostno integracijo madžarske narodne skupnosti s poudarkom na ohranjanju kulturnih raznolikosti... Naj se za konec še enkrat vrnem k Sándorju Reményiku. Njegov verz, ki spremlja nocojšnjo prireditev, govori o plamenu, ki smo ga prejeli, za katerega moramo skrbeti in ga razdeljevati med druge. Plamen, o katerem govori Reményik, je kultura. Nevidna vez, ki povezuje narode in posameznike v skupnost in jim omogoča, da se v svetu počutijo doma.« László Simon, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, pa je povedal tudi, da imajo prekmurski Madžari več kulturnih organizacij, kot je to povprečje na Madžarskem. Obiskovalci slavnostne akademije so pogledali dokumentarni film o Zavodu za kulturo madžarske narodnosti in spremljali pester, kakovosten program, v katerem so sodelovale narodnostne kulturne skupine in posamezniki.
Ernest Ružič


Na pogovoru Uspehi in vizije v madžarski kulturi so zelo pomenljive razprave prispevali predstavniki madžarskih manjšin s Slovaške, Hrvaške in iz Vojvodine ter drug za drugim pohvalili sodelovanje z Zavodom za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi in vsebino njegovega dela

»Spomin moremo vsikdar gordržati«

V ednoj našoj preminaučoj številki smo pisali od toga, ka je za 60. oblejtnico zaprejtja delovni lagerov na Hortobágyi Domoznansko drüštvo Železne županije 26. oktobra držalo spominski den v Bajánsenye z naslovom »Vö so je trgali z nas«. Predavateli so dosta pripovejdali od toga, ka so zvödali o lageraj, med njimi pa so bili takši, šteri so sami tö po taboraj trpeli. 
Sociologinja dr. Zsuzsa Hantó, štera je sama z deporterane držine, je vöpostavila datum 23. junij 1950, gda so prve »kulake« zrankoma rano gorzrogatali, pa je vöodpelali. »Avoške« so jim povödali, ka leko v kufri s sebov na govenske vagone vzemejo. Eške z malimi detetami so se pelali v krajine Hortobágy, Hajdúság pa Nagykunság, gde je bilau 12 lagerov. 
Na marofaj pa püstinjaj so se té držine spravlale z zemlauv pa marov, živele pa so v govenski pa birkeči štalaj, v šteraj se je nej moglo küriti, je tapravla dr. Zsuzsa Hantó. Mujvali so se leko pri zamrznjenom stüdenci, latrino so si sami napravili. Ništerni so bili veseli, ka so leko v svinjskom glejvi spali, vej je donk držina vküper bila. Nej kak drügi lidgé, šteri so z dvejstau drügimi vküper živeli. 
Leta 1953 so razpistili tabore. »Amnestija je bila špila« - je povödala dr. Zsuzsa Hantó pa cüjdala, ka so lageraši nika nej nazaj dobili pa so domau tö nej smeli titi. Daleč od rodne vesi so si mesto najšli, vej je pa guč biu od toga, ka ’prauti zidanji ljudske demokracije delajo’. Žmetno so najšli delo, živeli so v arendi. Z nule so znauva začnili pa svoje mlajše na viske šaule pošilali. Ranč leta 1990 so je nej rehabiliterali, ka pa so jim vzeli, so nej nazaj dali. Leta 2001 so tisti, šteri so po lageraj več kak tri lejta živeli, dobili malo povekšano penzijo.
V prvi trej lejtaj 50-i lejt so na Vogrskom s kauli 500 vesi blüzi 10 gezero lüdi vöodpelali. Što so tau bili? Flajsne držine, štere so pripauvale več. Lidgé, šteri so brodili ovak ali meli drügo materno rejč. Držine, štere so živele blüzi grajnce z Avstrijov pa Jugoslavijov.
Rejč je prejk-vzeu sociolog József Saád, član Fundacije (alapítvány) »Telepesek«, štera je pred šestimi lejtami začnila postavlati razstave v sedmi županijaj pri grajnci pa vödavati publikacije. V Železnoj županiji so vküpšteli 1063 vöodpelani, tau je 261 držin (lišto so v edni knigaj vödali). »Numere se vsikši den spreminajo« - je povödo predavatel. Što je biu kulak, je pisalo v uredbi (rendelet): šteri má več od 350 zlati kron ali 25 plügov zemlé. Mátyás Rákosi pa je dau svojo definicijo: „Lapca má, špekulejra, bauto má, na pausado dava...” Tovariši v vesi so prej mogli znati vküppostaviti lišto.
Več fele kulakov je gratalo: paverski, industrijski, bautoški, vönavčeni, politični, domanji ptt. – je povödo predavatel, šteroga so ranč tak vöodpelali. Zavolo toga je krajina pri grajnci zgübila svoje etnične, vörske pa kulturne farbe. Slovence so poštrafali, ka so slovenski gučali. Vörno lüstvo je eške itak molilo pri križaj pa kapejlaj po pauti (v 50-i lejtaj so zapisali: ’Mašin za mlatiti je dojstano, ka so delavci prej k molitvi šli’). Mišlenje lüdi se je za desetlejtja spremenilo.
