STE MESEČNA PRILOGA V LJUBLJANI, DNE »NOVICE V SLIKAH« U. SEPTEMBRA 1929 L E T O 42 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna St™;!!™ < n:„ v • vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu Domo^^ vsak? drobna vrstica ali nje prostor '0 Din, Izhaja __________________________ U1UOIJUDB«, naročnina, reklamacije m inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Kmetijska družba na razpotju. Kmetijska družba že davno ni to kar bi morala biti,, namreč: glavna stanovska organizacija slovenskega kmeta, iz katere bi se lahko takoj razvila Kmetijska zbornica, ki je danes našemu kmetu bolj potrebna kot ribi voda. Vsi stanovi imajo svoja stanovska zastopstva, le slovenski kmet ga nima, zato pa tudi ne more, zlasti v današnjih časih izražati svojih želja tako in s takim uspehom, kot zahteva njegov težaven gospodarski položaj. Združiti v Kmetijski družbi vse slovenske kmete, to bi torej morala biti za enkrat glavna naloga vseh, ki jim je dobrobit našega kmetovalca resnično pri srcu. Zlasti bi se morali brigati za čim številnejše članstvo v Kmetijski družbi tisti, ki jim je poverjeno za enkrat nje vodstvo. Kako je vršila večina glavnega odbora Kmetijske družbe v tem letu predmetno svojo nalogo in v kakšnih vodah hoče še nadalje plavati, je jasno pokazal zadnji občni zbor in zlasti še govor delegata gosp. dr. Milavca. Za sklep občnega zbora se ne brigajo. »Opozarjam na dejstvo,« je rekel dr. Milavec, da se ta občni zbor ne vrši v času, kakor je sklenil lanski občni zbor meseca decembra. Takrat smo soglasno sklenili, da se vrši letos občni zbor meseca maja ali vsaj prve dni junija, kar se ni zgodilo. § 18. naših pravil pa pravi, da ima glavni odbor izvrševati sklepe občnega zbora, zlasti če so soglasni. Kmetom ne puste v Kmetijsko družbo. Na današnjem občnem zboru pogrešamo zastopnike nad 2500 priglašenih slovenskih kmetov. Večina glavnega odbora stoji na stališču, da je glavni odbor edini, je upravičen sprejemati člane in jih odklanjati. Pri tem je pokazal glavni odbor dvojno mero: na Štajerskem je, četudi so bdi skupno priglašeni, vse sprejel, na Kranjskem skoraj vse odklonil. Neomade-zevane samolastne kmetske osebe je poniji, ne da bi se o vsaki prepričal, kdo je. Glavni odbor ni upravičen zapirati slovenskemu kmetu vrat Kmetijske družbe. Mi smo mnenja, da glavni odbor sicer sprejema po pravilih člane in ima po pra- vilih pravico, preiskati, če je priglašenec tak, kakor zahteva § 4., to je, če je neoma-deževan, samolasten kmet ali predsednik zadruge, ali kmetijski strokovnjak, če je priglašen ustno ali pismeno, naravnost ali pa po podružnici. In če se ugotovi, da so vsi ti pogoji izpolnjeni, pravi poleg pravil že zdrava pamet, da more postati član družbe in da glavni odbor ni uravičen, zapirati slovenskemu kmetu vrat družbe. »Kmetska zveza« jim je na poti. »Kmetska zveza« je pozvala z okrožnico svoje člane,' naj vstopijo v Kmetijsko družbo. Proti tej okrožnici je bilo vloženih nebroj ovadb na ministrstvo in velikega župana, češ, da Kmetska zveza ne obstoja in da vsled tega tudi nima pravice izdajati kakih okrožnic, kar pa ne drži, zakaj notranje ministrstvo oziroma veliki župan je vzel z rešitvijo 5. julija preosnovo Kmetske zveze na znanje. S tem je pristojni oblast izjavila, da je Kmetska zveza takrat obstojala in kot stanovska organizacija slovenskega kmeta bila upravičena opozoriti kmete na Kmetijsko družbo. Neveljavni ukrepi glavnega odbora. Na seji 4. maja smo mi slavili z ozirom na to, da je mnogo članov bilo priglašenih, tale prediog: »Glavni odbor naj sprejme vse priglašene ude. Vendar naj se v najkrajšem času preišče, v kolikor so bili eni ali drugi prijavljeni brez vednosti, ali proti volji. Odklonijo naj se vsi tisti, ki ne odgovarjajo pogojem § 4. in pa tisti, ki so vpisani brez vednosti ali proti volji.« Ta široki predlog je večina glavnega odbora kratkomalo odklonila, sprejela pa tale prediog: »Priglašeni člani iz bivše Štajerske naj se sprejmejo. Iz bivše Kranjske pa le v toliko, v kolikor je gotovo, da so se prijavili sami. Vse v masi priglešene ude se načelno odkloni. Direktorij naj pregleda vse prijavne pole in druge podatke ter ugotovi, kateri so bili prijavljeni pod vplivom okrožnice. Ti se odklonijo.« Vsi ukrepi glavnega odbora Kmetijske družbe, iti se tičejo sprejemanja članov, so torej proti pravilom, neveljavni. In ker je veljavnost skupščine med drugim odvisna od pravilno sprejetih članov, mora tudi ta deliti usodo glavnega ocioora. V dolgi izjavi od 7. avgusta 1929, katero je poslal glavni odbor na velikega župana, min. predsednika, notranjega in kmetijskega ministra in tudi na Najvišjega čuvarja pravice v državi, pravi, ko govori o § 4. in o pravih podpornih, dopisujočih in drugih udih, tole: »Predpis (da morajo vsi priglašeni udi biti sprejeti v družbo), bi do vedel p? 'udi do čisto nemogočega položaja, namreč, da bi se mogli v družbo uri-niti elementi, n. pr. komunistični, ki bi jih vodili čisto drugi nameni. Ali pa bi se omogočilo par posameznikom ali kaki grupi, kakor je to baš nameravala skupina dr. Milavca, da s kupovanjem članstva zavojuje-jo društvo in njegovo premoženje. Namen tega pisanja, namen podlega ovaduštva je dovolj jasen in mi v imenu 2500 prijavljenih, pa ne sprejetih kmetovalcev, moramo najodločnejše protestirati proti takemu utemeljevanju in proti temu, da se v en koš mečejo pojmi avtonomija Kmetijske družbe in komunistični elementi in kupovanje članstva.« Pravica bo zmagala. Ker pristaši večine glavnega odbora tudi po govoru dr. Milavca niso hoteli popraviti nezaslišane krivice, prizadete 2500 slov. kmetom, so člani Kmetske zveza zapustili občni zbor, nakar so pristaši večine glavnega odbora izvolili -r- kar so hoteli. Ta volitev pa ne more in tudi ne bo držala, ker se je drži preveč nepravilnosti. Glavno pa je: Kmetska družba, ki se brani poštenih kmetov ni kmetska, ampak vse kaj drugega.. Take »kmetske« družbe slovenski kmet ne potrebuje in zato bo našel pota in sredstva, da si tudi v tej organizaciji, zagotovi večina slovenskih kmetov mesto in vpliv, ki jim pritiče in ki je nujno potreben, da se dvigne iz okostenele in zastarele organizacije v rešitev in ponos slovenskega kmeta stanovski kmetski parlament, tako-zaželjena in težko pričakovana kmetijska zbornica. MLEKARSTVOM K BLAGOSTANJU t ALFA D. D. 6SPAIRATORJI IN STROJI ZA MLEKARSTVO ZAGREB, BOŠKOVIČEVA 46 Zastopniki se iščejo za povsod I Dr. Basaj: Čemu kupuiete posnennrintkQ? Mlekarske zadruge po deželi se pritožujejo, da se vozijo po kmetih na avtomobilih agenti, ki vsiljujejo kmetom posnemalnike in pinje. Agenti se hvalijo, kako bo kmet na ta način dobil najboljšo ceno za mleko in toliko obljub nadrobijo, da veliko kmetov pregovore in jim obesijo za velik denar male posnemalnike in pinje. Kmet potem začne s posnemanjem mleka svojih krav; ko vidi, da je tega premalo, začne kmalu zbirati tudi mleko pri svojih sosedih in postane nehote mlečni prekupec. Mlekarska zadruga v dotičnem kraju, ki je že komaj prej imela od kmetov na razpolago 2adostno množino mleka, pa ima naenkrat opraviti s konkurenco dveh do treh prekupcev. Človek bi mislil, da bo pri kmetih toliko uvidevnosti, da bodo znali primerno zavrniti neutemeljene obljube agentov.'Človek bi mislil, da bodo kmetje zlasti glede prodaje mleka vedeli prav ceniti zadružno skupnost. Toda žal, dogaja se nasprotno. Zadružna organizacija mlekarstva se z vedno številnejšim in številnejšim nakupom Tnalih posnemalnikov rta kmetih izpodkcpuje in njeno delo onemogoča. To pa se vrši edino radi dobička agentov in tovarn, ki hočejo spraviti v denar ogromno število malih posnemalnikov. Mogoče pa je to samo zbog velike nezavednosti, ki vlada še pri kmetih. Samo poglejmo, kakšne posledice ima nabavljanje malih posnemalnikov in rastoče število mlekarskih prekupcev. 1. To pcdražuje obrat mlekarn. Čim večja je množina mleka, tem manjša je režija mlekarskega obrata na liter in obratno. Ker vsled vedno novih prekupcev množina mleka pri naših mlekarskih zadrugah pada, je jasno, da so obratni stroški na liter vedno večji in mera kupec vsled tega mleko kmetom plačevati vedno "ceneje. 2. To poslabšava proizvodstvo. Dočim mlekarske zadruge redoma delajo z iztfče-nimi mlekarji in z zadostno opremljeno mlekarno, zna tak prekupec le to, kar mu je v enem ali dveh dneh mogel dopovedati agent in ima na razpolago le posnemalnik in pinjo. Razumljivo je, da mora potem tak prekupec izdelovati le maslo druge ali tretje vrste, kar zbija ceno blaga in jemlje zaupanje. . 3. Posledica poslabšanja izdelkov, zlasti masla pa bo ta, da bo zaupanje konsumenta v te izdelke padlo. Konsument bo manj kupoval, ker so radi visokih režij pri, majhni množini mleka cene previsoke. Slaba in draga izdelava blaga bo torej stalno konsnm mlečnih izdelkov zmanjševala, 2l Mesto da bi imeli uvidevnost, da bodo res le mlekarske zadruge mogle dobro vnov-čevati in seveda tudi pravilno predelovati mleko, verjamejo kmetje obljubam agentov in ustvarjajo tak položaj, da v kraju mlekarska zadruga in par prekupcev komaj životari. Pri edinosti bi mlekarska zadruga lepo uspevala in bi tudi ugodno mogla plačevati mleko. Vsled razkosanosti pa mlekarska zadruga in prekupci životarijo in vsi skup morejo le slabo plačevati kmetu njegov mlačni pridelek. Zato mora veljati klic: Ne poslušajte agentov in ne verujte njih obljubam! Okle-' pajte se svoje mlekarske zadruge, ki vam more najbolje vnovčiti vaš pridelek in tudi skrbeti za razširjenje konzuma mleka in mlečnih izdelkov! I. Benko, strok, učitelj, Škofja Loka: ¥ež vere r r*aš6i& kmete. II. Zgledi vlečejo. Ni me strpelo doma, pa sva jo mahnila s tovarišem Martinom v solnčni popoldan julijske nedelje čez Sorsko polje k Savi, kjer brodnik Janez prevaža potnike čez njeno divjo strugo, in potem skozi vasico Prebačevo v Hrastje« Majhna, a lepa vasica s samimi naprednimi gospodarji. Lepa prijazna hiša ob cesti je mojega tovariša dom in tja jo zavijeva. Družina je pri krščanskem nauku v cerkvi, gospodar sam pa čuva dom; ob najinem prihodu je čital časopis, ki zahaja dnevno v hišo, potem pa se je seveda razvil razgovor o vremenu, letini, žetvi itd. Da je napreden gospodar, vem že od prej; očancem, ki so prišli povprašat po semenski ajdi, pove, da uporablja umetna gnojila že 20 let. Poln zdravega ponosa