Gospodarstvo. Dr. F. J. POMEN CEPLJENJA PROTI RDECICI. Svinjska rdečica, ki je takorekoč v naši državi saino v Sloveniji razširjena, je ena od onih nalezljivih' živalskih bolezni, proti katerim se najuspešnejše borimo s cepljenjem. Le žalibog, da se ne poslužujejo naši živinorejci tega srcdstva v dovoljni meri in so v tem oziru preveč štedljivi, pa tudi nezaupanje do cepljenj» je v njih še globoko vkoreninjeno in raje pustijo, d» jim pogine letno na stotine in stotine svinj, kakor da fei se pobri^al:, da se s pravočasnim cepljenjem preprečijo velikanski gubitki na polju narodnega gospodarstva. Res se dogodijo slutaji, kjer cepljenje no pokaie uspehov, katcre smo pričakovali. Vzroki za to so najrazličncjše prirode: v naravi svinje, ranije prestala organska bolezen, že okužene svinje za časa cepljenja,' različne bolezni po ccpljcnju, staro slabo cepivo itd. Vendar so pa taki slučaji tako redki, da umni živinorcjec na to niti ne pomisli! nc bo, a kaj šcle, da bi radi teh slučajev izbegnil cepljenju svojib svinj. Tako na primer je bila v preteklera letu napravljena napaka v proizvodnji cepiva, radi česar je nekaj svinj zbolelo in poginilo. Vendar ni bila nesreča lako velika, kakor si jo živinorejci predstavljajo in kakor so jo nekateri časopisi orisali. Sicer je država v tem slučaju stvarno srrednost poginjenih svinj oškodovancem poplačala. — 2ivinorejci so lahko prepričani, da se kaj tacega v bodočnosti ne bo več dogodilo in naj se oslobodijo tozadevnih pomislekov, kadar se bo treba odločiti: ali naj se svinje cepijo ali ne. 2ivinorejci prav dobro vedo, da pomori rdečica, ko se je pojavila v hlevu, navadno vse svinje, eno za druga v razmahu nekoliko diii ali pa tednov. In sicer se potem pojavlja redno \sako leto, tako da večkrat onesnogoči svinjerejo. Puščanjekrvi, napeljavanje, nasilno ivlivanje raznih zdravil itd, to so načini zdravljenja, katerih se živinorejci poslužujejo pri tej bolczni, prav nič «e pomagajo; nasprotno, večkrat še poslabšajo bolezen. ^fiuvati se te bolezni na ta način, da se loči zdrave svinje «d bolnih, zapora in razkužitev okuženih hlevov, je v aiaših krajih težko izvedljivo, ker so hlevi preveč enostavno zidani, a živinorejci nimajo pravega pojma o ¦evarnosti širjenja bolezni. Dolžijo kot vzroke bolezni brano, prehlajenje itd. V nekoliko imajo prav, kcr se s fiirano bolezen prenese, a prehlajenje slabi telo, tako, 4a lažje podleže bolezni. Vendar jim. je glavni vzrok f>olezni neznan in nerazumljiv, čeprav se jim z vsemL aaogočimi primeri razlaga. Kaj je pravzaprav rdečica? Rdečica je kužna, nalezijiva bolezeii, povzročena toključno od takozvanih rdečičnih bacilov; to so tako «ale živalice, da se jih ne more videti s prostim očesom, ampak samo s povečevalnimi stekli, ki povečajo majhne ftfedmete, da se jih \idi tisočkrat večje, kako so v res«ici. Premer (velikost) rdečienega bacila iznosi tisoči ¦iael enega milimetra. Milimiter je tisoči del enega metra, *o se pravi, rdečični bacil je tako majhen, da si ga je po velikosti res težko zamisliti. Rdečični bacili pridejo w telo svinje s hrano