#

AMERIŠKA
& ——
AMERICAN tN ŠPIRIT FOREIGN M LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 240
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 14, 1939
LETO XLII. — VOL. XL11.
KONCEM TEDNA
ZADNJA dva tedna se opaža pri predsedniku Rooseveltu, da je bolj tih kot sicer in kar ni njegova navada, da več posluša kot govori.
SENATORJI, ki nasprotujejo spremembi nevtralne postave, že priznavajo, da so v manjšini in da bo Rooseveltov predlog sprejet enkrat v začetku novembra, z malimi spremembami, kot v 90 dnevnemu kreditu in pa £lede olajšave glede ameriških trgovskih ladij.
ADMINISTRATOR Paul Mc-, Nutt se že ozira po žurnali-stu, ki bi vodil publiciteto v njegovi predsedniški kampanji. (Pozor, slovenski žurnalisti!)
IlOSTI jih je v kongresu, ki mislijo, da bi morale imeti Zed. države dve popolni bojni mornarici, eno v Atlantiku, eno v Pacifiku in vsako zmožno obvladati vsakega sovražnika. Seve, to bi stalo tisoče milijonov in dolga leta gradnje, kje so pa stroški vzdržavanja. Ideja je lepa in domoljubi jo bodo z navdušenjem pozdravili, dokler ne bodo vzeli svinčnika v roke in računali.
pOOSEVELT ni nič kaj zado-™ voljen z vojnim oddelkom in se že namiguje, da bosta zletela vojni tajnik Woodring in njegov pomočnik Johnson.
nOROČALO se je, da je R.o-■ munija zadržal a bivšega poljskega ministra zunanjih zadev, Jožeta Becka in maršala Smigly-Rydza na zahtevo Nemčije in Rusije. Iz zanesljivih krogov se pa zdaj poroča, da sta to zahtevali od Romunije Anglija in Francija, ki nista hoteli imeti nobenega izmed teh pri formiranju nove Poljske vlade v Parizu, niti pri formiranju poljskih divizij proti Nemčiji. Oba bosta ostala do konca vojne v Romuniji.
If DOR se pelje iz Francije v ^ Italijo, bo videl prav pri Prehodu v Italijo velike napise v francoščini, ki pravijo: "Ži "vijo, Italija! Francozi se ne bodo nikdar borili proti svojim bratom!" V Italiji so izginili vsi protiangleški napisi in na-*od sme zopet poslušati franco ska radijska poročila. Torej
Japonski novinci, ki so po-slani na Kitajsko, prihajajo v službo kaj kislih obrazov. ^Japonci so siti dolge vojne, ki jo bojujejo s takimi žrtvami. Nedavno se je uprl polk novincev blizu Hong Konga. Ko so jih ukrotili, je 17 upornikov iz-vršilo hara-kiri, ostali so bili Postavljeni ob zid.
Il SVET se ni naznanilo nem-škega razglasa na češkem Moravskem, da Nemci ne bodo ravnali s Čehi ali Morav-ci> ki jih vjamejo v zavezniški v°jski, kot vojnimi ujetniki, ampak jih bodo sodili kot izdajalce.
Urednik Napreja izvršil samomor
ic ikaška "Prosveta" dnem 12. oktobra:
poroča z
"Naročnik Prosvete iz Pitts-burgha, Pa., nam je poslal izrezek iz lista The Pittsburgh Post-Gazette z dne 5. oktobra t. 1., iz katerega posnemamo sledeče:
Paul Schifrer, star 38 let, se je obesil v uredniški sobi slovenskega komunističnega lista Napreja v torek popoldne, dne 3. oktobra, v drugem nadstropju tiskarniškega poslopja na naslovu 1916 East Street. Nameščen-ka je našla visečega mrliča.
Pittsburška koronerska (mrli-škoogledna) oblast se zdaj trudi, da razčisti globok misterij tega samomora. Pomožni koroner Paul Burns že več dni izprašuje osebe, ki so v zvezi z Naprejem, toda nihče mu ne more ali noče povedati, kje je Schifrer stanoval. George Witkovich, ki pravi, da je urednik Napreja, je povedal Burnsu, da je Schifrer prišel k njemu pred trinajstimi meseci in se mu ponudil v službo pri listu. Rekel mu je, da je prišel iz
Bostona in lahko prevaja iz več jezikov v slovenščino. Witkovich ga je nato najel za "prevajalca."
Witkovich je dalje rekel Burnsu, da mu je Schifrer povedal, da je bil v avstrijski armadi med svetovno vojno. Schifrer je prihajal v Naprejevo uredništvo trikrat ali štirikrat v tednu in prevajal iz tujejezičnih listov. Kaj je mišterioznega Schifrerja pognalo v smrt, Witkovich ne ve in nihče drugi ne ve . . .