me pelje v hlev, obokan, lepo pobeljen, svetal in zračen, kazat mi ljubo živinico; betonirano gnojišče, gnoj-nična jama opremljena s črpalko, moderni svinjak, počejeno dvorišče — so priče delavnosti in naprednosti. Prav tako je pri sosedu; zadovoljen pripoveduje Aleš, mladi gospodar, kako silovito se je upiral rajnki oče — dve leti je že v grobu — napravi betonskega tlaka. »Kaj, šoder da mi boš vozil v štalo,« je baje dejal sinu ves ogorčen. Ker pa sin le ni odnehal, mu je podrl za betoniranje pripravljeno opažbo. Ko pa je bilo delo kljub vsem tem oviram končano, pripoveduje mladi gospodar, je oče ves ponosen peljal slehernega znanca v hlev, češ: »Boš videl, kako štalo sem napravil. Ja, pa je tudi koštalo,« je ponosno-zadovoljen zatrjeval slehernemu obisku prejšnji neugnan nasprotnik, sedaj največji ljubitelj modernega hleva. Toda, glavno še pride; tretji, ki ga obiščemo, je g. Brodar, dovolj znana osebnost v naši javnosti, med gorenjskimi kmeti osebej. Prav za prav mu delam malce rivico, če ga omenjam zadnjega, moral bi ga omeniti prvega. Saj on je prav za prav tisti, ki ima glavni delež na naored- STEV. 37. MmMaaBaaaHM-aaMVHManmmtf ku, s katerim se ta lepa vasica ponaša, Da je njegovo gospodarstvo tudi temu pri« merno urejeno, mi menda ni treba posebej povdarjati. Pred par desetletji — pripoveduje g. Brodar — smo zavidali v bližini Kranja ležeče vasi za njihova rodovitna polja, katerih posestniki so dobivali dober in poceni gnoj iz Kranja. Danes pa je rodovitnost naših polj že večja od njihovih, in to samo vsled uporabe umetnih gnojil, dobrega hlevskega gnoja in gnojnice. Redi se več živine in prašičev; z eno besedo: dviga se obče blagostanje. On je bil prvi, ki je začel uporabljati umetna gnojila, napravil betonirano gnojišče, gnojnično jamo, moderen svinjak itd, Videč njegove uspehe so mu sledili sosedje, in se mi zdi prav verjetna trditev, da so Hrastje danes najnaprednejša kmet-ska vas v Sloveniji. Zgledi -vlečejo, Evo, cenjeni bralci, povedal sem vam, kakšen naj bo oni, ki hoče vzgajati našega kmeta. Dokazal tudi, da besede napisane kot naslov te razprave, niso brez podlage. Neprecenljivo je zdravje, mladost in moč našega kmeta; naloga vseh, ki mu hočejo dobro, je le iskati in buditi pijonirje, kateri bodo vsak v svojem okolišu pomedli z zastarelimi metodami in drugimi ovirami napredka ter pričeli gospodariti po zahtevah in potrebah časa. Baš v tem vidim najlepšo nalogo naših kmetijskih strokovnjakov, dasi je to naloga, ki zahteva velikih ljudi. Kakšen pa naj sedaj bo sodobni kmetijski strokovnjak, oziroma učitelj in buditelj našega kmeta? Prvič je neobhodno potrebno, da je po svojem duhu in miselnosti kmet, pre-šinjen kmretske zavesti, pa vztrajnosti in zdravja tudi do mozga. Kmet v njem ne gleda gospoda, ki se je iz bukev sicer mnogo učil, za delo kot tako pa nikoli ni prijel, ampak svojega najožjega tovariša, svetovalca in sotrpina. Vse, kar podučuje teoretično, zna tudi praktično. Življenje in trpljenje kmeta in njegove družine pozna popolnoma, brez ozira na to, ali je sam kmet ali ne — saj je dobršen del svoje mladosti preživel na kmetih. Ve kmete svojega okoliša pozna, za vsakega ve, za katero panogo se predvsem zanima, ozir. za katero je njegova kmetija predvsem ustvarjena. Pozna tiste, ki stremijo za napredkom in tiste, ki se mu upirajo, Ko je to spoznal, začne tiste, ki so napredni — v vsaki vasi vsaj enega — navajati na moderne metode obdelovanja zemljišč in gospodarjenja sploh. Po otre-bi jim seveda sam najprej vse praktično razkaže, da prežene strah pred »novota-rijami«. Uspehe naprednejših posestnikov pa skrbno zbira in z njimi spodbuja manj napredne. V politiko se absolutno ne vmešava. Hlapčevanje gotovim političnim in gospodarskim skupinam mu je nemogoče. Je strokovnjak, gospodar, drugega nič, zavedajoč se, da so potrebni baš taki ljudje, dasi ga vsled tega mnogokrat krivično ocenjujejo. Tak je torej naš kmet, taki s o naši kmetijski strokovnjaki, ozir, bi morali biti; če še niso, pa še bodo, zakaj ,>po'reba je mati napredka« — so me učili Danci; pa ne velja to za kmetijskega strokovnjaka nič manj kot za kmeta samega, in zdi se mi, da pričenjamo polagoma napredovati i v zgoraj naznačenih smereh. Novice iz BeSgrada. Agrarna reforma v Sloveniji. Kmetijsko ministrstvo je izdalo pregled o stanju agrarne reforme v naši državi, in sicer po pokrajinah, kakor se je reforma izvajala. Iz teh pregledov posnemamo, da je v področju ljubljanske oblasti 85 veleposestnikov, v področju mariborske pa 65. Kar se tiče naselitve zemlje, pride v poštev samo mariborska oblast, in sicer je bilo razlaščenih v Mariboru 465 jutrov zemlje na 494 parcel ter je bilo na tej površini postavljenih 416 poslopij, v katerih je nastanjeno 494 družin. Predlogi Vrhovnega zakonodajnega sveta. Kar se tiče ljudskošolskega zakona, je Vrhovni svet sprejel sledeče predloge za prosvetno ministrstvo: V glavnem se je držal istih načel, kakor pri srednješolskem zakonu. Predlaga, naj bo verouk obvezen predmet. Glede privatnih šol se je postavil na stališče, ki ga je zavzel tudi pri srednješolskem zakonu, da naj namreč obstoječe šole ostanejo, nove pa se ne ustanavljajo. Glede poučevanja verouka je sprejel načelo, naj se poučuje verouk, kakor določajo predpisi dotične veroizpovedi, to je, da na ljudskih šolah v katoliških krajih velja pravilo, da poučujejo verouk duhovniki. Kjer je dovolj veliko število ur, se nastavi poseben katehet, kjer pa tega števila ni mogoče doseči, se morajo duhovniki, oziroma do-tični dušni pastirji brezplačno brigati za poučevanje verouka. Učenci ne bi smeli biti člani verskih društev. Kar se tiče gmotnih dolžnosti občin, je sprejel v bistvu naslednje: Nova šolska poslopja padajo v breme občin. Glede učiteljskih stanovanj pa je treba ločiti učitelje po kmečkih in mestnih občinah. V kmečkih občinah morajo občine učiteljem preskrbeti stanovanja, vendar pa so učitelji dolžni, plačati občinam stanarino. V mestih pa dolžnost preskrbe učiteljskih stanovanj za občine ne obstoja. Zakon za povzdigo kmetijstva Je Nj. Vel. kralj podpisal. Je to le okvirni zakon. V glavnih potezah določa delo za Povzdigo kmetijstva in istočasno ustvarja Podlago za predložitev cele vrste posebnih zakonov, s katerimi se bodo v podrobnosti uredile posamezne potrebe našega kmetijskega gospodarstva. Na »zakonu za povzdigo kmetijstva« bo slonela vsa bodoča kmetijska zakonodaja. Tudi zakon o ustrojstvu vojske in mornarice je podpisan. Le par stvari naj omenimo. Roki službe v kadru ostanejo isti pri suhozemni vojski in mornarici. Pri zrakoplovstvu se rok Podaljšuje na dve leti, vendar je za zrako-plovstvo predviden tudi skrajšan rok enega K A I IE NOTICA d Dr. Korošec je odpotoval v Bosno, da kot minister za šume in rudnike pregleda tamošnja šumska podjetja. d Na župnijo Trebelno je bil vmešžen 7. septembra bivši župnik in dekan v Trnovem na Notranjskem gosp. Janko Dolenc. Kot Jugoslovan je moral Italijo zapustiti. d Za dekanijskega upravitelja deka-nije Stari trg je imenovan Jan. Jurko, duh. svetnik in župnik v Starem trgu, ker je dosedanji dekan g. Janez Lenart radi starosti odstopil. d Manjša skupina nemških katoliških časnikarjev je došla pretekli teden v Slovenijo pod vodstvom gosp. dr. Faberja iz Karlsruhe. Gostje so si ogledali Ljubljano, Bled in bodo obiskali tudi razne kraje v Dalmaciji. Naj bi odnesli iz naše domovine najlepše vtise. d Invalidske podpore odobrene. Minister financ dr. Stanko Švrljuga je po svojem povratku iz inozemstva odobril vsoto 17,800.000 Din za izplačilo dolžnih invalidskih podpor. Te podpore bodo takoj izplačane. d Novi minister za trgovino in industrijo Demetrovič je bil svoj čas organizator socialdemokratične stranke v Zagrebu in urejeval znani socialistični list »Svobodno Riječ«. Po prevratu pa je bil med naj-odličnejšimi pristaši Pribičeviča in je kot tak bil član narodne skupščine do 6. januarja tega leta. d Ukinjene bodo gimnazije sledečih krajev: Bar, Bakar, Brčko, Gacko, Gnjilan, Gračac, Derventa, Dakovica, Ilok, Kavadar, Kičevo, Knin, Kostajnica, Krapina, Kur-šumlija, Livno, Loznica, Paračin, Požega, Petrovac, Resno, Strumica, Surdulica, UI-cinj, Uroševac, Foča, Caribrod, Ivanica. V Sloveniji ostane vse pri starem. d Prebivalci mesta Belgrada. Belgraj-ska občina je izdala statistiko svojega prebivalstva. Po tej statistiki je v Belgradu Srbov, Hrvatov in Slovencev 212.250, Rusov ki niso naši državljani 8374, Madjarov 782, Avstrijcev 502, Italijanov 439 in Nemcev 405. d Posebne osebne legitimacije. Po odredbi policijskega ravnateljstva v Zagrebu bodo morali vsi prebivalci Zagreba dobiti na policiji posebne osebne legitimacije, da se bodo mogli v vsakem slučaju izkazati na zahtevo policijskih organov. Policijsko ravnateljstvo utemeljuje to odredbo s tem, da se mudi v Zagrebu mnogo oseb, ki se poslužujejo ponarejenih legitimacij. d Zborovanje pravoslavne duhovščine. Pretekli teden se je vršilo v Belgradu pod predsedstvom niškega škofa Ireneja zbo-bovanje pravoslavne duhovščine iz vse države. Razpravljali so, kako naj pravoslavna cerkev dvigne svojo skrb za mladino ter o stališču pravoslavne cerkve do zakonov, ki se pripravljajo. Pravoslavni duhovniki so ga prisrčno pozdravili. d Del angleškega vojnega brodovja je že priplul v Šibenik, med ostalim tudi velika križarka »Sondon«, ki je dolga 200 m ter ima 10 velikih topov v premeru 20 cm. d Škrlatinka še vedno razsaja v Trbovljah. Bi je bilo že davno konec, če bi imeli nekateri nekoliko več zaupanja do cepljenja proti tej nevarni bolezni. d Nova zadružna šola. Po nalogu kmetijskega ministrstva se je v Zagrebu osnovala zadružna šola pod kuratorijem osrednje zveze kmetijskih zadrug, zadružne zveze v Zagrebu, zagrebških oblasti in gospodarsko - gozdarske fakultete. Šola se prične oktobra in bo trajala pet mesecev, d Jugoslovanski parniki se množe ka- leta za tiste, ki bodo tekom enega leta pokazali sposobnost in izpolnili pogoje za diplomirane pilote. Za podčastnike predvideva zakon, da imajo vsako leto pravico na dopust 20 dni z vsemi rednimi dohodki. Nadalje, da lahko dobivajo leto dni, če so brez prestanka bolni, vse redne dohodke, da po desetih letih dobre in neprestane podčastniške službe dobe pravico* na pokojnino in da po tem času lahko preidejo v kako civilno državno službo ali pa še