ali pa vodo. Na hrano ali pa vodo pridejo na najrazličnejše načlne: od rok živinorejcev tMunib, ki so bili pri bolnih svinjah ali pa z ljudmi •kupaj, ki so bili pri takih svinjah, dalje s pomijami, alasti s krvjo od boLnih zaklanib svinj, tako na primer so rezarji zelo nevarni prenašalci bolezni; a v večini slu•iajev so pa rdečični bacili v hlevih stalno naseljeni in toliko razširjeni, da jih je težko s predpisanimi razkuSlibiimi sredstvi (apno, modra galica, karbol itd.) popolnoma uničiti, ker se pri zidanju hlevov na to okola»ost sploh ne ozira. S hrano, vodo, blatom ali pa zemljo pridejo bacili v želodec in črevesa, a od tam v žile, ozir. v kri. V krvi se bacili neverjetno hitro širijo ,in sicer na ta način, da »e bacil razdeli (prelomi) v dva nova bacila, ta dva batila zopet itd. Na ta način naraste število bacilov v krvi i«a milijone in milijone. V krvi izločujejo strupene sno»i, ki kaj kmalu svinjo uničijo. Znaki za rdečico obolelih svinj so sledeči: Visoka vročina, utrujenost, pri hoji se zlasti z zadmjhn delom opotekajo, hrane ne jemljejo in večkrat poirračajo; blato se je v fcrevih zapeklo in zato ne vršijo potrebe. Po dveh dneh bolezni se pojavijo rdeče lise iapod trebuha, prsi, na notranjih straneh zadnjih krafeov, na vratu in za ušesima; včasih po celem tele«*; včasih je cel prašič rdeč ali pa plav. Smrt nastopi mavadno v 4 dneh, včasih po 8 ali še pozneje, včasih že po 24 urah, ne da bi se pri tein pojavile rdeče lise. Bolmih svinj pogine do 80 odstotkov; one pa, ki ostanejo pri življenju, niso za nobeno rabo: slabo se hranijo, na aadnje noge ostanejo šepave in se jih mora preje ali jpozneje zaklati ali pa same poginejo. Bolezcn z lahkoto preprečimo, adco cepimo pravočasno vse zdrave svinje, to se pravi, ida jib napravimo odporne proti bolezni. Večina živino»ejcev, zlasti manjših. je bila v vojni in so sami na sebi poskusili dovolj cepljenja. Zato pa ni bilo kužnih boiezni, kakor je bil to v prejšnjih časih v vsaki vojni slučaj in je bilo število žrtev bolezni vedno večje kakor pa žrtve padlih v vojski. In ravno v poslednji svetovni nrojski se je izkazalo cepljenje kot gotovo sredstvo, da se ¦•bvarnjeino kužnih bolezni. — Cepljenje proti svinjski rdečici je še bolj preizkušeno in nudi popolnoma gotove uspehe. Le žal, da se naši živinorejci ne poslužujejo v iovoljni nieri cepljenja, ampak iz samega nezaupanja do istega prepuščajo svinje gotovemu poginu in napravljajo s lem sebi samim največjo škodo. Včasib se pustijo prcgovoriti od modernejših živinorejcev, potem, ^o jim je že n<5koliko svinj poginilo, a ostale zbolele, da Pozovejo živiiiozdravnika. Kako žalosten je pogled v *ak hlev, kjer leži 5 do 8 bolnih svinj, rualih do naj*eijih, ki že bolujejo eden do nekoliko dni in kjer je kgled na dober uspeh re,,ljcnja zelo majhen. V tem «ziru so vojvodinski živinorcjci veliko naprednejšl od *"5ih. Tam je svinjska kuga splošno razširjena bolezen fcakor pri L.as rdečLca. In čeprav ne nudi r< pljenje proti fciiSi tako dobrih uspehov, a stroški so petkrat večji, je vendar v Vojvodini cepljenje mnogo bolj