(To je za enkrat vse poročilo. Uredništvo Prosvete prosi naročnike v Pittsburghu, če jim je kaj več znanega, naj takoj poročajo. Mi smo že pred meseci slišali govorice, da pravi urednik Napreja je neki šifrar, ki je prišel v Združene države neposta-vno iz Kanade, ker pa ne damo nič na gole govorice, nismo tega nikdar omenjali. Dali je šifrar bilo njegovo pravo ime in odkod je bil ta človek doma, je seveda za nas uganka — ne verjamemo pa, da oni, ki so odgovorni za Napreja; ne vedo tega.)
Gost iz Anglije je mnenja, da bo sedanja vojna trajala morda kar polnih 25"let
New York. — Sem je dospel' iz Anglije Lord Dudley Leigh Marley, katerega so takoj obkolili časnikarski poročevalci in ga vprašali, koliko časa, misli, da bo ta vojna še trajala.
"To je težko reči," je rekel Lord, "toda pripravljeni moramo biti na dolgo vojno, četudi upamo, da bo kratka. Ne smemo pozabiti, da so trajale tudi v preteklosti vojne po 100 let, 30 let in da so trajale Napoleonove vojne polnih 25 let.
"Toda to je druge vrste vojna, čas bo postal usoden za Hitlerja.
Totalitarne države morajo dati ljudstvu kruh in igre. Ker ekonomski problemi ne dopuščajo dati kruha, Jim mora dati Hitler igre, ali vojne brez krvi."
Potem se je Lord dotaknil rusko-nemške zveze in rekel: "Italija, kot katoliška država, je bila presenečena nad nazijsko-komunistično zvezo. Zato lahko trdim, da so danes medi Italijo in zavezniki bolj prijateljske razmere kot še kdaj prej. Mussolini bi se radi izognil vojne in to predvsem radi ekonomskega položaja. Trdno smo prepričani, da bo ostalo Sredozemlje nevtralno."
KOMUNISTI VOHUNIJO PRI MORNARICI
Washington, D. C. 13. okt. — Danes je pričal pred Diesovim preiskovalnim odborom Maurice L. Malkin, ki se je izkazal, da je bil med ustanovitelji ameriške komunistične strarike. Malkin je
Ameriški parnik rešil posadko angleške ladje, druga v plamenih
New York, 13. okt. — Kapitan ameriškega parnika S. S. President Harding poroča potom radia z morja, da sf je odvzal klicu na pomoč francoskega parnika W. Emile Miguet. Kapitan Roberts je hitel na pomoč in spotoma po-
izpovedal, da so komunisti že najbrai 36 m0£ posadke potopljene leta vohunili v Brooklynski ladje- j angieške ladje Heronspool. Ka-
delnici in so odtod 'pošiljali vse informacije v sovjetsko Rusijo. Dalje je Malkin izpovedal, da je bil za posredovalca agent ruske skrivne policije, Dirba, ki se še vedno nahaja v New Yorku.
Malkin je tudi povedal, da člani komunistične stranke, ki so zaposleni v ameriški industriji poročajo vse važne informacije glede dotične industrije svojim uradnikom. Malkin je bil član komunistične stranke od leta 1919 do 1936 in je bil aktiven tudi v unijskih organizacijah. Izdal je dolgo vrsto unij in unijskih voditeljev, ki so komunisti.
Akronski slovenski program
Na radio oddajni postaji WJW v Akronu je vsako nedeljo ob desetih zjutraj slovenski program, p traja 15 minut. To postajo l*hko dobite na 1210 kilociklih.
Publicist Knox se je pognal za Roosevelta
New York. — Publicist Frank Knox, ki je bil leta 1936 podpredsedniški kandidat republikanske stranke, je nastopil v zagovoru predsednika Roosevelta in njegovega predloga za spremembo nevtralne postave.
"Ali more kdo verjeti," je rekel Knox, "da bi kdo, razen blazneža kot je Hitler, namenoma vodil kak velik narod v vojno, da bi s tem dosegel svoj ali svoje stranke uspeh? Noben trezno msileč državljan ne more kaj takega misliti ali govoriti."
Novi bondi
Okrajni komisarji okraja Cuyahoga bodo vprašali volivce 7. novembra za odobritev $4,500, 000 bondov za gradnjo novih cest. Kakor se je mesto razvilo v zadnjih 30 letih, so te ceste neobhodno potrebne, trdijo komi sarji. Denar od teh bondov se bo rabil samo za nakup posestev kjer bodo ceste tekle. Država in zvezna vlada bodo pa potrošile $10,000,000, da te ceste zgradijo Ena teh cest bo tekla ob železniški progi od Gordon parka do 140. ceste skozi Bratenahl.
Lepo naročilo
Clevelandska firma Diesel Engine Division of General Motors Corp. je dobila včeraj od mornariškega oddelka vlade naročilo za opremo podmornic v vsoti $2,-606,001. Firma tudi popravlja Diesel stroje potopljene ameri-ške podmornice Squalus.