nadalje vrše svojo službo v vojski kot vojaški uradniki. Podčastniki, ki po bolezni, ki je trajala več kot leto dni, ne ozdravijo in niso pridobili pravice do pokojnine, dobe pri odpustu iz kadra enkratno pomoč v višini njihove letne plače in redne stanarine. Oženjeni podčastniki lahko stanujejo z družino proti mali odškodnini v vojno državnih poslopjih in lahko dobivajo kot pomoč za šolanje svojih otrok, ako so ti pridni dijaki, pravico, vstopiti v šolo, ki se jim nakaže. Službe v kadru se osvobode vsi re-kruti naši državljani, ki se radi zasluzka ali stalno mudijo izven naše domovine, ali so tam rojeni, pod pogojem, ako do dovršenega 25. leta uravnajo svoje vojne obveznosti pri naših vojaških, oziroma civilnih predstavnikih v dotični državi. To velja za rekfute, ki se nahajajo v prekomorskih državah, tako tudi za tiste, ki se nahajajo v Evropi, razen onih v našem neposrednem sorodstvu. Vsi ti lahko pridejo iz inozemstva v domovino vsako tretje leto in se smejo doma muditi najdalje tri mesece. Ako pa se po tem roku ne vrnejo nazaj ter niso stari več kot 32 let, bodo služili polen rok ali pa skrajšani rok, ki jim po zakonu pripada. Vsi od teh relcrutov, ki svojih vojaških obveznosti ne uravnajo do končanega 25. leta starosti, se bodo smatrali kot vojni begunci in bodo morali služiti triletni rok, tisti pa, ki se prostovoljno javijo v službo kake tuje države, izgube naše državljanstvo. Vsi tisti, ki so se vrnili v domovino pred objavo tega zakona in služijo sedaj triletni rok v kadru, se jim bo ta rok zamenjal z onim, ki jim po zakonu pripada, ako pa so starši od 32 let, se bodo odpustili iz kadra. 8* kor gobe po dežju. V ladjedelnici v Glasgo-vvu na Angleškem je bil namreč te dni spuščen v morje zopet nov naš parnik »Kora-nas ki obsega 9000 ton in bo eden največjih in najmodernejših naše trgovske mornarice. d Za rednega člana Sreta društva narodov je bil v Ženevi izvoljen naš zunanji minister dr. Marinkovič. Od 53 držav je glasovalo zanj 42, kar je za mednarodni ugled naše države velike važnosti. d Pokrajinska razstava v Ljubljani je lepo uspela. V soboto je obiskalo velesejem 10, v nedeljo pa celo 20.000 oseb. Ves čas pa je posetilo razstavo nad 100.000 obiskovalcev. d Oblast, ki hoče sama graditi železnico. Komisar tuzlanske oblasti je izročil ministrstvu za javne zgradbe obširno spomenico o zgradbi proge Tuzla—Brčko. Za to progo bi prišli v poštev dve trasi in sicer po dolini reke Tinje. Proga bi bila dolga 70 km, stroški pa bi znašali 110 milijonov dinarjev. Oblast je zahtevala zase koncesijo za zgradbo te proge, ker upa, da se ji bo v sporazumu s težko industrijo, katere je dovolj v tuzlanski oblasti, posrečilo preskrbeti potrebni kapital za zgradbo. V tej oblasti se nahaja velik rudnik soli, ki bi mogel dvigniti svojo kapaciteto od 6000 vagonov letno na 10.000, kar bi bilo dovolj za preskrbo vsega prebivalstva v državi. Tudi Solvajeva tovarna v Lukovcu pri Tuzli je obljubila preskrbeti kapital 50 miii-jonov dinarjev. Komisarju tuzlanske oblasti je baje že obljubljeno, da bo tuzlanska oblast dobila to koncesijo. d Ali smo Vam res bratje? Razposlali smo srečke za našo loterijo. Prosimo odseke, da nam po možnosti vsaj do 25. t. m. nakažejo denar za poslane oziroma za že razprodane srečke. Prvi med odseki nam je plačal srečke odsek Dolenji Logatec. Vsa čast mu! Prosimo tudi vse druge, ki smo jim poslali srečke, da nam po možnosti čimpreje nakažejo odgovarjajoči znesek. Kajti posebno pri nas velja: Kdor hitro da, dvakrat da. Iskreno prosimo vse skupaj, pomagajte nam. Pokažite nam sedaj ob 10 letnici našega osvobojenja izpod tujega jarma, da ste nam res bratje. Vsem, ki ste nam že poslali denar, iskren: Bog plačaj! Bog živi! — Odbor orlovskega odseka v Krogu, Slovenska krajina. . d 5000 dinarjev nepotrebnih stroškov. Sarajevsko okrožno sodišče je te dni izreklo scdbo v neki prav zanimivi pravdi. Neki Ahmed Behram je najel svoječasno v banki v Stolcu posojilo 9000 Din in je bil ta znesek vknjižen na njegovo premoženje. Po računu, ki ga je dobil od banke, je vrni! banki znesek 11.893 Din in zahteval, da se dolg zbriše. Banka pa mu ni hotela izdati potrdila o plačilu dolga, češ, da ves dolg še vedno ni plačan. Behram je tožil banko pri sodišču v Mostarju, ki je odločilo, da Behram še ni poravnal dolga, temveč, da je dolžan že vedno — dva dinarja. Behram se je pritožil v Sarajevo, kjer so potrdili prvo razsodbo in obsodili Behrama, da mora plačati sodne stroške v znesku — 5000 Din. d Tudi z denarjem se lahko zastrupiš. Selškemu pismonoši gosp. Valentinu Prestopniku iz Most pri Ljubljani se je primerila nenavadna nezgoda. Zastrupil se je z denarjem. Pred kratkim se je pn popravljanju neke svetiljke neznatno ranil v kazalec na desni roki. Ranica je bila tako neznatna, da ji pismonoša ni posvečal nikake pozornosti. Okoli 1. t. m. pa je raznasal upokojencem denar, ki ga je štel z ranjeno roko. Nenadoma mu je začel prst otekatt in mož je jel čutiti po vsej roki hude bolečine. Odpravil se je k zdravniku, ki je ugotovil zastrupljenje in svetoval Prestopniku, naj gre nemudoma v bolnico. V bolnico so dognali, da ge za težko zastrupljenje radi infekcije. Denar, ki ga je bi! pismonoša štel, je bil umazan in okužen s strupenimi bacili. Svetovali so Prestopniku, naj si da odrezati roko, ker je prehajalo zastrupljenje že v ramo. Na kaj takega seveda Prestopnik ni hotel pristati. Dobil je močne injekcijo v desno pleče, vendar še ni docela iz ne".milosti in utegnejo nastati komplikacije z usodepolnimi posledicami. d Če greš natreskan mimo vojaške straže. Na Dtibovcu pri Karlovcu se je pripeki žalosten slučaj, ki ga je zakrivil alkohol. Okrog dveh ponoči se je vračal domov zelo natreskan trgovski pomočnik E. S. iz Ljubljane. Pot ga je vodila mimo vojaške straže na Dubovcu. Š. je še! proti vojaku, ki je straži! municijsko skladišče. Vojak ga je večkrat pozval, naj se ne približa, toda pij^ec se ni zmenil za opozorila. Vojak je ustrelil najprej v zrak toda to Š. ni spravilo k pameti. Nato je vojak ustrelil zares in težko ranil Š. Stre! je opozoril policiste, ki so takoj prihiteli in prenesli v bolnišnico, kier je bil operiran. d V bolnici usmiljenih bratov v Kandi-ji je umrl v starosti 54 let duhovnik v pok. gosp. Janez Sever. Naj v miru počiva! d Pri Sv. Jakobu ob Savi je umrl g. Anton Pečnikar. Njegova podjetnost je lastna tudi njegovim trem sinovom, ki so organizirali avto promet v mnoge kraje ljubljanske okolice. d V zagrebški bolnici usmiljenih bratov je umrl bivši frančiškanski provincijal dr. Lulič. Bil je zelo izobražen mož. d V Zagrebu je umrl znani hrvaški politik dr. Hinko Hinkovič. V poslednji življenjski dobi je bil organiziran prostozidar, I pred smrtjo pa se je popolnoma povrnil v 1 ekrilje Cerkve ter je na zadnje prejel lastno željo in pri popolni zavesti sv zato mente. Pokojni dr. Hinkovič je v svoji opo! roki zapusti! v razne svrhe manjše vsote de narja. Med ostalim je naklonil usmiljenim sestram in cerkvi sv. Marije v Zaurebn nn 5000 Din. po d Iz Save so potegnili mrtvo truplo po-sestnika Rudolfa Baša iz št. Lamberta d V Dravi blizu falske elektrarne je uto. nil 17-letni elektrikar-učenec Adolf Fridrih Trupla še niso našli. d V Grajski kopeli "na Bledu je utonil tesarski pomočnik Janko Bernard iz Je. seme na Gorenjskem. d Protcstantovska cerkev je pogorela v Radovištu. d Osebni avtomobil je do smrti povoiil na državni cesti blizu Hudinje G5 letnega berača Antona Stoklasa. d Ko sta lezla po severni triglavski steni sta se smrtno ponesrečila poslovodja Herbert Brandt in absolviran ekspertni akademik Ernest Bračič, sin bivšega direktorja južne železnice. d Smrtno se je ponesrečil na letališča v Zemunu slovenski pilet Anton Ostanek iz Zelene jame v Ljubljani. d Letalo je padlo na tla v bližini Sarajeva pri vasi Koševo. Porcčrtik Kcvačič je bil na mestu mrtev, dočim je zadobi! njegov spremljevalec, narednik Ivan Lešniček, ki sc je udeležil poleta kot opazovalec, težke rane d Hrbtenico si je zlomil Franc Bevc, posestnik na Straži pri St. Rupcrtu na Dolenjskem, ko je pri obiranju hrušk padel z drevesa. d V koruri preko ceste so našli orožniki truplo kmeta Antona Hrvata iz Zgornje Pristave pri Ptuju. Umoril je očeta a sekiro lastni sin, ki je zločin že priznal. d Z debelim kamnom je bil med zabavo do smrti poškodovan 15 letni tovarni ški delavec Karel Černak iz Brnice pri Pe-trovčah. d 20.000 Din škode je. napravil požar v skladišču lesa tovarne Remec v Duplici pri Kamniku. d Požar je uničil gospodarska poslop-! ja Jožefe Turkove, Josipa Flajšmana, Ane KalDoli varna naložba denarja Račun pošt. hran. Ljubljana št 10.680 Kranjska Hranilnica t Mana sprejema vloge oa knjižice in na tekoči račun ter nudi nalilšfc o&reslovanlc Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne posle, la floao Samci milanska oblast i vsem sfolim premozentem m i vso svo)o (laično moCI«- PO SVETU Katoliška cerkev. s Papeževo pismo o Cerkvi in državi. Na katoliškem študentovskem kongresu v Rimu se je prečitalo papeževo osebno pismo o odnošajih med državo in Cerkvijo. Papež v tem pismu nastopa proti predlogom, ki sc žirijo v zadnjih dneh o tem, da se cerkev podredi civilni oblasti, ali pa popolnoma loči od države. Papež naglasa: Današnja ureditev in ustava Cerkve postavlja samo sebe in svojo nadnaravno poslanstvo nad vsako čisto naravno uredbo, kakor je n. pr. država, vtndar ne krši ali ne ovira pravic države, temveč jih pespešuje in varuje ter s tem podpira blagor človeške družbe. Zato je potrebno, da Cerkev in država složno stremita po dosegi svojih ciljev, ker zoperstav-ljati se Cerkvi se pravi, motiti po božji previdnosti določeni red človeškega občestva, kar zelo škoduje tako posamezniku kakor človeški družbi. Čim vzajemnejše bo delovanje obeh oblasti, tem trdnejša bodo načela avtoritete in tem boljši bo blagor in bodočnost narodov. ItaRifa. s Poslanci bodo morali v zakonski jarem? Rimski dopisni urad je objavil vest, da bi bilo čas, da se še tistih 60 neoženjenih poslancev sedanje fašistovske zbornice poroči. Ne gre, pravi neki list, da fašistovska stranka pridiga o številnih družinah njeni voditelji se pa tega ne drže. s Velike orožne vaje italijanske armade so se vršile te dni na jugoslovanski meji. Središče jim je bila Postojna. Na orožnih vajah so sodelovali razni vojaški oddelki, tudi fašistovska milica. Istočasno so bile na morju med Zadrom in Lušinom vaje italijanske mornarice. Po končanih manevrih so priplule vse udeležene bojne ladje v Zader, kjer se nahaja ta čas šef italijanskega generalnega štaba. liniia f/?0: Žf"a min:. Predsednika Musso-m,T < ' ,Sept' porodiIa hčerko. Zdaj ima Mussolmi dva sina in dve hčerki. - V Ju- J?