razširjeno in udomačeno kakor pri nas. Najbolj nevaren čas za širjenje svinjske rdečice so vroči poletni dnevi, to so meseci junij, julij in avgust. Večkrat se pa pojavi rdečica že iparca in razsaja do konca oktobra (n. pr. letošnje lelo). Zdrave, zaščilno cepljene svinje so odporne proti rdečici najmanje štiri, a največ šest mesecev. V praksi pa moramo računatiz manjšo številko in se torej držati pravila, da so zdrave, zaščitno cepljene svinje gotovo odporne proti rdečici štiri mesece, to se pravi, v začetku maja cepljene svinje gotovo ne bodo obolele za rdečico do konca avgusta. In kaj sledi iz te ugotovitve? Seveda bi bilo najbolje, da so svinje neprestano vzdržljive in odporne proti rdečici, ker se rdečiea pojavi včasib tudi v zimskem času. Vendar so pa gubitki v zimskem času majhni in je dovolj, da napravimo svinje odporne za poletni vroči čas. Gospodarsko izobraženi živinorejci se bodo poshižili cepljenja letno dvakrat, a vsi drugi, ki se pečajo s svinjami (naj bode tudi samo ena) naj pustijo cepiti svinje vsaj enkrat letno, in sicer v času od sredine' maja do konca jnnija. V tem slučaju bodo svinje odporne proti rdečici do sredine septembra ozir. konca oklobra. Sicer pa naj živinorejci vedno takoj prijavijo bolezen svinj živinozdravniku, če so bile svinje cepljene ali pa ne. V večini slučajev svinjske bolezni gre navadno za rdečico. In če je bolezen takoj pri pojavi prijavljena, se bolna žival s cepljenjem gotovo ozdravi. Veliko večje važnosti je pa cepljenje svinj, ki so v istem hlevu, torej v neposredni bližini, v dotiku z bolno, oziroma bolnimi svinjami, a so še zdrave. Te svinje so namreč po večini že okužene, imajo kal bolezni že v sebi, ali se pa okužijo v najkrajšem času. Torej je nevarnost, da tudi še zdrave svinje obolijo, zelo velika. S cepljenjem takih svinj popolnoma gotovo preprečimo obolenje. Cepivo uniči v telesu svinje kal bolezni in napravi svinje odporne proti rdečici. Ravno tako je neobhodno potrebno, da se cepi še zdrave svinje v vseh sosednih hlevib, ki so v bližini okuženega hleva. Samo na ta način bomo preprečili nadaljno širjenje bolezni. Seveda so stroški za cepljenje bolnih in okuženih svinj veliko večji, kakor pa pri splošnem zaščitnem cepljenju zdravih svinj. Pri cepljenju bolnih se napravi pot radi svinj enega samega ali pa dveh posestnikov, in cepiva se porabi 10—20 krat več kakor pri cepljenju zdravih svinj. Naj torej pustijo živinorejci cepiti svoje svinje pravočasno tudi z ekonomskega stališča. Dalje določijo živinorejci včasih samo nekaj svinj za cepljenje, a druge naj bi ostale necepljene. To je po- poLnoma nepravilno in zclo nevaruo, ker se lahko ne- cepljene svinje okužijo od cepljenih. Zato pustiti vse svinje v hlevu cepiti. Živinozdravnik bo sam uvidel, ka- ko mora svinje cepiti in bode tudi to pripomnil, dali so svinje cepljene za štiri, ali za en mesec itd. Radi pregleda in uvidnbsti dobrih uspehov cep- ljenja naj navedem na koncu članka statistiko vseh svinj, ki sem jih cepil leta 1925 v občinah Laško, jMa- rijagradec, Sv. Krištof, Loka pri Zidanem mostu, Sv. Rupert in Svetina: Zaščitno je bilo cepljenih 1169 svinj v 314 hlevih. V pnrih štirih mesecih je od teh svinj obolelo šest v treb hlevih: od teh je po ponovnem cepljenju 5 ozdra- vilo, a 1 poginila. Po 4 mesecih cepljenja je obolelo 14 svinj v 8 hlevib: od teh je po ponovnem cepljenju ozdra- vilo 10 svinj, a poginile so 4.  