Ljubisav Markovič |                               [ Tsčaj   politične   ekonomije
Delovna storilnost in družbeno bogastvo
(NADALJEVANJE)
Kakšno delo vse računamo? Teh 10 ur ni samo neposredno potrošeno živo delo. Del odpade na dtelo iz prejšnjih praizvod-nih procesov. v katerih je btla prorizvedena volna, statve, to-varnisko poslopje. To je minulo delo — delo ovčarjev, zidarjev. bovKiarjev itd., kd se je konfca-
lo    prej,   preden    Je    nastopilo tkanje tekstilnega blaga.
V proizvodu imamo torej — glede na čas, kdaj je bilo delo potrošeno — minulo delo in no-vo živo delo. Vzemimo, da izvi-ra 7 ur od prejšnjega minulega dela. 3 ure pa naj bodo potro-šek novega živega dela. To strukturo si lahko predstavimo takole:
UOVI RAD
10   ftAOA
'   Muiulo delo.  ki  je preneSeno   (stroji,     poslopja.     tnstalacije).
• potrošenih sredstev  za proii-   Drugi   del   od   surovin,   goriva,
vodnjo — lahko razčlenimo. Del   mazila   itd.   Struktura  skupnega
izhaja od potrošenih orodij dela   dela  kaže naslednjo sliko:
novanja, hrana, obleka, packl, tovarne in rudniki, železnice to ladje itd. To so dobrine, ki jih ljudje izkoriščajo za osebno ali proizvodno potrošnjo.
Treba je razlikovati družbeno in naravno bogastvo, ki je lju-dem tudi dostopno na razne na-čine. Razlika je v tem, da vse dabrine, ki veljajo za družbeno bogastvo, že vsebujejo v sebi vloženo ljudsko delo. To nam dokazujejo tudi naslednjl pri-meri.
Naravno bogastvo, kot 90 na prime-r reke, divji gozdovi, pod-nebje, zrak, rude itd. eo pred-meti, v kaiterih še nrt človeškega dela. Naravno bogastvo je sploš-ni pogaj za življenje im proiz-vodnjo. Je pa zelo važno za na-stanek družbenega bogastva. Pravimo, da je naravno bogastvo
družbeno bogastvo po možnosti,
t. ]. po potenci. Družbeno boga-stvo — v mislih imatno njegov materialni del — je n-aravno bo-gastvo, k.i ga je človeško delo spremenilo In k.i je s tem dobilo oblike in lastnosti, zaradi kate-rih ga lahko trošimo.
To pa je spložni pomen in vlo-ga naravnega bogastva. Zeleld pa t>i poudariti njegovo posebno plait. To se pravi, velik po-men, ki ga ima naravno bogastvo ne samo za nastanek družbenega bogastva, temved tudi za hitrost njegovega povečanja. Tu smo pa spet prišli do vprašanja delovne proizvajalne moči ali, kalcar pra vimo, delovne prolzvodnosti. Preden si agledaimo v tej zvezi naravno bogaatvo, moramo mal-ce pregledati splošni značai de-lovne proi-zvodnosti za poveča-nje družbenega bogastva.
^^,\\\\\\\\\
Ik  tLf.O,
&0RIVO UU.L>
v'\\\vW
UOVI BAD
9. Delovna proizvodnost in družbeno bogastvo
10   RAOA
' VpraSanje je seda]. kako se s porastom storilnosbi dela izpre-minja ta notranji odnos med minulim in novim delom. Kje je tu zakon.itost? Zakonitost ]e v tem. da s poraslom storilnosti dela:
a) postaja vedno manjša koli-čina dela. kl odpade na enoto prodzvoda. Mislimo *, da Je neki koleiktiv neko« proizvede] 1.000   metrov   tekfitilnega   blaga
In potrošil 10.000 ur dela. (7.000 ur odpade na sredstva za pro-tzvodnjo, 3.000 ur na novo delo). Na en meter blaga pride 10 ur. po uvedbi boljših slrojev ln boljSe organizacije dela — ob povečanju storilnosti dela tudi pri ovčarjih — naj t>i z lstira potroškom dela — 10.000 ur — prczvedll 1.400 metrov blaga; Na en meter pride okrog 7 \u dela.