Porabska Slovenka dr. Katalin Munda Hirnök je povödala, ka so na Inštituti za narodnostna pitanja v Ljubljani meli med 2009 pa 2012 projekt, v šterom so se spravlali s Porabjom v cajti Rákosina. Iskali so dokumente v arhivaj, pogučavali so se z lidami po vesnicaj (s toga je gratalo 7 filmov v našoj domanjoj rejči z vogrskimi podnapisami).
V Bajánsenye je porabska raziskovalka gučala o atmosferi v Porabji v cajtaj najüšoga komunizma. V Porabji so prej bile male paverske gazdije, lüstvo je sploj vörno bilau, pa se držalo svoji tradicij. Najvekši tau grüntov je eške po drügoj bojni austo v privatni rokaj, pavri s 15 plügov zemlé so se šteli za bogate. 
Dosta je bilau švercanja, švercare so sploj poštrafali, ali so je steli cujdobiti za agente. Porabci so vsikdar na krščanjske partije svoj glas dali, zatok so je meli za lapce črne reakcije. Sledik pa za Titove agente. 
Vodstvo rosaga je bilau prauti kulakom pa Cerkvi, je povödala dr. Katarina Munda Hirnök. Porabci so bili vsi katoličange, plebanoške so bili dühovni, narodnostni pa politični voditeli. Gospaud Janoš Kühar so na Gorenjom Seniki držali vöronavuk, meše, krstitke pa pokapanja v maternoj rejči, doj so obračali molitve. 20. augustuša 1950 je nekak napiso: »Janoš Kühar je nej o ustavi (alkotmány) predgo, liki je molo za vöodpelane. Djauko je, lüstvo pa ranč tak.« Plebanoš so deporteranim eške pake pa pisma tö pošilali. Vučitel vöronavuka je leko samo tisti grato, šteroma sta tau partija pa občina dopüstili. Na Gorenjom Seniki je od 262 šaularov samo 6 nej ojdlo k vöronavuki.
V Porabji so ranč tak v štiri valauvaj vöodpelali »kulake«. Šteri so doma ostali, tiste so vsikdar naganjali. Z naše krajine so deporterali 60 držin, tau je 241 lidi. Gda so lagere oslobaudili, so nej smeli domau, samo na državna posestva, kak so bila v Táplánszentkereszti, Sárvári pa Izsákfa. Po leti 1957 so se leko že domau spakivali.
Etnolog dr. Sándor Horváth se je spitavo, zakoj so lüstvo internerali. Ka aj bi postrašili drüge? Ka aj bi spremenili sistem? Ka aj bi na nikoj djali kulake? Ali ka so pijani od oblasti želejli teror? Gradiščanski Hrvat dr. Horváth je pravo, ka vse tau vküper. Rovačke vesi so ranč tak vse pauleg grajnce (pevki Katalin Karády so tö šverceri iz Narde pomagali, ka je leko prejk železne fijanke bejžala). Hrvate so s té vesnic iz Železne županije zvekšoga na Elep püstinjo odpelali. Če je saused samo pri nekakomi spau, so ga ranč tak na lišto djali. »Tau staro babo pa eške v posteli dojstrelim« - se nekak spomina rejči avoša. »Tü te krecnili« - so gučali v lageri po tistom, ka so jim vzeli vse: gezik, vöro, ves, paverstvo, šaulo ptt. Njine papére so zažgali.
Predavatel z mlašeči lejt poni, kak sta s starov materdjov večkrat odišla k drügim starejšim lidam, šteri so ranč tak v lageraj bili. »Lageraštvo je nej samo pečatli, liki vküpna usoda tö bila.« Gda so se vrnili z lagera, so stari stariške dr. Horvátha živeli v arendi v Somboteli. Stari oča so gda pa gda delo najšli, stara mati so v špitalaj pomagali. Največ lüstva se je povrnaulo v svojo ves leta 1956.
Réd predavatelov je končala leranca Piroska Lugosy, štera je doma s sausednje vesi Kercaszomor, pa je bila pri štiri lejtaj vöodpelana na püstinjo Tedej z držinov. Že pet lejt je brodila od toga, ka bi trbelo vödati irko Ernőna Bognára v originalnoj formi, štera piše o ednom leti pa pau v hortobágyskom lageri. Bognár je biu prausen paverski človek, šteroga so že »v drügoj polovici žitka« s 47 lejtami vöodpelali, v irko je dosta pesmi tö napiso. 
Piroska Lugosy je svoj guč končala s tem, ka so v sodačke knige njenoga očo pa strica nutspisali, ka sta se spakivala v Hajdúnánás. Eške za gnaki den pa pravi zapis: nazaj sta se spakivala. Na papéri sta ranč tisti den nazajprišla, v istini pa je tau trpelo dvej leti.
Takša srečanja dosta pomagajo pri tom, ka aj bi se nej pozabilo, ka leko eden sistem napravi lidam. V zgodovinski knigaj, učbenikaj za mlajše se premalo s tem spravlajo. Zatok je dužnost malo starejši, ka »spomin vsikdar gordržijo«.
-dm-