Cepljenih je 79 bolnih svinj v 51 hlevih, kjer se ni vršilo cepljcnje: od lch je ozdravilo 59, a poginilo 20. Poleg navedenega števila bolnih svinj se je nabajalo v istih blevih in pa v najbližjih sosednib, kjer je bilo okuženje verjetno (skupno v 71 hlevih) še 249 svinj, ki so obenem z bolnimi cepljene: od teh svinj ni pozneje niti ena obolela, ampak so ostale vse zdrave. Ako prištejemo številu bolnih svinj v hlevih, kjer se ni vršilo cepljenje, katerih živinorejci iz nezaupanja do cepljenja niso prijavili, dobimo najmanje trikrat ta- ko veliko število. In če primerjamo navedene številke med seboj, mora priti vsakdo, in naj bode še tako velik protivnik cepljenja, do zaključka, da je cepljenje edino in popolnoma zanesljivo sredstvo za ohranitev svinj pred nevarno rdečico in za ozdravljenje od rdečice bol- nili svinj. Zelo važno za vse davkoplačevalec. Od 1. aprila 1925 naprej bodo morali telesni delavci plačati 3.3?» delavni davek od zaslužka. Vsi delavci, ki opravljajo samostojno telesna dela, kakor: dninarji, žagarji, slu- ge, morajo prijaviti pristojni davčni oblasti zaslužek, ki so ga imeli v času od 1. aprila do 31. decembra 1925 in sicer najkasncje do 15. novembra 1925. V istem ro- ku morajo vložiti prijavo delodajalei za s\oje delavce v obratih in podjetjih, ki nimajo industrijskega ali tvcrniškega značaja; nadalje obrtniki in trgovci na drobno za svoje pomočnike, če ne odvajajo davka z me- sečnim scznamom. V prijavah je treba za vsekega po- sameznega delavca ali pomočnika, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 65. lela starosti, navesti njegov zaslužek, ki ga ima v času od 1. ?. nrila do 31. decenibra 1925. Pri- jave morajo bili opremijene s kolkom za 5 D. Predpis dohodnine in rentnine za cenilni okraj Maribor mesto je dovršen in na vpogled davčnim zavezanccm od 1. do 15. novembra 1925 pri davčnem okr. oblaslvu v Ma- riboru, Giril-Metodova ulica štev. 1-1., soba št. 67. — Pritožbe in prizivi se kolekujejo z 20 D. Mariborski trg dne 17. oktobra 1925. Mraz je pritisnil (—0.5° C) n vsled tega prihaja tudi vedno več slaninarjev  na mariboreki trg. Na ta trini dan Jih je bilo ic 50, ka-  teri so prodaiali svinjino po 20 do 30 din., slarvino po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 kg; domači mesarji pa so proda|ali govedin,o po 10 do 17.50 din., teletirea po 15 do 20 din. in svainjino po 17.50 do 20 din.r Hoba»« po 20 do 35 din., prekajeno meso po 35 do 40 din., gn|«t po 45 do 50 din., drob po 8 do 15 din. kg. — Perutnin« je bilo okoli 700 komadov. Cene piščancem 20—30 diiu, večjim 30—75 din., kokošem 30—60 din., racanv g»* sem, puranom mladim in starhn 35 do 120 din., donvači« zajcem 10 do 50 din., grlicam 35 do 40 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje Ovetlice; Cene «o bile b-ompir]u 4 do 5.25 din. merniik (7Ya kg), ozkom* 1.25 do 1.75 din. za kg, solati 1 do 3 din. kg, glavnati ao» lati 0.25 do 1.50 din., ohrovtu in ohrovtovi repi 050 d« 1.50 din., zeljnatim glavam 1 do 3 din., karfijolu 1 do 1 din., kumarcain 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din. komadi stročjemu fižolu 4 do 5 din., paradižnikom I.5O do 2 diiL, kisli repi 3din., kislemu zelju 4 din kg, luščenemu fižofa 1.25 do 3 din. liiter; jajcam 1.50 do 1.75 din. komad, traa pistovskemu siru 25 din., ovčjemu sini 20 din. kg, mldm 3do 3.50 din., maslinemu olju 33 do 55 din., bučnemu olju 24 do 32 din, liter, smetam 12 d- 14 din. Mter, masbi 44 do 48 din. — Sadje: Kljub temu, da se sadja v veliki rneri Kvaža v Avstrijo, prinašajo 'kmetje še vedno mnogo sadja na trg. Ta dan je bilo čez 20 vozov sadja na trgu, Cene so bile jabolkom 3 do 6 din., hruškam 4 do 10 diit* breskvam 5 do 12 din., grozdju 4 do 10 din., kostanjen*_ surovim 5 din. kg, pečeni kostanj se je prodajal po 6 din. liter, fige po 6 do 8 din. venec, lLmone po 1 do 1.75 din. komad, kokos-or&hi po 15 din. komad. Pri sadju se je tudt opazilo, da tukajšnje prodajalke s sadjem prakticirajo tak« kakor židje v Gradcu. One čakajo namreč pred mestom kmetice, katerim prekupijo na veliko vse in prodajajo po- tem mnogo dražje na tngu. — Cvetlice: Tudi te ljudje radi kupujejo. Cene so bile 0.50 do 8 din. komad, ozkoma e lonci 15 do 75 din. komad. Zadnje dni je otvoril vrtnas Džamonja v Slovenski ulici prodajalno s cvetlicami. — Lončena in lesena roba: Največ je bilo pletenih jeibasov, košev in peharjev in lesenih škafov na frgu. Cene so bile 0.50 do 150 din. komad. Leseni ročni vozički so se prcn dajali po 100 do 200 din. komad. Brezove metle po 2 d« 5 din. komad. Konrznaslama po 25 do 30 din. vreča. — Seno in slama: V sredo, dne 14. dktobra 1925, so kmetje pripeljali 3 vazove sena, 3 vozove slame, v soboto^ dne 17. oktobra pa 6 vozov sena, 2 vozova otave in 4 votzove d»- me na trg. Cene so bile senu 50 do 75 din., otavi 60 d» 70 din., slami 37.50 do 50 din. za 100 kg. Slanva se §e prodajala tudi po snopih 1.75 do 2 din. komad. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 16. t m. se je pripeljalo 360 svinj in 3 koze. Cene so bil» sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—15© din., 7—9 tednov 175—225 din., 3—4 mesece stari 250— 300 din., 5—7 inesece stari 320—4O0 din., 8—10 mesece 425—725 dnv 1 leto stari 900—1250 din., 1 kg živ« teže 12—14 din., 1 lcg mrtve teže 15—18 din. koea kontact 150 din. Prodalo s eje 232 svinj in 1 >koza.  Maribocsko sejnsko poročilo. Na sejem dne 20. okt. 1925 se je pr^nalo: 12 konj, 20 ibikov, 143 volov, 456 krav in 7 telet, skupaj 638 glav. Povpre&\e cene sor različne živfflake cene so bile sledeče: Debeli voii 1 kf žive teže 9 do 10.50 din., paldebeli voli 8 do 8.50 din, plemenski voli 5.75 do 750 din., biki za klanje 6.25 da 6.75 din, klavne krave debele 7.75 do 8.50 din., plem«v» ske krave 5^5 do 6.75 din., krave za Jdobasarje 4 do S din., inokne Irrave 6 do 7.75 