/"' bodo »tvorili nekatere nove žavihTVnrg'm,V Maien)i vasi- ^strank«, z.hinU ]amb PJ' Cerknem ter v Kos* « a £nežaku- - V Italiii je sedaj 514.205 državnih nameščencev. Letno Po- narlev FZaVa\f\\ Kdo pa i»ra na ta instrument«? vprašam. — »Brat«, pravi sramežljivo dekletce. — »Kdo ga pa uči?« — »Kaplan.« — »Kateri kaplan?« poizvedujem. — »Gospod Št. peterski kaplan so ustanovili društvo iu zdaj poučujejo naše lante.« »Koliko živine pa imate?« vprašam dalje. — »Tri«, odvrne deklč. — »Pa ima oče šc kako posebno obrt?« — »Ne, nobene.« — »In cd tega živite? — se začudim. — »Pa še dobro,« de ponosno deklica. In napravil sem si svojo sliko o dolenjskem kmetu, ki zmore še pri treh kravah dobro živeti! Zunaj pred vralmi pa me sreča gospodar in Smrtno se jc ponesrečil, ko je z avtom zavozil v tramvaj angleški minister Ma-liomey. Na dan delavskega praznika je bilo v ameriškem Njujorku radi vročine 210 smrtnih slučajev. Za pravico vseh narodnih manjšin se je zavzemal v Ženevi nemški zunanji minister tir. Stresemann. Zgorel je nemški parnik »Nordfries-land«. Trije primeri kuge so se pojavili v grškem Pireju. Kongres fašistcvske stranke bo 14. septembra v Rimu. Veliko skladišče razstreljiva je zletelo v zrak v italijanskem Montichiari pri Bresciji. Na Dunaju je zgorela streha jugoslovanskega poslaništva. V blaznico so odpeljali dunajsko igralko Marijo Orsko. Je vživala redno strupa kokain in morfij. Operaciji v ustih se bo podvrgel španski kralj. Poslopje italijanske velebanke »Credito Maritimo« v Milanu se je podrlo. Več mrtvih ln ranjenih. Zeppelin je prišel okrog sveta v 21 dneh. 6l malo dalje tudi njegov sin. Iščem snov za razgovor in ozrem pred hišo kup peska. — »Boste li delali gnoj nično jamo?«, vprašani. — »Pripravljam, da,« odvrne kmet kratko in nezaupljivo. Je že bil št. peterski tajnik tu, ki ima to stvar od oblastnega odbora,« se oglasi že zaupljivejše iu prjaznejše sin. — »Zanima me,« pravim »jaz sem oblastni uradnik za cement.« — »Saj vas dobro poznam gospod, iz inesta«, de že čisto domače zbujeni lant. In nadaljujeva potem pot v zanimivo in slikovito novomeško okolico. Na povratku v mesto prideva v smrekov gozd, ki se dviga nad Krko. Vzhiči me tiha lepota in domačnost gozda — neprijetno se me samo dojmijo zanemarjene, nesnažne poti. Skoraj me žalosti in boli pogled na zapuščeni gozd, ki je namenjen obiskovalcem iz mesta. »Smreka ne spada sem, smreka jc drevo severa!« mi je zatrjeval neki gozdar v Belikrajini. In obide me tesna misel: »Tudi ti si iz severa, tudi ti mogoče ne spadaš sem!« DOBRA SADNA LETINA. (št. Jernej na Dolenjskem.) Toliko sadja, kot ga je letos, ne pomnimo. Ne samo ene vrste, temveč, vsakovrstno: jabolka, hruške, češplje. Bog todi žahvaljen za te darove. Saj je vprašanje, kdaj bo zopet tako dobra letina. Zato naj kmetovalci dobro premislijo, predno se odločijo, kam s sadjem. Gotovo ne smejo vsega porabiti za mošt, kakor ne vseh češpelj pokuhati za žganje — saj bo marsikateremu primanjkovalo tudi posode — temveč misliti morajo na to, da ga bedo, kolikor ne bodo spravili v denar, tudi posušili, kar to posebno prav prišlo v slučaju bolezni in pa pozimi. Sicer pa je naprošen strokovnjak g. ing. Flego z Grma, ki fco tozadevno eno prihodnjih nedelj predaval, kar bomo pravočasno razglasili*. Opozarjamo pa že sedaj na sadjarsko razstavo, ki to v Novem mestu in Škocjanu ter v Brežicah. Priporočamo, da razstavite izbrano sadje na eni izmed omenjenih razstav, ostala navodila pa dobite na predavanju. S 15. septembrom pa se otvori v Št. Jerneju gospodinjska šola, ki bo trajala 6 mesecev. Nekaj mest je že na razpolago, zato naj se dekleta — lahko tudi iz drugih lara — takoj zglasijo pri vodstvu gospodinjske šole glede sprejema. DESETLETNICA. (Višnjagora.) Proslave desetletnice orlovskega odseka iu crliške^a krožka dne 15. septembra se udeleži pre-vzvišeni pomožni škof g. dr. Gregor Rozman, ki bode daroval sv. mašo na prostem in imel cerkveni govor. Zborovanje vedi bivši oblastni poslanec g. F. Erjavc. Govoril to tudi g. dr. M. Natlačen, cblastni komisar v Ljubljani in zastopniki domačega Orla. — Narodne noše dobrodošle. Pevski zbo/i vabljeni. Polovična vožnja zaprošena. Na veselo svidenje! ORLOVSKI IZLET V SMLEDNIK. (Iz Vodic.) V nedeljo, dne 15. septembra napravi orlovski cdsek v Vodicah skupno s sosednimi odseki izlet v Hraše do gospoda Jožeta Burgerja. Člani se pozivajo, naj se udeležijo izleta vsi v krojih. Zbirališče ob eni v Hrašah, nato pohod v župno cerkev v Smledniku k popoldanskemu cerkvenemu opravilu. Ob 3 bo telovadni nastop na vrtu g. Btirgarja v Hrašah. — Vabljeni vsi sosedni odseki in krožki, vabljena cela Stnledniška fara in okolica. Na svidenje v nedeljo. NOVEMU GOSPODU. (Naklo pri Kranju.) Ponedeljek, 2. september bo gotovo ostal važen in pomemben dan za celo naklausko faro. Okrog dveh popoldne se je pripeljal naš novi kaplan g. Ivan Špendal, ki je zasedel mesto, še vsem v dobrem spominu ohranjenega g. Franca Vavpo-tiča — sedanjega šenčurskega kaplana. — Skromen je bil sprejem našega novega gospoda. Preobilno delo na polju nas je zadržalo, da se nismo v večjem številu zbrali in hiteli pozdravit novodošlega namestnika božjega. Le zastopniki naših glavnih kul- Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union', Obrestovani® najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. turno-prosvetnih in gospodarskih organizacij so se udeležili sprejema. — Bodi prisrčno pozdravljen naš novi apostol! Naše ljudstvo se predobro zaveda, da mora iskati tolažbe in sveta pri gorečem katoliškem duhovniku, ve pa tudi, da je on tisti, ki predvsem stremi za tem, da bi vse njemu izročene duše, kar najbolje vzgojil in izobrazil. Zato se je naša mladina, ki si je že hotela utirati nova nevarna pota, zatekla k svojemu pravemu svetovalcu in vodniku. POSVETITEV NOVE CERKVE. (Zaječar-Srbija.) V nedeljo, dne 1. septembra, so posvetili novo katoliško cerkev v Zaječaru; posvetil jo je pre-vzvišeni nadškof Rodič iz Belgrada. Prisotnih j« bilo 7 duhovnikov. Potreba za cerkev je bila velika, ker jc v Zaječaru blizu 1000 samo vojakov katoličanov. Cerkev je precej velika, a brez zvonika in notranje oprave; dosedaj stane že črez 200.000 Din. Cerkveno predstojništvo se obrača na vse prijatelje dobre stvari, da bi z darovi cerkvi pomogli, da bi :e mogle nabaviti vsaj najpotrebnejše reči za bogoslužje. Darovi naj se pošiljajo na vojnega svečenika Franca Pavlica v Zaječaru. SMRT KRŠČANSKE MATERE. (Naklo pri Kranju.) Prav rado ce v življenju izprevrže veselje v žalost. Tako se je tudi pri nas zgodilo 3. septembra 1. 1., ko je zatisnila trudne oči, blaga g. Katarina Gromova. Ni se še poleglo veselje iu navdušenje, ko smo pozdravljali in sprejemali Naklanci novega g. kaplana, ko že objema ob izgubi drage in nepozabne pokojnice, tiha žalost naša vesela srca. Pokojna g. Grcmova je bila zopet ena neredkih slovenskih mater, ki nam je s svojim zglednim verskim življenjem kazala, kako je treba vzgajati otroke. Vzgojila je svojemu narodu dve res tako vzorni učiteljici, kakršnih zlasti v zadnjem času tako zelo pogrešamo na naših osnovnih šolah. Krasen pogreb, s številno čč. duhovščino, ljudska šola ped vodstvom upravitelja g. Josipa Jeršeta, dalje zastopstvo občine, dalje zastopnika naklan-skega orlovskega odseka, čigar velika dobrotnica in podporna članica je bila blagopokojna, slednjič mnogobrojtio občinstvo, — je pričal, Itako vsesplošno je bila priljubljena g. Gromova. Pa ne samo vzorna vzgojiteljica, ampak tudi velika dobrotnica je bila pokojna gospa. Marsikdo izmed (istih, ki j so jo spremljali na njeni zadnji poli, se je spomnil njenih dobrot, ki jih ie neredko in rada delila. Neskončno Pravični ji todi dobrohoten plačnik, — mi pa ohranimo pokojnico v blagem spominu ter izpolnimo njeno vrečo željo, da mnogo molimo za njo. SMRT UGLEDNE ŽENE. (Dopis iz Horjula.) Pred 14 dnevi je tu po kratki in mučili bolezni umrla g. Helena Leben, stara 00 let. Bila ie več let cerkvena pevka in še več let prednica tukajšnje Marijine družbe. Izobražena in blaga žena je imela izreden čut za lepcio; zlasti je z veseljem gojila cvetlice, ki so je njeno skrb in ljubezen do njih vračale z bujno-živimi cveti in so ob vsakem večjem prazniku krasile oltarje naše sarne cerkve. Zvedeli smo tudi, da je iz svoje zapuščine nekaj denarja naklonila tudi naši cerkvi. Naj ii Marija, roža skrivnostna, povrne za vse to, zlasti' pa za mnoga dobra dela ljubezni, stotero in tisočero! Počivaj v miru, blaga žena! Grozilno pismo Gospod Pnpcdop nn policiji: »V zadnjem času sem prejel več grozilnih pisem.« »Ali imate koga na sumu?« »Seveda! Mojega krojača.« Radio. Vsak delavnik: 12.30: Reproducirana glasba. _ 13: Časovna napoved, borza, repioduc. glasba. _ 12.30: Jz današnjih dnevnikov. — 17 Koncert Radioorkestra. — 22: Časovna napoved. Četrtek, 12. sept.: 19: Od Sušaka do Kotorja, notopisno predavanje. — 19.30: Prenos iz Prage. 1 'petek, 13. sept.: 19.30: Gospodinjska ura. -20: Pevski večer »Poljanskega okteta«. — 21: Kon-r-rt Radio-kvarteta. Sobota, 14. sept.: 19.30: Delavska ura. — 20: Poglavje iz vzgojeslovja. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Časovna napoved in poročila. Nedelja, 15. sept: 9.30: Prenos cerkvene glasbe, _ 10,00: O bolniški postelji, predavanje. — 11: Prommadni koncert. — 15: Predavanje o krmi. _ 15.30: Komični prizori iz »Desetega brata«. — 16.30: Tamburaški zbor prosv. društva Šmartno pri Kranju. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 16. sept.: 19.30; Zdravstveno predavanje. — 20: Koncert Radio-kvarteta. Tcrek, 17. sept.: 19.30: Slovenska literarna zgodovina. — 20: Pevski kvartet Glasbene Matice. 21: Koncert Radio-orkestra. Sreda, 18. sept.: 19: Otroški kotiček. — 19.30: O našem zvezdnatem nebu. — 20: Španski večer — simultani srednjeevropski prenos. — 22.30 Časovna napoved in poročila. NAZNANILA. n Preska. V nedeljo, 15. 