Spomenik vöodpelanim v vesi Bajánsenye, na šteroga so letos oktobra tö položili vence

OD
SLOVENIJE…

Evropa: Iz vojne v mir (2)

 Združeni v raznolikosti

Ko sva zapustila prizorišče verdunske ofenzive, sva se napotila v vasico Schengen v Luksemburgu. S to potjo sva pripotovala iz preteklosti v sedanjost, obenem iz vojne v mir. Veliko ljudi ne ve, da je Schengen mala vasica ob luksemburško-francosko-nemški tromeji. Toda ime ali pojem schengen pozna veliko ljudi, kajti pogodba pomeni odpravo kontrole na sami meji med tistimi državami, ki so del schengenskega območja. Posebno dobro poznajo to Porabci, ki so pozno doživeli odprte meje in prosti pretok ljudi in blaga. Tudi samo Porabje se nahaja ob tromeji in je bilo več deset let z železno zaveso odrezano od sosedov. Zahvaljujoč schengenski pogodbi sta postala Gornji Senik (Porabje na Madžarskem) in Martinje (Goričko v Sloveniji) taka soseda kot sta Gornji Senik in Dolnji Senik, ki sta v isti državi. Podobno bi lahko rekli za Dolnji Senik/Unterzemming (Madžarska) in Mogersdof/Modinci (Avstrija). Ljudje lahko brez ovir prestopijo iz ene države v drugo, hodijo nakupovat, se obiskovat, nekateri si pri sosedih najdejo službo ali šolo... Spoznajo drug drugega in navsezadnje ugotovijo, da so si podobni.
Tudi v vasici Schengen, kjer je bil podpisan sporazum, sva videla, da je povsem normalno sožitje in sodelovanje med sosedi ob meji. Nemci in Francozi hodijo po gorivo v Luksemburg, Francozi in Luksemburžani nakupujejo živila v Nemčiji itd. Kar je bilo za nas posebej zanimivo, so bili jeziki. Večina ljudi govori nemško, francosko in luksemburško. Odprte meje zagotavljajo, da postanejo ljudje združeni v raznolikosti in to je pogoj za sožitje in mir med sosedi. 
Ko sva prispela v vas Schengen, naju je pozdravil napis: »Zibelka Evrope brez meja«.V tej vasi ob reki Mosel se nahaja Evropski muzej, v katerem najdemo informacije v vseh jezikih Evropske unije o tem, kaj pravzaprav je Unija, o njeni zgodovini in njenih ištitucijah. Obiskovalce spominja in opominja pred muzejem ostanek berlinskega zidu, da je bila Evropa razdvojena z železno zaveso in da pred dobrimi 25-imi leti večina ljudi še niti sanjala ni o Evropi brez meja. 
Sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah so podpisale leta 1985 na reki Mosel na ladji države Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Francija in Nemčija, ki so s tem zagotovile prosti pretok blaga in ljudi.
Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma je bila podpisana leta 1990 prav tako v vasi Schengen, danes velja že skoraj v vseh državah članicah EU.
V 20. stoletju je v Evropi umrlo več milijonov ljudi zaradi vojn, zaradi njih je zbežalo s svoje domovine ogromno ljudi. V Schengenu sva se zamislila in sva zračunala, da v Evropi – razen državljanske vojne v Jugoslaviji – že 70 let ni bilo vojne. Tako dolgega brezvojnega obdobja menda v Evropi še niti ni bilo, kajti velesile so zmeraj našle vzoke za vojne. Zamislila sva se, kakšno bi bilo najino življenje, če bi bila rojena 1894. leta. Pri 20-ih letih bi morala v prvo svetovno vojno, pri 40-ih v drugo. Ali bi sploh preživela pekel verdunske ofenzive ali bi bila tudi miva hrana za topove kot veliko mladih življenj takrat?
Kako hitro se človek navadi, da živi v miru! Kako povsem navadno mu je to! Ali se sploh zaveda, kakšna vrednota je mir? In da ne smemo pozabiti, kako srečni smo, da smo rojeni, da živimo v obdobju, ko se Evropa združuje.
Pobuda za evropsko integracijo se je rodila predvsem s ciljem, da bi dolgoročno zagotovila mir na stari celini, da nikoli več ne bi bilo takih grozot, kot so se dogajale pri Verdunu.
Če človek danes da pod vprašaj obstoj Evropske unije oziroma proces združevanja Evrope, naj najprej pomisli na to, da države, ki so niti ne tako dolgo bile še sovražne druga do druge in so se bojevale, ustvarjajo danes  v miru v isti skupnosti. Tudi če so med članicami razlike, če so različne miselnosti, pomislimo na modrost filozofa Cicera, ki je rekel: »Tudi najbolj nepravičen mir je boljši od najbolj pravične vojne.« 
(konec)
Tibor Horvat in
 Joël Gerber

Stepišnik odstopil
Gospodarski minister Stanko Stepišnik je po pogovoru s premierko Alenko Bratušek odstopil in se vrača v poslanske klopi. “Ta obtoževanja in ta nemir, ki ga je povzročil neki naročnik, novinarji pa ste to nekako morali sproducirati naprej, so povzročili stanje, da jaz odstopam z ministrskega mesta in se vračam nazaj v poslanske klopi. S tem razrešujem tudi svoje podjetje, da ne trpi in da lahko enakovredno nastopa na javnih razpisih, domačih in tujih, kot vsa druga podjetja,” je kot razlog za odstop navedel Stepišnik. Ta se je pod plazom kritik znašel, ker se je podjetje Emo - Orodjarna, katerega solastnik je, potegovalo za državne subvencije ministrstva, ki ga vodi. V izjavi za javnost je zagotovil, da se je z vstopom v politiko odpovedal vodenju svojega podjetja, in zatrdil, da subvencij v Emu - Orodjarni niso porabili nenamensko. Sam se je iz postopka o dodeljevanju državne subvencije izločil, zato njegovo ravnanje ni bilo nezakonito, s čimer se je že pred časom strinjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije.
Čufer ostaja minister
Poslanci niso podprli predloga SDS-a, da bi razrešili ministra za finance Uroša Čuferja. Za je glasovalo 28 pos-lancev, proti jih je bilo 48. Minister, ki mu je SDS očital razrešitev njihovega kolega Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank ter škodljivo nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke, na koncu večurne razprave in po glasovanju ni želel nagovoriti poslancev, niti se ni priglasil h končni besedi. V izjavi novinarjem je Čufer povedal, da je zadovoljen z dobljeno zaupnico ter da je na večino vprašanj in očitkov odgovoril že septembra na izredni seji o likvidaciji Probanke in Factor banke. Pojasnil je, da je bila načrtovana likvidacija bistveno boljša od stečaja, ker so ocene guvernerja Banke Slovenije pokazale, da je nadzorovana likvidacija cenejša od stečaja. Drug razlog je, da bi s stečajem poglobili kreditni krč bank, tretji razlog je bila finančna stabilnost. 