din., breje krave 6 do 7.71 din., inlada žirvina 750 do 850 din^ teleta 11^5 do 13.71 din. Piodalo se je 325 glav, od teh za izvoe: v Avstrija 50, v Italijo 15 kootnadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 10 do 19 din., telečje meso 12.50 do 20 din., svinjsko meso svete 12.50 do 27.50 din. Dunajski govejj sejem dne 19. oktobra 1925. Dogosv 3116 komadov. Od tega iz Jugoslavije 764 komadov. Na|, prvovrstnejše blago draž]e za 5 grbšev pri kilogramu. Vse druge kakovosti so tendirale nespremenjeno. Le biki so se pocenili za 10 grošev pri lcikigramu. Notirajo z& kilogram žive teže v šitingih: voli L 1.70—1.90, IL 1.40—1.65, ffl. 1.20—1.35, bild 1.15—1.50, krave 1.10—1.55 in slaba fivina 0.60—1.05. t Razstava žvine v Trbovljah. Trf>cxveljska Kmetijska p©* družnica je priredila zadnjo nedeljo na sejmišču razstavo živine. Za cenilno komisijo je bil postavljen na vrhu sefmišča poseben oder in v azadju odra so bile razstavljene nagrade za najboljše živtrvorejce. Razstavo je otvaril predsedntk podružnice. Skupna denarna svota, ki ]e bila določena kot nagrada, je znašala 6400 dinarjev. Nagrade s» se razdelile med sledeče živinorejce: Za jurvce po 200 dinarjev: Lukmar Matevž, Retje; Polenc Dominilc, Gabe*sko; Strovs Ignac, Sv. Marko. Za bika ]e dobil diplomo: Strovs Franc, Knezdol. Za telice po 300 dinarjev: Tekavc Filip, Planinska vas; Cestnik Alcjz, Knezdol; Jerman P, Knezdol. Za krave po 50 dinarjev: Ahac Rudolf, Plaiuivska vas; Urbajs Ivan, Prapretno; Keržič Albina, Ojstro; po 300 dinarjev: Stakne Antonija, Trbovlje; Hauk H., del»> vodja, Trbovlje; Ivan Strovs, Sv. Marko; po 200 dinarjevr Prislan Franc, Gabersko, Plaznik Martin, Sv. Lenart in Zu pan Franc, Prapretno. — Vsega skupaj je bilo prignano n» razstavo 120 komadov razne vrste ze premovanje in n» sejem 83 komadov. Pomen čilskega solitra za vrtnarstvo. To slovensko knjižico je ravnokar izdala delegacija proizvajalcev čilsk^ga solitra v Beogradu. Spis bo zelo prav prišel vsem kmetovalcem, vrtnarjem in onim, ki se količkaj pečajo z vrty nartsvom in cvetlicami. V njej so kratka navodila za gnojenje posameznih rastlin s čilskim solitrom in drugimi gno jili. Tako se lahko vsak natančno poduči, kako in kdaj mon ra gnojiti k sadnenvu drevju, raznemu grmičevju. vrtnicam, vinski trti, korenju, repi, pesi, zelju, krompirju, kumarara, solati in drugi zelenjavi, \Ttnim cveHicam, cvetlicam lončnicam itd. Zelo priporočljivo je, da jo prečita vsaik kmeto« mAtc ter vsak Ijufoitelj rastlin, in to tembolj, kejr jo na želj« dobi brezplačno. Oglasiti se mu je aaroo pismeao n* ¦•alor: Podddegacija proszvajalcev člskega solitra v LjubIjarti Gruibairjevo nabrežje 16, lci mu na ždjo brazplačno šlje še druge kmetijske knjiiice bodisi v slovenskem »rbotvTvatskem narečju, ki ph je iizdala delegacija. Vredhost denarja. Ameriški dolar stane 55—56 din. fean«o®lci frank 2.45- 250 din^ nemška marka 13.40 din., ttalijanska lira 2J2O din., angleški funt 270 din., češka kroaa 1.60—1.65 din., avstrijski šiling 8 din., švicarski frank 10.80 din. V Gurihu znaša vrednost dinarja 9.20 cent.