1. m. obhaja bratovščina Marije sedem žalosti v Preski svoj glavni Iružteni praznik z porcijunkulskimi popolnimi od-pur.tki. Popoldne se vrši procesija z sv. Rešnjim Mesom, a spored bo dobro poskrbljeno! častilci žalostne Matere Božje pridite! n Porcijunkule na Žalostni Gori pri Mokronogu je v nedeljo 15. t. ni. n Pri Sv. Jošhi nad Kranjem fco v nedeljo, dne 15. septembra romarski shod v počaščen je žal. Matere Božje. Romarji l-odo imeli priliko za sveto spoved v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. bo'žie°nr?Hifje 6 in 9' 2al- Matere oozje, pridite v obilnem številu! n Na uršulinski šoli v Mekinjah je vpisovanje do I1 in septerZa od '9 šolska rn°L Jn °d, ",do 5 Popoldne. Začetna 17. septembra. Septe'"bra °b 8' redni p3uk Pa " Teharski „Orelc priredi v nedeljo, dne T;i/tp em1b,a c5 ? popoldne v občinskem parku na leharjih telovadili nastop s pestrim sporedom, združen z bogatim srečolovom in licitacijo. Sodeluje celjska zelezničarska godba. Prijatelji orlov-stva vljudno vabljeni. n Dolenja vas. Prihodnjo nedeljo se bo blagoslovila novozidana kapclica sv. Roka v Dolenji vasi ki bo vojno-spominska kapela padlih in umrlih vojakov iz naše župnije. Ob 9.45 se slovesno prenese novi kip sv. Roka, ki ga nesejo 4 bivši vojaki iz larne cerkve v novo kapelico. Nato blagoslov kapelice in novega kipa. Govor v spomin padlim vojakom in odkritje plošč. Nato sv. maša v r.ovi kapelici za padle vojake, vmes pa žalne pesmi. Popoldne v društveni dvorani govori, pevske točke, deklamacije, kratek dramatičen prizor in glasbene točke — družabno popoldne posvečeno le spoKnu padlih v vojski. Vabimo domačine in okoličane. Dr. France Debevec, strokovni zdravnik za tuberkulozo: O fetfki. Odzval sera se želji čitalcev »Domoljuba«, da v več kratkih, poljudnih člankih opišem bridko šibo božjo, jetiko. Da pa boste, dragi bralci, v resnici imeli trajno korist od teh vrstic, bom pregledno razdrobil vso zamišljeno vsebino v tri poglavja, ki sem jih že deloma obravnaval v raznih predavanjih ali spisih. Prvo poglavje bo obsegalo uvod in več člankov z opisi posameznih vrst jetičnega obolenja. Drugo poglavje bo povedalo* kako se čuvamo jetike. Tretje p o gl a v j e bo vsebovalo pregledno opisano zdravljenje tuberkuloze, Naj bi bili ti članki vir koristnega spoznanja in pravilnega ravnanja med to kruto boleznijo! Načnimo sedaj takoj prvopoglav-j e ! Jetika, kako neprijetno zveni ljudskemu čutu ta beseda! S kakšno bojaznijo že zdrav človek čuje nje zvok, kako žalostno in zlovešče pa udarja nje pomeo na uho obolencu! Ko pade glas: jetika, ali se ne vleže v tvojo dušo meglena, težka zmes neljubih utisov in predstav: o otožnih pogledih vdrtih oči, o bledih, shujšanih licih, o dušečem kašlju, o trajni prikovanosti na bolniško posteljo ali vsaj o počasnem, nemočnem koraku v in okoli domače hiše? Zares, kruta je ta bolezen; usodna pa je tudi vsled tega, ker je tako pogosta. Saj po številu smrtnih žrtev, ki padejo pod njeno koso, ona prednjači vsem drugim bolezenskim nadlogam. Letno umrje vsled nje v Sloveniji okoli 3000 ljudi (na milijon prebivalcev). Ali torej jetika ni res prava šiba božja? Po teh-le besedah boš utegnil misliti, da preti taki zli bolezni ni mogoče kaj prida opraviti. Nimaš prav. Da se proti njej prav uspešno boriti, toda treba je bolezen od vseh strani dobro poznati, zlasti v njenih prvih začetkih. Nadalje je potrebno, da se tako bolnik napram drugim, zdravim ljudem, kakor tudi m i napram obolencu pravilno ponašamo. Gotovo že veš, kje tiči izvor jetiki: v malih, kužnih kaleh, bacilih, ki jih pri- Natakar št. 13. V Lu- xemburgu so otvorili veliko trgovsko razstavo. Polno lujcev prihaja. Vsi pa silijo v neko gostilno druge vrste in vsi hočejo sesti k mizi, kjer streže natakar št. 13. Ta se pred odličnimi gosti lepše obnaša nega ostali natakarji m tudi bolje ume svoj posel. Toda to ni glavni fzrok, da vse sili k nje-»u. Privlačno za odlične lice je to, da je pridni 'atakar ram Zubkot, svak jesarja Viljema II. Poro-'' Ee je bil s cesarjevo !est,r°. ki ima štiri križe »a hrbtu več kot on. Po-»e;c se je pa ločil in se 'O'!' tega novega posla, j , , se "e vjame kaka jtolarska princezinja. Ka-«0 lahko znajo nekateri zivetil Umiranje za poskučnjo, ptan dlakocepski, upoko-em sodni svetnik dr. M. Ie /tal oni dan svoji sluznici navodila za slu-„„ sv°ie smrti. »če "»'»m,« je poučeval svo-o zvesto Filomeno, »mo-najprej okna odpreti, ; VJeli iz desnega uredala mojo Cirkuški otrok »Jaz bom odpotoval v nekaj dneh,« je rekel on. »V toliko je to naključje srečno, v kolikor ti morem zdaj povedati, da grem za daljšo dobo v tujino.« Nora je trenutek pomoicala, kakor da skuša doumeti smisel njegovih besedi; hipoma pa je vzkliknila: »Kurt, od mene te hočejo ločiti, hočejo te iztrgati od vsakršne zveze! Ni dovolj, da se ne smeva videti, še daljo hočejo postaviti med naju!« Kurt jo je prijel za roko. »Kakor da bi srce poznalo dalje!« je rekel nežno. »Da, pozna dalje!« je odvrnila Nora. »Dokler še dihaš isti zrak, imaš še nekaj skupnega z enim, ki ga ljubiš; dokler te obdajajo enaki ljudje,. enake razmere, te veže ž njim še ena vez. Čim bolj pa sfa oddaljena drug od drugega, tem več tujine ju obdaja, tem teže poletavajo tudi misli preko nje. Kurt, se drevo izpremeni svoje listje v tuji zemlji m tudi srca se izpreminjajo ... na to računajo!« »Vse sem dodobra premislil in uvidel, koliko bolje je tudi za najino poznejše življenje, da si zagotovim bodočnost. Zato grem rad odtod. Kurt se je sklonil k njej in Ji božal temne lase z vročega čela. Nori so solze napolnile oci. »Ne bodi otročja, Nora. Nekaj milj več ali manj, kaj ^tok Nora je hotela nekaj odgovoriti, a v tem trenutku se je Kurt nenadoma visoko zravnal, jo izpustil ter ponesno pogledal kvišku. Tudi Nora se je ozrla; preko čela in lis se ji je nenadoma raz ila rdec.ca Na viat.h na nasprotni strani je stal črni gospodz enkusais porogljivim smehljajem na ustnih. »Gospod lavnateti prosi gospodično Noro, naj pride takoj k njemu,« je rekel in v istem trenutku izginil. Kurt se je ugriznil v ustnice. :: Kdo je ta neznosni človek?« je vprašal jezno. »Pravi vohunski obraz! Zdaj vidiš, kako zelo nepreviden je bil tvoj prihod.« »Landolfo je, prvi poslovodja mojega očeta,« je rekla mukoma. »Zoprn mi je, ker se vsiljuje k nam in se ima za več nego drugi. A moj oče ceni njegovo sposobno glavo in z ozirom na potrebne moči ne smemo biti izbirčni.« »Ne smemo?« je še bolj jezno rekel Kurt. »Vsaj ne enači se s to družbo!« »O Kurt, ti nočeš danes ničesar prav razumeti!« je rekla žalostno. »Saj vendar veš, kakega rodu sem.« Zdaj ni pristopila k njemu, temveč je še ponosneje dvignila glavo. »Moram k očetu,« je nadaljevala potem. »Ali ga hočeš videti? Bil je zelo bolan, šele od včeraj je boljši.« »Bolje bo, da ga sedaj ne vidim. Nisem razpoložen za to. Tudi ne maram srečati tam zoprnega moža. A pridem ga pogledat drugič... V kratkem. Ni najina krivda, če naključje krši pogoje. Tedaj bom vedel že kaj več o svojem odhodu. Pozdravi dotlej svojega očeta.« Hotel jo je objeti; toda z lahko ponosno kretnjo se je oprostila, le svojo roko je pustila nekaj časa v njegovi — potem pa se je obrnila in šla. Tudi Degenthal je šel. Bil je nezadovoljen s seboj, ž njo , z vsem tem srečanjem. Zavest,, da zdaj ve za to tudi tretji in nezadostno slovo, pri katerem je videl Noro tako užaljeno, vse to mu je napravljalo to stvar skrajno neprijetno. IIo, punčka,« je rekel Landolfo sobarici, ki mu je pravkar prišla nasproti, »kako je bilo ime temu 6* PO DOMOVINI fran Wernig: Naša Dolenjska. Pravijo, da je Novomesto metropola Dolenj-ike. Kajpak so Novo meščan i ludi silno ponosni na !a častni naziv. In hodil sem po mestu vsepoprek; po glavnem trgu, po vseh ozkih ulicah m predmestjih, ob široki, tihi Krki, ki polže in se vije okrcg in okrog — in našel sem toliko slikovitosti, toliko zanimivih, pestrih kontrastov in tihe staro-meščanske samobitnosti, da bi nam bilo marsikatero meslo za vse to krajevno bogastvo iz srca nevoščljivo. Toda Dolenjske, "ki sem jo iskal, sem našel bore malo. Ona je tiha in skromna in se očituje v rdečih nageljnih, fuksijah in pelargonijah, ki vabeče in proseče polnijo okna predmestnih hišic; vidimo jo tudi s Kapitelja, ki mogočno kraljuje nad mestom in nad ničemurnostjo vsakdanjega življenja; najdemo jo nadalje vsak pondeljek in petek, ko se zgrne v mesto ljudstvo iz okolice, da izvrši vse potrebne tedenske kupčije. In slučajno srečam davnega znanca, rojaka iz okolice mesta, ki je na dopustu. Častnik, a kmečki sin je. Povabi me na izlet na kolesih. Prijetno združiti s koristnim, pravim, in se odzovcm vabilu. Takoj izven mesta pa naju iznenadi ploha, in iskati morava zavetja v prvi kmečki hiši. PTide dekle in nama odpre vrata. Pogledam malo v vežo: lz ilovice zbita, neravna tla in podzidek oz. lončena peč! Ne mika me vstopiti. Ko pa deklice le ni nazaj, se okorajžim ter greni v sobo odnosno hišo. Kako se začudim! Sobica vsa bela in snažna, na polici kupi .Mohorjevih in drugih knjig, na postelji tamburica, in dekle sedi pri mizi in prebira »Bogoljuba«. — »Kdo pa igra na la instrument«? vprašam. — -Brat«, pravi sramežljivo dekletce. — »Kdo ga pa uči?« — »Kaplan.« — »Kateri kaplan?« poizvedujem. — »Gospod Št. peterski kaplan so ustanovili društvo in zdaj poučujejo naše fante.« »Koliko živine pa imate?« vprašam dalje. — »Tri«, odvrne dekle. — »Pa ima oče šc kako posebno obrt?« — »Ne, nebene.« — »In cd tega živite? — se začudim. — »Pa še dobro,« de ponosno deklica. In napravil sem si svojo sliko o dolenjskem kmetu, ki zmore šc pri treh kravah dobro živeti! Zunaj pred vratmi pa me sreča gospodar in Smrino se jc ponesrečil, ko je z avtom zavozil v tramvaj angleški minister Ma-licmey. Na dan delavskega praznika je bilo v ameriškem Njujorku radi vročine 210 smrtnih slučajev. Za pravice vseh narodnih manjšin se je zavzemal v Ženevi nemški zunanji minister dr. Stresemann. Zgorel je nemški parnik »Nordfries-land«. Trije primeri kuge so se pojavili v grškem Pireju. Kongres fašistovske stranke bo 14. septembra v Rimu. Veliko skladišče razstreljiva je zletelo v zrak v italijanskem Montichiari pri Bresciji. Na Dunaju je zgorela streha jugoslovanskega poslaništva. V blaznico so odpeljali dunajsko igralko Marijo Orsko. Je vživala redno strupa kokain in morfij. Operaciji v ustih se bo podvrgel španski kralj. Poslopje italijanske velebanke »Credito Maritimo« v Milanu se je podrlo. Več mrtvih in ranjenih. Zeppelin je prišel okrog sveta v 21 dneh. malo dalje tudi njegov sin. Iščem snov za razgovor in ozrem pred hišo kup peska. — »Boste 1. delal, gnojnično jamo?