Schengen – zibelka Evrope brez meja


Vasica Schengen se nahaja pri tromeji Luksemburga, Nemčije in Francije

… DO
MADŽARSKE

Mednarodna konferenca v Somboteli

Martin krsti mošt

Ob 40. oblejtnici sombotelskoga Škanzena so v Muzeji Savaria nej davnik organizirali mednarodno konferenco, štera se je začnila vanej v Škanzeni. Generalni direktor Škanzena Szentendre Miklós Cseri je v svojom guči gratulejro ob oblejtnici in se spomino na začetke. Prvo idejo za Škanzen v Somboteli sta v 1940-i lejtaj dala že Avgust Pavel in arhitekt János Tóth. Iže, štere so zdaj gorpostavlene v Somboteli, so z več vesnic Železne županije. Vöodebro ji je etnolog János Bárdosi v 1960-i lejtaj. Škanzen so prejkdali 20. augustuša 1973. Med 12-imi ižami je nemška iz vesi Pornóapáti, hrvaška iz Petrovoga sela in slovenska z Gorenjoga Sinika. 
Na konferenco so prišli predavateli iz Nyíregyháze, Békéscsabe, Szentendreja, Zalaegerszega pa iz Avstrije. V Rogatci je najvekši škanzen v Sloveniji, z desetimi objekti (ram s štalo, stüdenec, svinjski lejvi, kozolec, kovačnica, bauta ptt.) Iz Rogatca v Sloveniji je prišla muzejska pedagoginja Irena Roškar, štera je nutpokazala, kakše delavnice majo. Vsikši se leko zglasi, pa vösproba, kak se pečejo žemlé, v kovačnici leko cveke kove, s krep papira rauže redi, košare plete ptt.) Rogatec je pauleg hrvaške grajnce. Na drügi strani, na Rovačkom je ves Kumrovec, v šteroj je 40 iž nutpokazani kak škanzen že 60 lejt. Zatok je ime muzeja »Stara ves«. Tü je Titova rojstna iža tö, štero za 25. majuš dosta penzionistov gorpoiške. Njegva mati je bila Slovenka, oče Hrvat. »Staro ves« in delavnice v »Staroj vesi« sta nutpokazali muzejski pedagoginji Tatjana Brlek in Anita Paun Gadža. V tom muzeji se leko včimo v staroj šauli »lepau pisati« s tinto in pero, štero se namaka v tinto. V badva škanzena dosta mlajšov odi iz cejle Slovenije in Hrvaške, ka bi spoznali, kak so inda svejta lidge na vesi živeli in delali. Pa vösprobajo tö leko. 
Na konci konference je bila odprejta razstava v Muzeji Savaria, na šteroj se vrti več kak 600 fotografij o tome, kak so inda svejta na vesi lidge živeli in delali. Razstavo si leko poglednete eške do konca marciuša.
Marija Kozar

Kauli Martinovoga (11. november) je v sombotelskom Škanzeni vsikdar senje v soboto pa nedelo. Letos je v soboto cejli den dež üšo. Šteri so odavali, so sploj mokri gratali. Küpcov je tö malo bilau. V nedelo pred podnevom pa je lejpi cajt biü, eške sunce je sijalo. V 11-oj vöri je Turistično drüštvo iz Dobrovnika v Prekmurji na odri nutpokazalo, kak se na Martinovo krsti mošt. Püšpeka Martina sta sprevajala dva dvornika, za njimi so šli žipan, mali birauv, pa fudaš. Vsi so meli na klobüki list od grauzdja. Vinska botra je v vrči mejla mošt, šteri se je spremeno v vino, gda ga je püšpek blagoslovo. Botra je bila sodelavka Rebeka Nagy, vert pa je biu vodja Škanzna Šandor Horváth. Püšpek je vsefele spitavo, vert pa vsi gledalci so pa mogli odgovardjati v imeni mošta. Na priliko: Odpovejš se toga, ka bi se lidge doma pa v krčmi svajüvali? … ka bi lidi v klaf mlato? … ka bi čleka doj s piciklina lüčo? … autona v šanc odpelo? Odpovejš se vodé? Obečaš, ka boš lidi tolažo, ozdravo? Mošt je vse obečo, aj samo s kem prva vino grata. Püšpek Martin je po tistom okrsto mošt, spremeno ga v vino: Okrstim te v imeni Bacchusa, Oče in Siná Martina in Dühá Vina – šteri je iz mošta vino naredo. Amen. Vzemi malo soli, aj nas zavolo tebe glava nikdar ne boli. Mir s teuv in z meuv. Amen. Po tistom je püšpek Martin goršto eške prošnje, na štero je moglo lüstvo odgovardjati. Napriliko: Laški rizling! Te ja za nas! Dobra pečenka! Ta je za nas! Kisla šmarnica! Nej je za nas! Krepko vino! Daj nam mauč! Baug Bacchus varuj nas od toče! Varuj nas! … od prazne posance! Varuj nas! .. . od lagvoga vina! Varuj nas! ptt.
Na konci so natočili vino iz vrča in pili na zdravdje vsikšoga, šteri je tam biu. Mošt se je spremeno v vino, vsi so se veselili. Fudaš pa je igro madžarske in slovenske pesmi. Krst mošta so v Somboteli nutpokazali madžarski. V Dobrovniki špilajo madžarski in slovenski, odijo pa po slovenski vesnicaj Prekmurja tö. Že 19 lejt vsikšo leto v dosti mejstaj nutpokažejo tau šego. Dobro bi bilau, če bi je gnauk pozvali v Porabje tö. 
Marija Kozar

Novi volilni sistem daje še manj možnosti ženskam
 To je ena od ugotovitev konference, ki so jo pripravili OVSE, Fundacija Fridrich Ebert in Srednjeevropska univerza. Trenutni delež žensk v madžarskem parlamentu je 9-odstotni, toda nov volilni sis-tem (znižano število poslancev v parlamentu, enokrožne volitve) bo verjetno še zmanjšal število pos-lank.
Ženske na Madžarskem so se začele boriti za svojo volilno pravico že okrog leta 1840, toda prvič so se lahko udeležile državnozborskih volitev šele leta 1918. Delež žensk v parlamentu je med letoma 1945 in 1990 narasel z 18 na 30 odstotkov, kar je bil lažni uspeh, kajti partija je zaradi videza poskrbela za ženske kandidate. V prvem demokratično izvoljenem parlamentu je bilo le 7 odstotkov žensk. Tudi sedanji delež žensk v parlamentu uvršča Madžarsko na zadnje mesto med 57 državami, ki so članice OVSE.
V naslednjem madžarskem parlamentu (po volitvah leta 2014) se bo število poslancev znižalo s 386 na 199, kar bo pomenilo večjo konkurenco. Stranke bodo verjetno kandidirale »znane obraze«, se pravi svoje sedanje poslance, med katerimi je malo žensk. 
Zdravstveno zavarovanje le v eni državi?
Pripravlja se novela zdravstvenega zakona, ki bo verjetno presenetila tiste, ki so zaposleni ali študirajo v državah Evropske unije (v tujini). Po novem zakonu bodo namreč lahko dodatek za zdravstveno zavarovanje plačevali le v eni državi, in le v tisti bodo upravičeni do brezplačne zdravniške oskrbe. Delojemalci v tujini se bodo morali 15 dni po zaposlitvi odjaviti iz sistema madžarskega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da jim bodo pripadale le zdravstvene storitve kot vsem ostalim državljanom EU na Madžarskem, seveda če si bodo poskrbeli za evropsko zdravstveno kartico. Če bo zakon sprejet, tudi študentje ne bodo imeli več možnosti, da jim za časa študija v tujini starši doma plačujejo zdravstveno zavarovanje.