snu.;
smovtutsS;
ib0ftlVO,UL,C
:\\\\\\\\\s
UOVI RAD
V   RADA
b)    arugj  moment  te  zakonl-   V večji meri se je zmanjSa] po-
tosti j« ta, da se po enobi pro-   trošek  živega dela  kakor  pa  je
izvoda   nnanjša   potrožek    »seh   relativno  porastel   potrošek  mi-
delov dela, — tako  od sredstev   nnlega dela. posebno tistega, kl
za    proizvodnjo.    kakor    živega   izhaja od orodja za delo.
^€].a_  —   toda   v   neenaki  merl.      V  našem  primeru   je   takole:
V  tem od
V  metru         orodja     „„,.„„,_                           Sive8a
blaga             dela         ™™v\n                             dela
10    ur          2    ur          5 ur                                3 ure
7 ur             1 h 45*      3 h 15'                           2 uri
sed-aj
Prej   Je   znašal   delež   orodja   ZlastJ zato. ker smo sredi pro-
ea   delo   20   odstotkov   količine   cesa velikih investicij in hitre]-
deJa   v   metru  blaga.   Seda]   Je   5e     lndustrializacije.      Metoda,
ta d«lež absolutno zmanjšan (od   k;   primtrja   skupno   proizvod-
dveh ur na 1 uro 45 min.) nje-   n-0 in ^,.^ delovne sile v go-
gov delež  pa  ie  povečan na 25   spodarstvu> M bi bila sprejem-
odstolkov^ Ra^Uivo je. da  ta                       na   velika   vlaganja
zakon   .zhaja   od   polnega   1zko-   (de]a)6y    industrializacijo.    Pri
rištania  zmogljivostl   orodja   za   *UCJ<*'    "     '       "            '
deio                                               tem  se  izgublja  izpred oč!  mi-
v'tem vidimo. končno osnov-   ^ulo  deio.   Se   več,   to  bi  nam
no   stvar   v   zakonu   storilnosH   <Jalo napačno sh.ko — da storil-
dela.   To   bi    moralo   Imeti    za   nost  dela    rast«    čeprav   se  je
osnovo   naJe   proučevanje   dela   morda  v bistvu začasno zinanj-
sr    naših    d«lovnih    icolektivih.   šala.
8. Družbeno in naravno bogastvo
Družbeno bogastvo obsega vso tnnožijio materialni.h tei duhov-nih dobrin, s katerimj razpolaga določena skupnost aH vs« člove-štvo. To razpolaganje je lahko asebno. družbeno, v dolgi epohi pa je bilo tudi pnivatno. Ta mo-ment za sedaj puščamo ob stra-
nl. Prav tako puščamo ob strani tudi duhovnc družbemo bogastvo. Ukvarjali se bomo samo z njego-vi,m materiaJniimn  delom.
Materialno družbeno bogastvo so najrazličnejše dobrine, k.i na ra?;n« načine zadovoljujejo člo-vekove potrebe. Na primer, sta-
Obstoječe materialno bogastvo predstavlja tiste okvire, v kate-rih se lahko gibljejo vse oblike potrošnje. To je meja tako za osebno kakor za proizvodno po-trošnjo v družbl. Zivljenje Ijudi Ln napredek družbe pa zahteva, da se ta meja razširi, razmaline, to se pravi, da se poveča tna-terialno bogastvo. Kako?
Osnova je vsekator to, da družba Udaja delo> da troši do-ločeno količino svoje razpplož-ljive skupne delovne mo6i na področju nvaterialne proizvodnje. Ta količina dela pa ni sama po s&bi odlofilna zato, a!i bo skup-ni proizvod večji ali manjši. Kakšna skupnost lahko med le-tom potroši veliko količimo dela, pa vendar je njen proizvod maj-hen. In obratno. Z majhno kold-čino dela na leto lahko doseže-mo velik proizvod. Potrošek dela je samo pogoj za proizvoanjo. To pa samo po sebi še ne določa, ali bo ta potrošek dela bogat ali sd-romaJen vir bogastva.