«, vprašam. - »Pripravljam, da,« odvrne kmet kratko in nezaupljivo. Je ze bil st. peterski tajnik tu, ki ima to stvar od oblastnega odbora,« se oglasi že zaupljivejše in prjazne|še sin. — »Zanima me,« pravim »jaz sem oblastni uradnik za cement.« — »Saj vas dobro poznam gospod, iz mesta«, de že čisto domače zbujem fant. In nadaljujeva jx>(ein pot v zanimivo in slikovito novomeško okolico. Na povratku v mesto prideva v smrekov gozd, ki se dviga nad Krko. Vzhiči me tiha lepota in do-mačnosi gozda — neprijetno sc me samo dojmijo zanemarjene, nesnažne poti. Skoraj me žalosti m boli pogled na zapuščeni gozd, ki je namenjen obiskovalcem iz mesta. »Smreka ne spada sem, smreka je drevo severa!« mi je zatrjeval neki gozdar v Belikrajini. Iii obide me tesna misel: »Tudi ti si iz severa, tudi ti mogoče ne spadaš sem!« DOBRA SADNA LETINA. (št. Jernej na Dolenjskem.) Toliko sadja, kot ga je lelos, ne pomnimo. Nc samo ene vrste, temveč, vsakovrstno: jabolka, hruške, češjjlje. Bog todi žahvaljen za te darove. Saj je vprašanje, kdaj bo zopet tako dobra letina. Zato naj kmetovalci dobro premislijo, prcdno se odločijo, kam s sadjem. Gotovo ne smejo vsega porabili za mošt, kakor ne vseh češpelj pokuhati za žganje — saj bo marsikateremu primanjkovalo tudi posode — temveč mislili morajo na to, da ga bedo, kolikor ne todo spravili v denar, tudi jx>suši'i, kar to posebno jirav prišlo v slučaju bolezni in pa pozimi. Sicer pa je naprošen strokovnjak g. ing. F lego z Grma, ki fco tozadevno eno prihodnjih nedelj predaval, kar bemo pravočasno razglasili1. Opozarjamo pa že sedaj na sadjarsko razstavo, ki to v Novem mestu in Škocjanu ter v Brežicah. Priporočamo, da razstavite izbrano sadje na eni izmed omenjenih razstav, ostala navodila pa dobite na predavanju. S 15. septembrom pa se otvori v Št. Jerneju gospodinjska šola, ki to trajala 6 mesecev. Nekaj mest je še na razj-Ailago, zato naj se dekleta — lahko tudi iz drugih fara — takoj zglasijo pri vodstvu gospodinjske šole glede sprejema. DESETLETNICA. (Višnjagora.) Proslave desetletnice orlovskega odseka in crliškega krožka dne 15. septembra se udeleži pre-vzvišeni pomožni škof g. dr. Gregor Rožman, ki bode daroval sv. mašo na prostem in imel cerkveni govor. Zborovanje vodi bivši oblastni poslanec g. f. Erjavc. Govoril to tudi g. dr. M. Natlačen, cblastni komisar v Ljubljani in zastopniki domačega Orla. — Narodne noše dobrodošle. Pevski zto/i vabljeni. Polovična vožnja zaprošena. Na veselo svidenje! ORLOVSKI IZLET V SMLEDNIK. (Iz Vodic.) V nedeljo, dne 15. septembra napravi orlovski odsek v Vodicah skupno s sosednimi odseki izlet v Hraše do gospoda Jožela Burgerja. Člani se pozivajo, naj se udeležijo izleta vsi v krojih. Zbirališče ob eni v Hrašah, nato pohod v župno cerkev v Smledniku k popoldanskemu cerkvenemu opravilu. Ob 3 bo telovadni nastop na vrtu g. Burgarja v Hrašah. — Vabljeni vsi sosedni odseki in krožki, vabljena cela Sinledniška fara in okolica. Na svidenje v nedeljo. NOVEMU GOSPODU. (Naklo pri Kranju.) Ponedeljek, 2. september bo gotovo ostal važen m pomemben dan za celo naklansko faro. Okrog dveh popoldne se je pripeljal naš novi kaplan g. Ivan špendal, ki je zasede! mesto, še vsem v dobrem spominu ohranjenega g. Franca Vavpo-tiča - sedanjega šenčurskega kaplana. - Skromen je bil sprejem našega novega gospoda. Preobilno delo na polju nas je zadržalo, da se nismo v večjem številu zbrali in hiteli pozdravit novodošlega namestnika božjega. Le zastopniki naših glavnih kul- Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union', Obresfovanje najugodneje, Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. turno-prosvetnih in gospodarskih organizacij so se udeležili sprejema. — Bodi prisrčno pozdravljen naš novi apostol! Naše ljudstvo se predobro zaveda, da mora iskati tolažbe in sveta pri gorečem katoliškem duhovniku, ve pa tudi, da je 011 tisti, ki predvsem stremi za tem, da bi vse njemu izročene duše, kar najbolje vzgojil in izobrazil. Zalo se je naša mladina, ki si je že hotela utirati nova nevarna pola, zatekla k svojemu pravemu svetovalcu in vodniku. POSVETITEV NOVE CERKVE. (Zaječar-Srbija.) V nedeljo, dne 1. septembra, so posvetili novo katoliško cerkev v Zaječaru; posvetil jo je pre-vzvišeni nadškof Rodič iz Belgrada. Prisotnih j« bik) 7 duhovnikov. Potreba za cerkev je bila velika. ker je v Zaječaru blizu 1000 samo vojakov katoličanov. Cerkev je precej velika, a brez zvonika in notranje oprave; dosedaj stane že črez 2C0.000 Din. Cerkveno predstejništvo se obrača na vse prijatelje dobre stvari, da bi z darovi cerkvi pomogli, da bi se mogle nabavili vsaj najpolreb nejše reči za togoslužje. Darovi naj sc pošiljajo na vojnega svečenika Franca Pavlica v Zajtčaru. SMRT KRŠČANSKE MATERE. (Naklo pri Kranju.) Prav rado ce v življenju izprevrže veselje v žalost. Tako se je tudi pri nas zgodilo 3. septembra 1. 1., ko je zatisnila trudne oči, blaga g. Katarina Gromova. Ni se ie poleglo veselje in navdušenje, ko smo pozdravljali 111 sprejemali Naklanci novega g. kaplana, ko že objema ob izgubi dra^c 111 nepozabne pokoj niče, tiha žalost naša vesela srca. l-o-kejna g. Grcmova je bila zopet ena neredkih slovenskih mater, ki nam je s svojim zglednim verskim življenjem kazala, kako je treba vzgajati otroke. Vzgojila je svojemu narodu dve res tako vzorni učiteljici, kakršnih zlasti v zadnjem času tako zelo pagrcšan.o na naših osnovnih šoiah. Krasen pogreb, s številno čč. duhovščino, judska šola ped vodstvom upravilclja g. Josipa jerseta, dalje zastopstvo občine, dalje zastopnika naklan-skega orlovskega odseka, čigar velika dobrotni« in podporna članica je bila blagopokoina, slednjič mnogcbrojr.o občinstvo, — je pričal, k;:ko vsesplošno je bila priljubljena g. Grcmova. Pa ne samo vzorna vzgojiteljica, ampak tudi velika dobrotni« je bila pokojna gospa. Marsikdo izmed listin, «j so jo spremljali na njeni zadnji poti, sc jc spnmii nieriih dobrot, ki jih je neredko 111 rada delila- M-skoiično Pravični ji todi dobrohoten plačnik, mi pa ohranimo pokojnico v blagem spominu Rjjr izpolnimo njc-110 vročo željo, da mnogo molimo za njo. SMRT UGLEDNE ŽENE. (Dopis iz Horjula.) Pred 14 dnevi je tu po kratki in mučni toleznj umrla g. Helena Leben, slara 00 let. Bila je vec m cerkvena pevka in še več let prednica lukajs.ni Marijine družbe. Izobražena in blaga žena je in» izreden čut za lepoto; zlasti je z veseljem go| « cvetlice, ki so je njeno skrb in ljubezen do nji vračale z bujno-živimi cveti in so ob vsakem vccje prazniku krasile oltarie naše sarne cerkve. z.vw smo tudi, da je iz svoje zapuščine nekaj «n«l' naklonila iudi naši cerkvi. Naj ji Marija, roža s«"« nostna, povrne za vse lo, zlasti pa za nuioga u™ dela ljubezni, stotero iu tisočero! Počivaj v mu < blaga žena! ___, Grozilno pismo Gospod Papedop lin policiji: »V zn<1ni<® čosu sem prejel več grozilnih pisem « »Ali imate ko^a na sumu?« »Seveda! Mojega krojač«.« Radio. Vsak delavnik: 12.30: Reproducirana glasba. _ 13: časovna napoved, borza, reproduc. glasba. " ]2 30- Iz današnjih dnevnikov. — 17 Koncert Kadioorkestra. — 22: Časovna napoved. Četrtek, 12. sept.: 19: Od Sušaka do Kotorja, nolopisno predavanje. — 19.30: Prenos iz Prage. Petek, 13. sept.: 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pevski večer »Poljanskega okteta«. — 21: Kon-r»rt Radio-kvarteta. ' Sobota, 14. sept.: 19.30: Delavska ura. — 20: Poglavje iz vzgojeslovja. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Časovna napoved in poročila. Nedelja, 15. sept.: 9.30: Prenos cerkvene glasbe. _ 10.00: O bolniški postelji, predavanje. — 11: Promenadni koncert. — 15: Predavanje o krmi. —' 15.30: Komični prizori iz »Desetega brata«. — 16.3C: Tamburaški zbor prosv. društva Šmartno pri Kranju. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 16. sept.: 19.30; Zdravstveno predavanje. — 20: Koncert Radio-kvarteta. Tcrek, 17. sept.: 19.30: Slovenska literarna zgodovina. — 20: Pevski kvartet Glasbene Matice. 21: Kcncert Radio-orkeslra. Sreda, 18. sept.: 19: Otroiki kotiček. — 19.30: O našem zvezdnatem nebu. — 20: španski večer — simultani srednjeevropski prenos. — 22.30 Časovna napoved in poročila. NAZNANILA. n Preska. V nedeljo, 15. t. m. obhaja bratovščina Marije sedem žalosti v Preski svoj glavni družbeni praznik z pcrcijunkulskimi popolnimi od-purtki. Popoldne se vrši procesija z sv. Rešnjiin Telesom, a spored bo dobro poskrbljeno! Častilci žalostne Matere Gožje pridite! n Porcijunkule na Žalostni Gori pri Mokronogu je v nedeljo 15. t. m. n Pri Sv. Joštu nad Kranjem bo v nedeljo, dne 15. septembra romarski shed v pečeščenje Zal. Maiere Božje. Romarji bodo imeli priliko za sveto spoved v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Sv. bogoslužje bo ob 6 in 9. Častilci žal. Maiere cozje, pridite v obilnem številu! n Na nršulinski šoli v Mekinjah je vpisovanje za Soško leto 1929-30 13. in 14. septembra od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Začetna Šolska masa je 16. septembra ob 8, redni pouk pa 17. septembra. 