Miklós Cseri gratulejra ob 40. oblejtnici

Püšpek Martin (József Varga) krsti mošt v Somboteli


www.porabje.hu

zveza.hu

 Če s čemerami delaš, tisto je nej delo

Elza Bajzek (Bajzekovi Elzi), po možej Németh iz Slovenske vesi sploj rada ma mlajše, nej zaman je v vrtci delala kak varuška (dada). Kak je pravla, tau so bila za njau najlepša lejta, zato ka zvün tauga dosta dobroga tak nej mejla. Doma v Sakalauvca je njij sploj dosta bilau, stariške so dvanajset mlajšov hranili, ka je nej bilau leko delo nej za njij pa nej za mlajše. Zdaj je osemdesetštiri lejt stara, pa kak pravi, sploj je srečna, ka taše dobre mlajše ma, šteri njau tak fejst radi majo, zato ka zvün tau-ga njau več dosta vse tak ne veseli.  
- Tetica Elza, vi sami živeta v taum rami?
 »Moj mauž že več kak dvajsti lejt mrau, dja sem davica, s črdjauv živem, z zetom pa z dvöma pojboma.« 
- Te ste skur cejli den, dočas ka oni delajo, sami?
»Nej, včasin je tak, ka eden pojep je doma, dapa tašoga reda on spi v svojoj iži.« 
- Gda sem prišo, ste ranč küjali, te se vi ešče zato dobro držite?
»Osemdesetštiri lejt sem stara, dapa dja se ta ne njam, dja, če sedim, te trda gratam, zato pa bola vsigdar nika delam. Istino, ka v edno nogej že dvajsti lejt protezo mam, pa zavolo toga težko odim, dapa zato tak pomalek kaj taštibram. Ranč bi nej mogla tak samo tasejdti, dja sem cejlo življenje delala doma, pa te ešče v vrtec sem tö odla delat.« 
- V sterom vrtci ste delali?
»V varaškom vrtci. Dja sem tau tak rada delala, ka sem za mlajše stejla mrejti. Tak so me radi meli, ka tau teba ranč taprajti ne vejm. Dja sem vejn zato tak rada mejla mlajše, ka nas je doma štirnajset bilau. Štirnajset se je naraudilo, dapa dvojčka sta mrla potistim, ka sta se naraudila, edna sestra je pa te mrla, gda je osemnajset lejt stara bila.« 
- Zaka je mrla?
»Tau zagvüšno ne vejm, nika tašo bilau, ka nej mejla menstruacijo, pa te zavolo tauga, tak so te mena prajli.« 
- Gda ste se vi naraudili?
»Dja sem se djezero devetstau dvajstidevetoga leta, tretjoga junija naraudila, zdaj sem že osemdesetštiri minaula.« 
- Kelko bratov pa sestre še žive?
»Tü v krajini sem sama dje. Zdaj sem zato v črnom, ka je v Meriki sestra Johana (Hana) mrla. Vejš, tjelko stara bila? Devetdesetštiri.« 
- Kelko bratov pa sestre ste meli v Meriki?
»Eden brat je v Venezueli, v Meriki (USA) sta bila Johanna pa Joška, dapa tejva sta v ednom mejseci obadva mrla, Karči pa Rudi sta tö tam, tejva ešče živeta. Drügi so na Vogrskom ostali, med tejmi že samo dja živem.« 
- Kak vas je s starišami vred štirnajset mesto melo doma v rami?
»Vejš kak, v tjünji smo tö postalo meli, pa tak velki špajz smo meli, ka tam sta tö dvej postale bile. Zvün tauga smo ešče dvej iže meli, pa te tak nas je štirnajset mesto melo.«
- Ka so stariške delali, kak so vas leko gorzranili, da vas je tak dosta bilau?
»Konja smo meli, veškoga bika, krave pa vse. Moji stariške so dosta delali pa ranč tak mi mlaši tö, tak je bilau, ka smo pripauvali, tau smo djeli. Dja sem ešče dekličina bila pa vejm, ka eden den sem sama tresti križov sildja vküppobrala, da je žetva bila. Vejš, ka je tau, zazrankoma smo tašli, pa do večera smo venej na njivi bili. Djesti drügo nej bilau, samo krü pa žir (mast) goranamazani pa lük vcuj, tau je bilau vse. Ka smo prvin leko djeli? Ka smo pododjili mlejko, krunče, žgauntje pa tašo, drügo nej bilau.«
- Kak ste mesto meli pri stauli podnek, gda ste obed meli?
»Telko nas je pri stauli nej melo mesto. Stariške pa par mlajšov pri stauli, drügi pa pri stanej kauli, kak so stolice bile, s talejri v rokaj smo sejdli. Vidiš, pa itak smo živali, nejsmo bili betežni, zdravi smo bili.« 
- Če vam je tak lagvo šlau, te ste vi zaka nej odišli v Meriko?
»Dja sem te že oženjana bila tü v Slovenskoj vesi, ovak bi odišla. Pravla sem možej, ka va šla, dapa on pravo, ka nede, zato ka dva stariva stariša emo pa je nej sto sama doma njati.« 
- Ka je doma v Sakalovci z ramom?
»Gda je sestra mrla, stera je tam živela, smo ga odali, grünt, najbola pa goštjé, so v petdeseti lejtaj vse vkrajvzeli. Če edno parkau goradejem na ogenj, te tau moram tjüpiti, zato ka ešče telko goštjé nejmam, ka bi na zimau drva dala zosekati.« 
- Gda so bile odškodnine (kárpotlás), vi ste nika nej mogli nazaj küpti?
»Nam so vse krajvzeli, ešče edno malo figo smo nej nazaj dobili.« 
- Vi kelko mlajšov mate?
»Dva, enga pojba pa edno deklo, stera je doma.« 
- Gda ste se oženili, potistim ste vi kama šli delat?
»Tü sausedica je dva deteta mejla pa dostakrat je nej mogla delat titi, samo tak, ka sem je dja skrb mejla. Ta mi je gnauk prajla, ka tetica Erži, vi sploj radi mate mlajše, zaka nedete v vrtec delat. Gda sem dja tau doma možej prajla, ka bi v vrtec üšla delat, on je od tauga ranč čüti nej sto. Sto de te doma tjüjo pa puno smo dela, je on meni pravo. Ranč tak kak drugi, steri v fabriko odijo, sem dja njemi nazaj zabejlila, pa sem išla delat v vrtec. Tü v Slovenski vesi sem bila kakšni osem lejt, pa vejš, kak so tü name radi meli, tak ka vse so name leteli mali, gda so me zaglednili. Gda so tü stari vrtec zaprli pa so mlajše v Varaš odpelali, te sem dja tü taodišla delat. Gda sem dja v Varaš prišla, tam pa kak če bi v nebesa prišla, dosta mlajšov je bilau, pa tej so me tö sploj radi meli. Dja sem vsakši zranjak že komaj čakala, aj leko delat dem, tak so me mljaši radi meli, ka so ranč kraj nej steli titi od mene. Dja sem ovak red držala, ka koli sem njim pravla, ka tau tak trbej delati, tau ta trbej sklasti, oni so baugali namé. Če z mlajši delaš, te s čemerami ne moreš delati, zato ka tisto delo je nišo nej, pa ranč nej slobaudno. Z mlajši si vsigdar lepau moraš djati, zato ka oni so ešče mali pa ne rezmejo, ka leko pa ka nej. Ranč kak mlajše, tak sem rada mejla rauže tö, vsakši den tam v vrtci sem je s šörom (pivo) dolaprala. Tak so lepau cvele cejlo leto, ka vsakši se je samo čüdivo. Dostakrat so me spitavali, kak tau, ka moje rauže so taše lejpe. Dja sem pa samo telko prajla na tau, ka rauže so tö taše kak mlajši, moraš je rad meti, te do one tebe tö rade mele pa do te lepau cvele.« 
- Gda ste v penzijo šli?
»Osemdesetštrtoga leta, dapa prvin kak bi v penzijo odišla, prejdnja mi prajla, ka v Sombotel moram titi. Zaka bi pa dja v Sombotel üšla, se prajla, vej pa nišoga dela nejmam tam. Priznanje (kitüntetés) dobite, mi je prajla, zato ka tašo varuško tü v vrtci smo ešče nikdarnej meli, kak ste vi. Tašo priznanje sem dobila, ka se je tisto mena pri penziji vcujštelo, ovak bi dja malo penzije dobila, vejpa 2300 forintov sem samo slüžila.« 
- Nejso vam mlajši falili, gda ste v penzijo odišli?
»Sprvoga sem vsikši den djaukala, tak so mi falili, pa ešče zdaj tö, če mi na pamet pridejo. Zdaj že nika dobroga nejmam, cejli den sem znautra v rami, samo tau me veseli, ka dobre mlajše mam, šteri me fejst radi majo.«
Karči Holec


DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ

Velko pa malo

Pismo iz Sobote

Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. 


Mali vrabeu je trno lačen biu. Eške je kuman leto pa si gesti isko. Že je gvüšen v tejm biu, kak té den znouva nika v klün ne deje. Že bi si skur na vejko doj vseu pa lačen čako na drugi den. Bi že skur tak bilou, gda njemi v oči spadne. Kusti črv se je vlejko pa süko zmejs med travo. Tak nagnouk je pri njem biu. Črv ga vpamet vzeme, pošteno se ga postraši. Ka aj dela?! Ka aj napravi?! Brodi, kak najbole brž pa si dun zbrodi. Moram ga naprajti za gizdavoga vrabla. 
»Ooooooo, pogledni kakši krepek pa lejpi djastrek lejče eti koulak nas. Boug daj, lejpi krepek pa mouder djastrek,« se njemi mujsa.
»Oooooo, pogledni, kakšna lejpa duga pa krepka kača,« se vrabeu ne dopisti prejk ličiti, že ga v klüni ma, za eno minuto je več nej lačen.
Nikšno modrijo koulak toga vrabla pa črva neškem goniti. Samo tak je, ka se eni radi drugim ta nut v rit vlečejo. Leko, ka zavolo straja, kak naš črv. Leko pa samo zatoga volo, ka bi od toga hasek meli. Geste pa eške tretja varianta. Po toj varianti bi radi takšni bole mali lidge bole vekši bili. Vej pa, če te lidge s kakšnin takšnin naprej valaun človekom vidijo, si dun nej nikšen takšen, kak smo vsi drugi gé. 
»Moran titi,« je mali piščanec gučo svojoj mami. »Mujs moran titi ta do grajke, ka se tam velki piščanci dobijo.«
»Ti samo pri meni ostani, pri svojoj mami,« ga je pod perout gemala mati kokouš. »Ti tam eške nika nemaš za iskati.«
Depa, mali piščanec si je nej pa nej dau valati. Gda ga je mama kokouš nej najbole skrb mejla, že je biu tam med velkimi piščanci. Uni pa so ga sploj nej vpamet zeli. Ojdo je tam nin vcejlak spodkar pod njimi. Najprva so ga zaodili edni škrampli, po tejm drugi, po tretji škramplaj pa je že nazaj pri mami biu. Cejli poškrabani, brez polonje perdja se je trouso od nevoule.
»Sam ti prajla! Pri meni bi ostano pa bi se ti tou nej zgodilo,« ga je mama vzela pod perout.
»Mama, vse je bilou, kak mora biti. So prajli, aj eške pridem. Pa so tou tö prajli, ka takšnoga mladoga pa čednoga so eške nej vidli,« je gučo naglas, samo aj ga mladi kak un čüjejo, samo aj vejo, ka je un že koulak ojdo z velkimi piščancami. 
Nin takša, kak bi leko biu té mali, je moja tašča Regina, trno čedna ženska, gé. Una trno rada gleda televizijo. Pa vsi tisti, ka so nut v teveni, so za njou najboukši, najbole velki, najbole lejpi pa vse naj, naj, naj! Tak je gnouk nebesko srečo mejla, ka se je srejčala z eno takšno žensko, ka go una za trno velko drži. Mujs pa mujs go je mogla videti. Pa te njoj je mujs pa mujs škela v rokou sejgnoti. Že malo za tejm pa je mogla mujs pa mujs z njou na pijačo titi. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, njoj je cejli čas gučala, kak una njou rada gleda, kak vse od nje vej, kak njoj je vse poznano. Tista bouga ženska njoj je kuman vujšla. Po tejm je vsikšomi gučala, kak sta njive dobre pajdaškinje, kak sta vküper sejdle pa kafej pile. Ja, moja tašča Regina, trno čedna ženska, je zatoga volo bole velka ženska gratala. Nin za dvej leti je znouva priliko mejla, ka se sreča z njou. Kak prva je že pri njoj bila pa se z njou zgučavala, kak bi stare kolejgarce bile. Tista ženska pa go samo gleda, go gleda pa povej:
»Aj mi gospa oprostijo, depa, ge vas oprvin vidim.«
Tak je, moja tašča Regina, trno čedna ženska, znouva stala na svoji mali nogaj.
Miki