Delo kot tako ni bLstveni fak-tor, temveč njegova proizvodna moč, produktivnost dela. »Stvar-no družbeno bogastvo in možnost stalnega širjenja družbenega procesa reprodukcije ni torej odvisno od dolžiine presežka de!a (ali količine skupnega živega de-la — Lj. M.) temveč od njegove praizvodnoeti iti od bolj ali manj bogatih pogojev za proiizvodnjo, v katerih p&teka.i (Marx, »Kapi-tal« III., str. 710).
V odvismosti od delovne pro-tevodnosti lahko Isto množino dela predstavimo v raznih koli-činah materialnih dobrin. Rezul-tat visoke delovne proizvodnasti je mnogo večja množina proiz-vodov, mnogo večje družbeno bogastvo kakor pa ga dobimo pri nizki proizvodnosti deila. To pa ima velik ekonomaki in družbeni pomen.
Naj to iluatrira.mo s primerom.
Predstavljamo si skupnost 10 milijonov prebivalcev. V proiz-vodnji dela 3 milijone delawcev. Delovni dan znaša 8 ur. V vsaiki uri živega dela proiizvajajo po en proizvcd. Če delajo v treh izmenah, tedaj bi dobUi za en dan:
3 milijone delavcev po 8 ur dela potraši 24 miLiijoinov ur dela
in proizvaja 24 milijonov kosov proizvodov.
9 milljonov teh proizvodov naj osl-aine za potrebe razširttve pro-Izvodnje in za druibeno rezervo. Ostaue 15 milijonov kosov za osebno potrošnjo skupnosti. Po-vprečno po 1,5 kosa na prebi-valca (ne jeroljemo v poštev vprašaaje, kaj vse lahko vpliva na to posamiično razdelitev).
Vrnimo se k primeru, vendar pod pogojem, da je produktiv-nast dela mnogo večja. Naj gre za isto skupnost, ki pa ima, ker je preteklo že 50 let, 20 nulijo-nov prebivalcev. Od tega je 6 milijonov delavcev (prolzvajal-cev). V vsaki iztneni pa dela tudi sedaj samo 1 milijon delavcev, ker delajo v šestih izmenaih. De-lovni dan traja samo 4 ure.
Kalikšen je proizvod? Glede na visoko prcvizvodnost dela se sedaj 1 uri dola predstavlja v 20 kosih proizvodov. Rezultait je potem-takem naslednji:
6 m.ilijon<yv delavcev po 4 ure dela = 24 miLiijonov ur dela. Proizvod ]e 24 milijonov ur dela X 20 = 480 milijonov kosov. (Ra-čun lahko napravimo tudi za le-to dni. Pomnožili bi na prtmer še s 300, ker Ima leto »krog 300 delovnih  dni).
Osnovna delttev naj poteka v tstem razmerju kakor v prvem primeru. Tedaj bo ostalo 180 m,i-.Hjoinov kosov za razširjeno re-produkciijo In rezervni sklad družbe. 300 miilijonov kosov gre za osebno potrošnjo skupnosti. Ker ima 20 milijonov prebival-cev, odpade potemtakem na vsa-kega prebivalca 15 kosov proiz-vodov. To je desetkrait več ka-kor v prvern prtimeru.
V našem primeru smo pustili ob straui minulo delo, delo pre-neseno s sredstev za proizvodnjo, ker ta ne spreminja razložene zakonitosti, temveč sanno račun še bolj zatmota. Praiv taiko smo namenojna primerjali dve stanji, fci se močno razlikujeta po stop-nji delovne produktivnosti. To nam omogoča, da jasaeje vidi-mo, kakšne možnosti vsebuje gosipodarstvo, ki iinia visoko de-lcvno profevodnost. Končno to nJ ni<5 nerealnega. Glede na damaš-nji hiter razvoj tehnike in druž-bene orgaaizaciije proizvodnje je
ta skok mocžen tudd v manj ka-kor 50 letih.