11 Teharski »Orel« priredi v nedeljo, dne 15. septembra cb 3 popoldne v občinskem parku na leharjih telovadni nastop s pestrim sporedom, združen z bogatim srečolovom in licitacijo. Sodeluje celjska železničarska godba. Prijatelji orlov-stva vljudno vabljeni. n Dclenja vas. Prihodnjo nedeljo se bo blagoslovila novozidana kapelica sv. Roka v Dolenji vasi ki bo vojno-spominska kapela padlih in umrlih vojakov iz naše župnije. Ob 9.45 se slovesno prenese novi kip sv. Roka, ki ga nesejo 4 bivši vojaki iz farne cerkve v novo kapelico. Nato blagoslov kapelice in novega kipa. Govor v spomin padlim vojakom in odkrilje plošč. Nato sv. maša v novi kapelici za padle vojake, vraos pa žalne pesmi. Popoldne v društveni dvorani govori, picvske točke, deklamaoije, kratek dramatičen prizor in glasbene točke — družabno popoldne posvečeno le spoivnu padlih v vojski. Vabimo domačine in okoličane. Dr. France Debevec, strokovni zdravnik za tuberkulozo: O fetlki. Odzval sem se želji čitalcev »Domoljuba«, da v več kratkih, poljudnih člankih opišem bridko šibo božjo, jetiko. Da pa boste, dragi bralci, v resnici imeli trajno korist od teh vrstic, bom pregledno razdrobil vso zamišljeno vsebino v tri poglavja, ki sem jih že deloma obravnaval v raznih predavanjih ali spisih. Prvo poglavje bo obsegalo uvod in več člankov z opisi posameznih vrst jetičnega obolenja. Drugo poglavje bo povedalo* kako se čuvamo jetike. Tretje poglavje bo vseboval« pregledno opisano zdravljenje tuberkuloze, Naj bi bili ti članki vir koristnega spo> znanja in pravilnega ravnanja med to kruto boleznijo! Načnimo sedaj takoj prvopoglav-j e ! Jetika, kako neprijetno zveni ljudskemu čutu ta beseda! S kakšno bojaznijo že zdrav človek čuje nje zvok, kako žalostno in zlovešče pa udarja nje pomeo na uho obolencu! Ko pade glas: jetika, ali se ne vleže v tvojo dušo meglena, težka zmes neljubih utisov in predstav: o otožnih pogledih vdrtih oči, o bledih, shujšanih licih, o dušečem kašlju, o trajni prikovanosti na bolniško posteljo ali vsaj o počasnem, nemočnem koraku v in okoli domače hiše? Zares, kruta ji? ta bolezen; usodna pa je tudi vsled tega, ker je tako pogosta. Saj po številu smrtnih žrtev, ki padejo pod njeno koso, ona prednjači vsem drugim bolezenskim nadlogam. Letno umrje vsled nje v Sloveniji okoli 3000 ljudi (na milijon prebivalcev). Ali torej jetika ni res prava šiba božja? Po teh-le besedah boš utegnil misliti, da proti taki zli bolezni ni mogoče kaj prida opraviti. Nimaš prav, D a se proti njej prav uspešno boriti, toda treba je bolezen od vseh strani dobro poznati, zlasti v njenih prvih začetkih. Nadalje je potrebno, da se tako bolnik napram drugim, zdravim ljudem, kakor tudi m i napram obolencu pravilno ponašamo. Gotovo že veš, kje tiči izvor jetiki: v malih, kužnih kaleh, bacilih, ki jih pri- Natekar št. 13. V Lu- xemburgu so otvorili veliko trgovsko razstavo. Polno tujcev prihaja. Vsi pa silijo v neko gostilno druge vrste in vsi hočejo sesti k mizi, kjer streže natakar št. 13, Ta se pred odličnimi gosti lepše obnaša nega ostali natakarji in tudi bolje ume svoj posti. Toda to ni glavni »zrok, da vse sili k nje-nu. Privlačno za odlične "ice je to, da je pridni »atakar sam Zubkot, svak :esarja Viljema II. Poročil se ja bil s cesarjevo sestro, ki ima štiri križe "a hrbtu več kot on. Pozne^ se je pa ločil in se lotil tega novega posla, dokler se ne vjame kaka dolarska princezinja. Kako lahko znajo nekateri živeti! Umiranje za poskušnjo. »tari dlakocepski, upokojeni sodni svetnik dr. M. I® dal oni dan svoji slu-zahmei navodila za slu-taJ svoje smrti. »Če je poučeval svo-lo zv-rtto Filomeno, »mo-ra.e najprej okna odpreti, Potem vzeti iz desnega ffliznega predala mojo »Jaz bom odpotoval v nekaj dneh,« je rekel on. »V toliko je to naključje srečno, v kolikor ti morem zdaj povedati, da grem za daljšo dobo v tujino.« Nora je trenutek pomolčala, kakor da skuša doumeti smisel njegovih besedi; hipoma pa je vzkliknila: »Kurt, od mene te hočejo ločiti, hočejo te iztrgati od vsakršne zveze! Ni dovolj, da se ne smeva videti, še daljo hočejo postaviti med naju!« Kurt jo je prijel za roko. »Kakor da bi srce poznalo dalje!« je rekel nežno. v »Da, pozna dalje!« je odvrnila Nora. »Dokler se dihaš isti zrak, imaš še nekaj skupnega z onun, lu pa ljubiš; dokler te obdajajo enaki ljudje, enake razmere, te veže ž njim še ena vez. Čnn bolj pa sla oddaljena drug od drugega, tem več tujine ju obdaja, tem teže poletavajo tudi misli preko nje. Kurt, se drevo izpremeni svoje listje v tuji zemlji m tudi srca se izpreminjajo... na to računajo!« »Vse sem dodobra premislil in uvidel, koliko bolje je tudi za najino poznejše življenje, da si zagotovim bodočnost. Zato grem rad odtod Kuri se je sklonil k njej in j božal Jemne lase z vročega čela. Nori so solze naPoln,leoci.>Nebodi otročja, Nora. Nekaj mil več al. manj kaj zato Nora je hotela nekaj odgovoriti, a v;tem trenutku se ie Kur nenadoma visoko zravnal, jo izpustil ter ponesno pogledal kvišku. Tudi Nora sej ozrla; preko £p1o in lis se ii ie nenadoma razlila rdecica. JNa vrann na nasprotifi strani je stal črni gospod n: cirkusa, s porogljivim smehljajem na ustnih. »Gospod ravnateu prosi gospodično Noro, naj pride takoj k njemu,« je rekel in v istem trenutku izginil. Kurt se je ugriznil v ustnice. »Kdo je ta neznosni človek?« je vprašal jezno. »Pravi vohunski obraz! Zdaj vidiš, kako zelo nepreviden je bil tvoj prihod.« »Landolfo je, prvi poslovodja mojega očeta,« je rekla mukoma. »Zoprn mi je, ker se vsiljuje k nam in se ima za več nego drugi. A moj oče ceni njegovo sposobno glavo in z ozirom na potrebne moči ne smemo biti izbirčni.« »Ne smemo?« je še bolj jezno rekel Kurt. »Vsaj ne enači se s to družbo!« »O Kurt, ti nočeš danes ničesar prav razumeti!« je rekla žalostno. »Saj vendar veš, kakega rodu sem.« Zdaj ni pristopila k njemu, temveč je še ponosneje dvignila glavo. »Moram k očetu,« je nadaljevala potem. »Ali ga hočeš videti? Bil je zelo bolan, šele od včeraj je boljši.« »Bolje bo, da ga sedaj ne vidim. Nisem razpoložen za to. Tudi ne maram srečati tam zoprnega moža. A pridem ga pogledat drugič... V kratkem. Ni najina krivda, če naključje krši pogoje. Tedaj bom vedel že kaj več o svojem odhodu. Pozdravi dotlej svojega očeta.« Hotel jo je objeti; toda z lahko ponosno kretnjo se je oprostila, le svojo roko je pustila nekaj časa v njegovi — potem pa se je obrnila in šla. Tudi Degenthal je šel. Bil je nezadovoljen s seboj, ž njo , z vsem tem srečanjem. Zavest,, da zdaj ve za to tudi tretji in nezadostno slovo, pri katerem je videl Noro tako užaljeno, vse to mu je napravljalo to stvar skrajno neprijetno. »He, punčka,« je rekel Landolfo sobarici, ki mu je pravkar prišla nasproti, »kako je bilo ime temu Sleviimo med rastlinski svet. Posušene v pridi, razpriene v tisoče drobnih za naše oko nevidnih kapljic v zraku jih vdihamo v pljuča, c jedjo pomešane užijemo in tako lahko okužimo črevesje in sosedne telesne dele. Do 15. let« starosti je navadno že sleherni izmed nas doživel prvi spopads to osovraženo kužno neprijateljico. — Ko bi vaakteri bacil, ki na ta ali oni način znido v naše telo, izzval težko jetiko, bi bilo ni svetu pusto in prazno, zakaj ljudski rod bi izumrl. Dejansko močno ali za dalje časa ohole le ona telesa, ki se ne morejo dovolj upreti utihotapljenim kužnim klicam. Ni pa treba, da v takšnih slučajih bolezen vzplamti takoj po prvem okuženju. Ne. Bolezenske kali lahko tičijo skrite nekje v telesu (uaičešOe v kakšni bezgavki) in čakajo ugodnega trenutka, ko telo oslabi, njegova notranja tuoč in odpornost popusti, potem pa se še preostale jetične klice kr.ii> razplode in Ujedavajo organizem. Vse, karkoli izpodkopava telesno zdravje ia moti ubrano sodelovanje njegovih se-suvaik delov, organov, pospešuje tudi brri t.ti\i.<» te bolezni siahs hrana, nezdrava >i«'Vu;w soJ:K\t, z večno zaprtimi M. ■ ttei-vo daševao ali telesno dirki, ne-it Jh.* >:vtkRW. h-ide skrbi in t: j. ial.Mi. ki ee cajd* utehe >.-jj . .'>.-.-.': iti'.:- KViRMKt | ;u vt * Kk««. kt w bua tvmre iil sf Otl.,'1 .'oiii<», n- a i i .»• ; i t> 1- * f s t».. bK «■ skvata . UiHi nitiH: nnfttttl Wt ščine za redno, mirno živ jenje, n. pr. v ubožnih delavskih domovih, zlasti, če v njih gospodari pijača in nemorala. Zal, tudi v naših kmečkih, zlasti v kanarskih domih je tuberkuloza česti neljubi gost. Jetika pa je od socialnih bolezni obenem najbolj nenasitna, ker leto za letoni pobira več smrtnih žrtev kakor katerakoli druga bolezen. Zapomnimo si že ob tej-ie priložnosti, da s pošteno, pravično ureditvijo življenjskih, socialnih vprašanj ter z rednim življenjem po božjih zapovedih pobijamo tudi kruto jetiko._(Nadaljevanje.) Nove knjige. R. Pati. Obljube Srca Jezusovega. Izdal iu zakrit Glasnik prosv. Srca Jez., Ljubljana. bO siraui. Cena S Din; v dvobarvnem tisku 10 Din. p p.-iti t.50 Din več. — Pobožno.-! do presvetla Srca se nsevt našim narodom \ zadnjih desetletjih siliK> širi. To je pač znak in dokaz, cdksd bo prišlo navdušenje za u-ro in verski prerod. Knjiga naj to pospeši in poglobi. In kdor jo bo prebral in zvedel za vse mikali, ki jih Zveličar sam v 12 obljubah obljubrne njim. ki g* bedo vneto častili, se to pač \;jk ogrel /a k> pobožnost, in mu bo izvor obil-ueg* blagoslova za čas iu večnost. Pisana je lahko in iopVo. zlasti jo napravijo prikupno mnosji zgl-xli ij vsakdanjega življenja, v katerih je prssveto Srce pomagalo svojim častilcem. Naj bi jo po vseh dru-jiuab skupuo brali, zlasti ob nedeljah ali pa ob ie-setrskih in zimskih večerih; tako ji to uspeh za-goSovljca in v družine se Ki vedno bolj vseli! bla-presv. Srca. Ni koncu je doda.« še kratka oiea čast presv. Srcu. tako da družine $ rvčožtran brinjem lahko takoj združijo še do-reče^oojt in molitev. Inscrirajtc e »Domoljubu"! Dela brezvercev odgovarjajo njih naukom Edino cvetoč in dobro preskrbljen stan je armada, ki šteje 500.000 mož, za slučai vojne 11 milijonov. Šolo obiskuje komaj polovico otrok, So brez knjig in zvezkov. Med seboj pomešanim dečkom in deklicam se daje pouk o brezboštvu, komunizmu in spolnih zadevah. Tudi le telesna čistost je med njimi s 13. letom redka prikazen. Mladini se vceplja nauk, da sme nemoteno ugoditi vsem strastem in da je premagovanje samega sebe >buržujni predsodek . 40—90$ mladine je kokainomanov. Družine ni več. Družinske vezi se rušijo ob samovolji civilnih poročencev, k' poljubno sklepajo in razdirajo zakon. V vsaki občini je od države nastavljeni uradnik za žene, ki nočejo biti matere, da jih ločuje od moža. Politični ustroj šteje 18.000 uradnikov, ki so popolnoma pod oblastjo centralnega komitejac. Lenin sam je bil pravcati samodržec. Na njegovo mesto so stopili 2—3 možje, ki vladajo množico ruskega ljudstva podobno kot so zapovedali pred dva in več tisoč leti tedanji aziatski mogotci svojim sužnjem. Vse osebne svoboščine .so odpravljene. Pa tudi premoženje je državna last. Sodniki morejo soditi in kazni določevati po svoji mili volji brez ozira na kako stalne določbe zakonika. Splošna obubožanost je tako zelo na rastla, da dobiva država komaj eno tretjino, k večjemu eno petino dohodkov kot jih ('>»■ iroVer^st -Ji- vvgr?, i notri, \ tiikii je ntUlll I niuloKo. Zato ie torej go-itH ,ltfi,i» Inku ju'f\ /cluii, ker ji je le grof dovoli, da ji dvori, 'lo in s jujiv primemo Ime, da bo smel kaj tak.