Korenje na poštiji

»Me vzemeta kcuj k sebi gor na potač,« je mali Lajči proso Barbaro pa Sinija, naj ga dun s seuv vzemeta. 
Sini je nika nej vüpo prajti. Po staroj šegi ja Barbara držala kormanj pa gonila pedale. Tak je una prejgnja bila. Una je tista, ka povej, ka leko pa ka se ne smej. Barbara je maloga Lajčija poglednola, kak bi nej nika dosta vrejden biu. Ga je poglednola pa že vrtela pedale.
»Če škeš z nama titi tadale, leko samo pejški deš. Takšim malim, kak si ti, nej sloboudno na potač gor sesti.«
Kak je prejgnja Barbara prajla, tak je bilou. Tak, kak je una prajla, je vsigdar moglo biti. Sini je leko samo pravo:
»Tak je, Barbara! Istino maš!«
Pa so šli. Na, Barbara vküper s Sinijon na potači, mali Lajči pa je brüso pete za njima. Tam, malo vö iz vesi so zavinouli na eno trno staro poštijo. Več se nej ranč vidlo, ali ge asfalt ali pa kakši gor vtrgnjeni makadam. Barbara je klačila na pedale, Sini je sejdo zar na šarvedőji. Bole, kak so šli tadale po toj staroj poštiji, bole je mali Lajči skrak njiva biu. Barbara je kuman eške klačila pedale, Sini je tam zar za njou eške kuman leko sejdo. Tam z oba kraja poštije se je korenje od drejv nut zgrabilo. Potač je skako, skur tak, kak bi se po lesej pelala. Kak aj se tu povej; Barbaro je zadnja bolejla na starom zici, Sinija pa eške bole na trdom šarvedőji. Sam mali Lajči je skako prejk korenja. V enoga se nej opotekno, eden njemi je nej nogou stavo. Tak je za eden čas že biu naprej od bicilina z dvöma betežnima zadnjima falatoma tejla.
»Vej pa dun klači, Barbara! Samo za meuv, samo po mojoj pauti pojta,« njija je za seuv zvau, Barbari pa delo lagvo volo.
»Mali, ne svajüvli me! Rada bi tebe vidla, kak bi tebi šlou po tej korenjaj,« je stiskavala čobe pa zdigavala bolečo zadnjo.
Mali Lajči pa se nej njau dvakrat prositi. Nej ena, nej dva, že je skoučo na biciklin. Depa, un je bole mali gé. Un bole kratke noge od Barbare ma. Njegva zadnja ne segne ta gor na zic. Tak je pogno pedale pa že leto po poštiji. Istina, ka so njemi zobge ružili, tak ga je metalo gor pa doj. Depa, tou njemi nikšno bajo nej delalo. Nagnouk sta Barbara pa Sini bila daleč za njim. Nej trbej prajti, ka sta betežne zadnje kuman nosila za seuv. Gda njiva je mali Lajči že dugo, dugo čako tam skrak baute, sta prišla za njim.
»Brodim si,« njima pravi mali Lajči, »ka sta zavolo korenja na poštiji tak dugo ojdla es doj. Ne vejm, depa, s potačom bole brž dé.«
Barbara je škela nika prajti. Sini bi tö kaj malomi nazaj povedo, če bi se njegva prejgnja zglasila. Tak je un tö tiüma ostano. 
»Vejta, ka? Ge vama teva dva potača nazaj dam. Za mene je preveč velki gé ta biciklin. Za gnouk mo eške na svoji nogaj ojdo es pa ta,« njima je pravo Lajči pa si v bauti že küpo eno velko lizanko.
Miki Roš

WWW.SLOVENCI.HU


Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
20.00 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri



PETEK, 29.11.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM BROGOVITNA JAGODA, 10.20 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLADINSKA NADALJEVANKA, 10.40 IGRA, KRATKI FILM, 10.55 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO: SHYAM, ODDAJA ZA MLADE, 11.55 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.10 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA, SLOV. NAD., 20.30 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
PETEK, 29.11.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.45 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 12.45 MEDNARODNA OBZORJA, 13.40 OSMI DAN, 14.10 KNJIGA MENE BRIGA, 14.40 RAD IGRAM NOGOMET, 15.15 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.05 BIATLON - SVETOVNI POKAL: POSAMEZNO (M), 17.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 19.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 20.00 PUJI - ZADNJI KITAJSKI CESAR: LIST V VETRU ZGODOVINE, DOK. SER., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.15 URA, ANG. NAD., 22.10 TISTI, KI UGAŠA LUČI, RUSKI FILM, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 30.11.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 BINE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.40 RISANA NANIZANKA, 8.00 ZVITI ČRVIČKI, RIS., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.30 KULTURNI BRLOG, 8.33 ŽIVALSKE ZGODBE, 8.35 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.55 MALO DRUGAČE: MENJAVANJE PRESTAV, 9.00 FIRBCOLOGI, ODD. ZA OTROKE, 9.25 PAPIRNATI ŽERJAVI, KRATKI FILM, 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 BIZGECI, RIS., 10.40 INFODROM, 11.00 NAJMOČNEJŠI MOŽ NIZOZEMSKE, FILM, 12.20 RAZRED ZASE, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.45 MED VALOVI, 15.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 KRAŠKA DEDIŠČINA MARJANA MIKLAVCA, DOK. FILM, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 SKRIVNOST ČEBELJEGA PANJA, DOK. ODD., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 22.20 POROČILA, 22.55 LUTHER, ANG. NAD., 23.50 OZARE, 0.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL
SOBOTA, 30.11.2013, II. SPORED TVS
7.30 SKOZI ČAS, 8.30 TARČA, 10.05 POSEBNA PONUDBA, 10.25 SLOVENSKI UTRINKI, 10.50 UMETNOST IGRE, 11.20 OSMI DAN, 12.00 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 13.20 KLIC DOBROTE, POSNETEK DOBRODELNEGA KONCERTA IZ CELJA, 15.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.40 ZULUJSKA ZORA, ANG. FILM, 18.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.10 BITKA V SEATTLU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.45 ARITMIJA, 23.45 ARITMIČNI KONCERTI, 0.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.50 MED VALOVI, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 01.12.2013, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE LJUBLJANA, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OBZORJA DUHA, ODDAJA ZA VERUJOČE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.25 PROJEKT NA DEŽELI, DOK. SER., 15.10 ŠEPETANJE NA BLAZINI, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SLIKOVITIH 55: 100 LET FRANTIŠKA ČAPA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST, DANSKA NADALJEVANKA, 21.05 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.10 KULTURNE TERASE, DOK. ODD., 22.45 POROČILA, 23.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL
NEDELJA, 01.12.2013, II. SPORED TVS
7.40 SKOZI ČAS, 8.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.30 TURBULENCA, 10.10 GLASBENA MATINEJA, 10.10 KOROŠKA POJE 2013 – 60 LET KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE, 10.30 FINALE TEKMOVANJA HARMONIKARJEV EVROPSKE MREŽE ORKESTROV ONE, 11.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 13.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL: ZASLEDOVALNA TEKMA (M), 14.30 JUDO: GRAND PRIX, 15.25 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: 19.KOLO, 17.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.30 ŠPORTNI IZZIV, 18.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 20.15 ŽREBANJE LOTA, 20.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.35 180 STOPINJ NA JUG, DOK. ODD., 23.00 ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM. TV SATIRA, 23.45 VETER V MENI, KRATKI FILM, 0.00 ARITMIJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 02.12.2013, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ADVENTNI DNEVI: 2. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: DOMAČI LJUBLJENCI, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGRANA NANIZANKA, 11.10 PEPI VSE VE O SLIKARSTVU, POUČNA NANIZANKA, 11.30 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 ADVENTNI DNEVI: 2. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL
PONEDELJEK, 02.12.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.35 MED VALOVI, 16.10 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 17.10 PUJI - ZADNJI KITAJSKI CESAR, DOK. SER., 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 PRAVA IDEJA!, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: BENJAMIN BRITTEN: MIR IN VOJNA, DOK. FILM, 21.45 INŠPEKTOR BANKS: NENAVADNA ZADEVA, ANG. NAN., 23.15 SLIKOVITIH 55: LETEČA BRATA RUSJAN, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 03.12.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 ADVENTNI DNEVI: 3. DECEMBER, KRATKI ANIMIRANI FILM, 10.25 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.50 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 10.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: TURISTIČNA AGENCIJA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: DENAR, 11.20 PAPIRNATI ŽERJAVI, KRATKI FILM, 11.35 POD KLOBUKOM, ODDAJA ZA MLADE, 12.20 UMETNI RAJ, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ADVENTNI DNEVI: 3. DECEMBER, KRATKI ANIMIRANI FILM, 15.55 NELI IN CEZAR, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.15 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PARADIŽ, ANG. NAD., 21.00 POGOVORNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
TOREK, 03.12.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.50 GLASNIK, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 KULTURNE TERASE, DOK. ODD., 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG: SOČA, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP SRCA: WAGNERJEV SEN, DOK. FILM, 22.25 PERZEPOLIS, FR.-AM. FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 04.12.2013, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 ADVENTNI DNEVI: 4. DECEMBER, KRATKI FILM, 10.20 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 10.35 HARMONIJE EVROPE: ITALIJA, 10.50 SVETOPISEMSKE ZGODBE: NOETOVA BARKA, OTR. ODD., 11.05 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.55 POGOVORNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA,  15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ADVENTNI DNEVI: 4. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: OBLIKA STVARI, AM. FILM, 21.40 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
SREDA, 04.12.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 SLIKOVITIH 55: 100 LET FRANTIŠKA ČAPA, 16.10 GLASNIK, 16.40 EVROPSKI MAGAZIN, 17.05 SLOVENCI PO SVETU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, 18.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA,  20.25 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: TOURS : ACH VOLLEY LJUBLJANA, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 GEORGIJINA PRAVILA, AMERIŠKI FILM, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 05.12.2013, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 ADVENTNI DNEVI: 5. DECEMBER, ANIMIRANI FILM, 10.20 PODSTREŠJE: RAČUNALNIK, IGRANA NANIZANKA, 10.35 MIHEC IN MAJA: LAČNI OTROCI, OTR. NAN., 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.30 RAZRED ZASE: ŠOLSKI ČASOPIS, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ADVENTNI DNEVI: 5. DECEMBER, KRATKI FILM, 15.50 IGRAČE: ŽABA, RIS., 15.55 ADI V VESOLJU, RIS., 16.00 VSE O ROZI, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 MIKLAVŽEV VEČER, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
ČETRTEK, 05.12.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, 8.10 OTROŠKI INFOKANAL, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRA URA, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.55 EVROPSKI MAGAZIN, 16.15 SLOVENSKI VODNI KROG: SOČA, DOK. NAN., 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 SKRIVNOST ČEBELJEGA PANJA, DOK. ODD., 18.20 TOČKA PRELOMA, 18.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 SREBRNO MESTO, AMERIŠKI FILM, 22.00 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.50 RASPUTIN, FR.-RUS. FILM, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL


ŠTIRI SVEČE

Kak friško je leto odišlo,
približavamo se adventu.
Nej je za vörvati,
tej čas kak hitro bežij.
Brigati de se trbelo
za štiri sveče,
pa nej važno, kakše farbe bodo,
samo ka do davale svetlobo.
Ja, štiri sveče, štirge plameni,
sakšo nedelo de edna gorela,
edna za drügov, dokeč nedo
vse štiri svetile na venčeki.
Sakša sveča s sebov prinesej,
sakša sveča od sebej dava,
velko radost, vero in veselje,
zatou, ka se približava božič.
Marta Sever