Kakšen zaključek sc nam vst-ljuje iz tega. V drugem primeru vidimo, da je porast delovna produktivnosti povzročiil, da nam proizvodnia nudi obilno količino proizvodov. Količina je dvajset-krat večja tudi teda.j, če dela delavec dvakrat krajši čas — samo štiri ure na dan. Glede osebne potrošnje vidiim«, da jo povprečnl življenjski standa.rd vsakega prebivalca desetkrat višji (prej 1,5 proizvoda na pre-bivalca, sedaj 15). Hkrati pa ima skupnost možnost za dvajsetkrat večjo itinožtno proizvodov upo-rabi za razžirjeno reprodukcijo in za ustvarjanje rezerv. Tako sa pogoji proizvodnj« še nad&lje ši-rijo kakor tudi pogoji za izbolj-šanje hitrastf porasta proizvod-nosti dela. Iz tega lahko napra-vimno dva zaključka:
a)   S porastom delovne profs-vodnosti raste možnost — in nuj-nost    —    porasta    življenjskega standarda in krajšega delovnega dne;
b)  Za kollkor je delovna iiro-izvodnost višia, za toliko so več-je tudi možnosti za naglo po
eo-. ¦
inflB
čanje proizvodnje in za nadaljnji porast delovne proizvodnosti in to z naporom, ki ga skupnost skoraj ne občuti.
10. Zgodovinska posebnost zakona
To je splošna zakonitost. Ima pa svoje pasebne abliike uveljav-ljauja v vsakem zgodovinaketn načlnu proizvodaje.
V kapitalizmu pomeni, da s po-rasto.m delovne proizvodnoeti ra-steta v prvi vrsti kapirtal ia bogastvo kapitalista.
Del, ki pripade resni<5nkn pro-Izvajalcem delavcem, pa postaja vse manjši. To zagotavlja stihiij-slci mehanizem kaipitaiUstiinlh ekonomskih zakonov. Prav ta m&harazem pa razvija obenem vse večjo nesigurnost zaposlitve delavce<v, namesto da bi skrajšal delovni dan. Zato prinaša delav-cem porast delovne proizvodno-sti v kapitalizmu določeno vrsto bede, vseeno kakšna je U beda, ker je to odvisno od razredna borbe delavcev in splošnih raiz-mer v vsaki kapitalističnd driairt.
O tem ekooomskem mehairuz-mu kapitalizma bomo govorill posebej. Sedaj pouda.rjamo saimo globoko nasprotje tned delora in kapitalom, ki se še poglablja ¦ porastom proizvodaosti dela.
Toda kapital ne more prapelja-ti praizvodnjo do popolnega ne-smisla, brez komca. Na koncu mora biti nadomešeena z ustre-zajočo asebno potrošnjo družbe. To se kaže na zunaj kot pro-blem reailizaciije kapHa>lističnega blaga, kii mora na koncu koncev priti do osebne potrošnje. Poraat deiovne proizvodnosti, to se pra-vi vse obilnejši dotok materiail-nega bogastva povzroča, da ' se družbeni problemi kapitalizma vse bolj večaio. Po eni strani kot problemi gibanja kapitala in njegove naposlitve. po drugii stra-ni pa kot problerni reševaaja re-da pred r&sto&o raTredno borbo proletariata.
Orednlštvo la glavna uprava »Naše skupnostl« (v grbohrvaščlnl »Naše zajednlce«) Beograd, Dečanska 35/IV. telefon 20-118. — Glavnl In odgovornt urednlk LJublsav Markovi6. — Urednlški odbor ln dopisni§tvo za Slovenijo, L,)ubl}ana. Ul. Toneta Tomšita 9/II., telef&n 21-605 — Uprava »Naše skupnosti« za Slovenijo, Ljubljana, UL Toneta Tomšifa  5/H.  telefon   21-832. poštnl predai 29. tekofi rafun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-5-2-367,        s posebno oznako »za Jfaflo
gkupnosf*. — Tlska  Casopisno-založniško podjetje  »Slovenski poročevalec«, — Za tisk odgovoren Franc PleveL