-v« iniptillnll 1» evoii oholi rodbini- Sv |»tl vfn't>r Jp nn"ln urofUa Degenthal med svo-juui pismi iMujiji, l,i je bil i z finega papirja iti na-pUan t cli'y.;iniiu> pisuvo, Did>er prijatelj vtis svari. Vodlhu> Noro Karstenovo, hiSiTio viiku-ikvrnvuttMjn. Oe ho^vte preprečiti svJ> iko, pilotu .K- skrajni času. Tvegajo \s<> do zadnj^a. tu urikk>ttiU in stvar spravili v javnost. Samo M -t »-d um ie utv^K-e svariti.v ic odrvveuola, ko jo to brala; bil je pre-k UMtfcr«« tta ttje'«# pravkar vzklile ttpo. Na to ie SV tv-svj ^e&mj/ia* ujegvvo obnašanje, da bi i^v-.a.i \ ^rtfpftOaine. da bi ji r^ul jvska v — vv? skupaj sicriva.i dc^voricma igodba! Ha:i-t.HtevU « y tutii svi.iiiin sinom, raatjuuM» t»a«i ^ fcvv.. v \ats?rv sv bii ujet, C-etud' si ie vedno poa-.iv-Valj, 'M vajL bK) ljudi ni aikuar pcivakvvaia kai ?it>xno s« je ?rtmjt$iniv upiralo aie-»tfiniz ^dkrtteiHu. eutu — !wua v tem siuOaiu — st s^i^fk^ — suaj fručv '-zapiti sica i z teli "i^io-iOfpi fi it«ž!>» na.; vetja 'tar Eiuee!' skiejf v k.-iiai i (toa?r«i. *j»ti, uro e jilšio jffeiBv m starega eftacefemiv^ ai & e »fen. nf^aiti^ ftiutt, ii ;e -nor-d »fej vseftaiiijr rr-~ «!ttft * Srtir w TOpreddt. V tem. mwnu pi h auatre-j -mpi-jšaju, am jufl j«iiua atrae^i sira; vsaka ura je dragtKena. Povedala ni ničesar, a vendar na veti 1 a dovoli, da je izkušeni gospod lahko razumel in slutil, za kaj gre. Že naslednjega jutra ra vse zgodaj je dobil grof Kurt poziv, naj gre v inoeIranski urad; tam so mu takoj izročili potrebne listine z ukazom, naj takoj odpotuje k poslaništvu v Carigrad. Kurta. ki ie ta ukaz že nekaj časa pričakoval, to ni irneuadilo. Ce bi bil zadnje ure nekoliko manj zaposlen, bi bil morda lahko opazil, kako malo je bilo to razburila njegovo mat^r. četudi jo je pričakovala žeto doka ločitev. Liiin obraz je bil najbolj iznetuuien in cajbolj žalosten. Na kako svidenje z Noro. ra kako besedo obvestita ui bilo evsUti. tako se ie mudilo v zadnjih urah. Se preden s'at te z zunanjimi predmeti. tutroJi mine -nese-:, če živiš v v.tlutu novih tiuiii, mmn nzmer m nov® poetov; zelo do!« pa je Ties«;.; :e »tedaf dm pričakuješ neke vesti, ee sledmi trn al^j.sf po aefta« dokazu tjubnni. To nasorotie .£nra 7 «5. ko ca te slednji iz uravn^ *wenju n somirjra a v katerega se je bil vživet, zurafilo iirtnowo pismo. D^oel.ifta. je pi-<»l P«i,-voih au ji jtiluimoc - J oporoko in io nesti na sediiče.« — Nekega dr,« Filoicena kliab ponovnemu trkaciu ne dobi odgovora. Odpre vrata i« vidi starega svetnika ne. premično na postelji le-iatL Z obnpnia krikom »Gospod svetnik so mrtvi.. se vrli nad preda! iščoč oporoke. -Saj ni prav.« zagrmi svetnik i postelje, »aaiprej odprite okno, sem vjs učil.« Bolgarske irtve. Po neki zadn . statistiki i« imsla BcUarija I3S.C0G vcilsiJl žrtev. 7Z.m I« voimh vdov. fc6.'X» pa sirot. ki jo i is očetje v voizi padli. Zdai P»P:4V' i-aio zakon, ca b. se tem redoi-nim irtvara odpo-mo^to- ... iirikni« v Jt*vuM. Nekai »trašat Miman; " je imela leta 1918. Vsa trgovska in industrijska podjetja so propadla. Svoj primanjkljaj pokriva država s papirnatim denarjem ali s tem, da prodaja inozemcem svoje žitne zaloge. S tem pa obsoja svoje lastne državljane, da morajo stradati. Industrijski proizvodi so padli na eno tretjino onih v letu 1913. Plače delavcev so polovico manjše kot pred vojno. Izvoz izdelkov je padel na 19% onega v letu 1913. Med tem, ko je poprej Rusija tudi živino izvažala, je morala že leta 1924. uvažali meso iz Avstralije. Železnice postajajo nerabne. Prekomorska trgovina se je znižala na 15% tone v letu 1913. To torej je sad brezverstva: suženjstvo, nevednost, nemoralnost, revščina, izumiranje ljudij. Varuj nas Bog novodobnih brezvercev! Uadovun Hrastov: Listki (z Prage. VI. In kolodvori! Saj niti ne vem, koliko je vseh. Za dva glavna komaj vem in tamkaj sem večkrat bil: Masarykov in Vilso-nov. In sem se čudom čudil, da tu prav nikoli nobenega prostora ni. Večno prerivanje, prelivanje mas noter in ven, pred blagajnami, na peronih, povsod ... Zunaj skoro vedel ne boš, da je lo kolodvor — znotraj boš tonil v vrvenju in pretakanju množic. Pa ni bilo morda to le ob dnevih slavnosti tako. Bil sem vsega tega priča tudi pred glavnimi orlovskimi dnevi, nekoliko manje sicer, toda še vendarle velikanski promet. Saj pa tudi iz Prage ven vo- zi|o vlaki vsak čas in v devet različnih smeri. Se to naj vam povem, da v Pragi sami, to se pravi, med kolodvori, ki so prav v osrčju mesta, vozijo električne lokomotive. Radi dima tako, ker bi sicer bilo okrog kolodvora preveč zakajeno. . . P* tramvaji! Mreža prog je silno razširjena in vodi daleč ven iz osrčja mesta. Povsod dvotirne proge, povsod vozovi s priklopljenimi vagoni, enim, dvema, tudi tremi. Ko se nagnete iz raznih strani vrsta voz v eno samo progo, je namah ves promet zaprt. V tistih veličastnih orlovskih dneh se je dostikrat zgodilo, da je stopila čez cesto peščica ljudi z godbo na čelu, nemara iz kolodvora ven ali od drugod kje —: za čas se je ustavil tramvajski promet in se je na obeh straneh nagnetlo na desetine električnih voz. Ob eni taki priliki sem jih bil naštel točno 85, eden za drugim, s pripadajočimi priklopnimi vozmi seveda. Radi tega se gradijo vedno nove proge ter stare prestavljajo drugam, kjer ni takšnih ovir in možnosti zastanka prometa. Radi tega so mnoge glavne proge speljane tako, da se je v skrajnem slučaju mogoče ogniti gotovih cest ali trgov, kjer se večkrat zbirajo večje množine ljudi. Zlasti skozi trg svetega Vaclava mnogokrat sploh ustavijo tramvajski promet za več ur ter vozijo električne ta čas okoli trga po drugih ulicah. Tako napravijo zlasti ob času večjih prireditev ali sprevodov skozi trgi, tudi zadnjič ob orlovskih sprevodih na primer. To je del Prage, košček, bežen, pa vsakdanji, vsakomur viden, mnogim nov, ker še niso videli velemesta. Škodljivost mešanih zakonov. Mešani zakoni so zakoni med katoliškimi in nekatoliškimi kristjani. Cerkev jih nikdar ne odobrava in jih trpi le iz važnih vzrokov, če so odstranjene vse nevarnosti za dušno zveličan je. In kako prav ima Cerkev, nam kaže vsakdanja skušnja. Naj navedemo v dokaz temu nekaj zgledov, ki nam jih je sporočil duhovnik Feliks \Viercinski kot mnogoletni dušni pastir v versko mešanih krajih Rusije, Romunije, Šlezije in drugod. 1. Leta 1907. se je oglasil pri meni stavbeni tehnik, do sklene mešani zakon. Odbijal sem mu seveda, pa nič dosegel. Prosili smo vRitn za spregled in par poročili. Čez leto in dan se zopet oglasi mlad mož pri meni, da oskrbi krst svojega prvorojenca. Nikdar pa ne bom pozabil onega, n Prosvetno druStvo v Dobn bo vprizorilo v nedeljo 15. t. m. ob pol 4 popoldne v Kamniku, Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Predstava se minulo nedeljo radi nenadnih ovir ni mogla vršiti; občinstvo vabimo, da se je to nedeljo gotovo udeleži. Nasvidenje v Kamniškem domu I Slovenci v ladbeclis in okolici kupijo čevlje cet!0 in dobro v priznani CepHarnl BRElL GLADBECK - HOCHSTRASSE Nr. 41 Posfreza se o slooenskeni jeziku! 37 toliko Jasa odpade na bedenje. Okoli 500 dni v življenju je bolan in le 400 dni časa porabi za zabave in razvedrilo. — Nekateri seveda žive ravno narobe, NevjorSki berači. V ameriški metropoli New Jorku je 6 do 7000 stalnih beračev Ta truma izvabi iz žepov usmiljenih meščanov vsak dan po 125 tisoč dolarjev. Povprečni beračev »zaslužek« znaša 25 do 30 dolarjev na dan (en dolar je 56 Din). Znalo pa tudi ti berači na Vse mogoče sleparske na-™e vzbujati usmiljenje mimoidočih. Najbolj navadna zvijača je vreči se Ja tla in »umirati« od lakote. Brž bo gruča usmiljenih src nabrala prednjo vs0t0 za berača, »o kar za bližnjim ožlom že zopet »umiral« °d lakote. Kadar kit požre Žida. Velikanski kit je požrl fkega Juda, nekega bPanca, stol in košaro pomaranč. Drugi dan so ki-'olovc. kita ujeli, ga pri-jWdi na suho in razpa-5aJ so ugledali? Jud d»M * na stolu in Pm-«1»' Spancu pomaranče. ^»ima dvoje src, .'£?,>< bije 60, drugo pa »M krat na minuto. »Misli si o mojem vmešavanju kakor hočeš; toda jaz ne razumem, kakšno pravico imaš, da onesrečiš mlado bitje, kateremu si zagotovil svojo ljubezen in zvestobo. Ni mi treba imenovati nje, ki je vse dolge tedne zastonj pričakovala od tebe vsaj eno besedico pojasnila. Ti bi moral bolje vedeti, nego jaz, kaj tako nežno srce pri tem trpi. Zelo dvomim, če ji je bilo v tolažbo, čuti od mene, ki sem slučajno zvede, da je tukaj, da si prispel zdrav na svoje odrejeno mesto. Morda bi bilo zanjo tolaždneje, če bi mislila, da te ovira bolezen, kakor pa tako ravnanje, ki ga ni mogoče oprostiti. Oprosti besedo — z ozirom na njeno žalost ne najdem druge. Ti se misliš menda zelo slrogo držati pogojev svoje matere, kljub vsem nenavadnim dogodkom, ki so se bili medtem pripetili. Meni se zdi, da ljubezen drugače misli. Karstenova žena in hči gresta jutri z Dunaja; doslej jih je pridrževala tu ravnateljeva bolezen, tudi jaz odpotujem jutri. Če bi te veselilo, da mi kaj pišeš, pošlji mi v domovino na Meklenburško.« . Bolj jasno pismo ni moglo biti. Kurtu ni bilo treba izpraševati vesti: jasno je videl svojo krivdo. Kaj je bil napravil! Neprijazno svidenje, hladno slovo in zdaj ti štirje tedni, ki so se mu zdeli tako kratki! Namesto, da bi ji bil kaj odgovoril, je bil odšel, takoj odšel, ne da bi jo bil sploh kaj pominl ali ji kaj pojasnil. In zakaj je šel, kaj je bilo povzročalo tisti hitri odhod, ki mu je bil komaj pustil do zavesti? Hipoma mu je padlo kakor luskine z oči: to se je moralo zgoditi na nenavaden način. Vse mu je postalo jasno: tisti poziv, ki ga je bil prejel se istega dne, zadovoljen obraz njegove matere, ko je bila to zvedela, njena ravnodušnost ob slovesu, hipno za'■'<>- M h° ozdr.vll«. r.zredčil. « HIKUC OCI. SO I vedno bolj napredoval«, runuu,,,, » v.... tu,- r,—, -vodno iis|i„0 t0 ,ih b,v0 in j2loievanje, lorej ne oz.ano .ploSno all tjim »red.tvo, —- K 011„ „udi v blagor bolnega floveStva dobra mati narava. pijačo, ki bo ozdravil«, — ■ —- več izaelek, ki ga Vsakomur poskušnja * ' zastonj I 7 ^SoUKi!«m"ioWr.mučlnkov.aiu.r«d..v.l Hiu2UST rnllRZKE, BerllH-WKmmdorl, Bruchsalersfr. nr. S. flbf. 17. Ne premišljujte «0 potrebujete obleko, ampak zahtevajte Se d£ ne«i od v. le trgovine Ster-raeekl novo vzorco, kjer boste našli ogrnmio izbiro sukna, ScvJoto ln ■nnigarna za moSke obleke. krasnega iu raoder- IJi«, , ■ Sam