Nov grob
Vsled težkih poškodb v avtomobilski nezgodi je preminil Joseph Stanis, star komaj 27 let. Družina biva v naselbini že nad 25 let in spada k fari sv. Lovrenca. Poleg žalujoče matere Julije zapušča sestre: Nellie poročena Hopp, Anna, poročena Matow-sky, Julija, Magdalena in Eleo-nor ter brata Charlesa v Califor-niji. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, 9012 St. Catherine Ave. v pondeljek ob 8:30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda. Iskreno sožalje prizadeti družini.
Konvencija C. 1.0. ni razpravljala o tretjem terminu Roosevelta
San Francisco, Cal. — Konvencija delavske organizacije CIO, ki zboruje v tem mestu je z živahnim odobravanjem sprejela resolucijo, ki obtožuje Narodni delavski odbor, ki daje prednost osebam, ki niso naklonjene CIO. Konvencija je odločila svojo politično akcijo za leto 1940, toda se pri tem ni z nobeno gesto dotaknila tretjega termina predsednika Roosevelta, čeprav so zahtevale to že mnoge podružnice CIO in enako tudi državne konvencije.
ZA OPROSTITEV BILLING S A
San Francisco. — Governer Olson je apeliral na kalifornijsko vrhovno sodišče, da priporoči izpustitev iz ječe Warren K. Bil-lingsa, ki je bil obsojen na celo-življensko ječo v zvezi z bombnim napadom leta 1916. Za isto obtožbo je bil zaprt tudi Tom Mooney, ki ga je pa governer Olson osvobodil iz ječe.
ROP DEMANTOV
Cincinnati, O. — Ko je korakal včeraj opoldne Serano Davis, trgovec z demanti iz New Yorka, po obljudenih mestnih ulicah, so stopili k njemu trije moški ter ga prisilili v avto, ki je imel licenčno ploščo iz Indiane. Nekaj časa so ga vozili okrog, nato so ga pa vrgli iz avta potem, ko so mu odvzeli zavoj, v katerem je imel za $125,000 nebruše-nih demantov.
pitan je potem hitel na mesto, odkoder je posadka francoskega parnika klicala na pomoč, kakih 100 milj južnozapadno od irske obale. Ko je dospel ameriški parnik na mesto, je našel francoski tankar v plamenih, toda posadke ni bilo nikjer. Kapitan Roberts ni poslal natančnejšega pojasnila o vzrokih nezgode obeh ladij. Parnik President Harding vozi Amerikance domov in se ga pričakuje v nekaj dneh v New Yorku.
-o-
La Follette proti repealu embarga
Washington, D. C. — Senator La Folllette iz Wisconsina je govoril proti spremembi nevtralne postave v isti zbornici, kjer je njegov oče govoril pred 22 leti proti vstopu Zed. držav v svetovno vojno. La Follette je svaril svoje kolege, da bi sprememba nevtralne postave, kakor jo predlaga administracija, vodila do vojnih dobičkov ter poslala vse naše zaloge v Evropo v zameno za brezpomembno zlato.
Senator Barkley, vodja večine, je po La Follettovem govoru povedal, da se bo debata o tem ta teden končala in da preide zbornica drugi teden k debati o raznih dodatkih k nevtralni postavi
--o-
Obsojen po 9 letih
Cape May, N. J. — Tukaj je bil spoznan krivim umora prvega reda Dominik Rodia, bivši privatni detektiv v Philadelphi-ji. Leta 1932 je vrgel iz čolna nekega Josepha Areno v namenu dobiti za njim zavarovalnino. Rodia so prijeli letos v maju v Clevelandu, kamor je bil pribe-žal k svoji sestri na 907 Natha niel Rd.
Pozor, lovci!
Robert Hilliard iz Chagrin Falls, O. poroča, da je videl v četrtek večer tri odrasle srne na South Woodale Rd. v Beech-woodu. Srne so stale nepremi čno ob potu, dokler ni bil avto naprej. Ker je bilo ponoči, jih je slepila luč. Najbrže so srne pri šle iz višje šole v Pennsylvanij in jim je dobro znano, da lovska sezija še ni odprta.
Nemci se penijo od jeze ker so zavezniki zavrnili Hitlerjeve ponudbe za mir
Hitler bi rad mir, zavezniki hočejo vojno CHAMBERLAIN BO GOVORIL AMERIKI
Berlin, 13. okt. — Govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina je bila nezaslišana žalitev Nemčije, ker je zavrnil ponujano roko kanclerja Iitlerja za spravo. Tako izjavo je podala danes nemška vlada. Nobenega dvoma ni, da je Hiter silno razkačen in ž njim njegovi trabanti, ko so videli, kako je splaval njih up za mir po vodi.
Tej vladni izjavi je sledilo povelje, da se v Berlinu ukrene vse potrebno za varnost pred zračnimi napadi in da se narod pripravi za resnično vojno.
Vladna izjava pravi: "Ko Nemčija želi mir, ko je fuehrer ponudil konstruktivne pogoje za mir in varnost v Evropi, so Chamberlain in njegova klika izvolili vojno. Chamberlainov govor je temeljil ves na lažeh. Ko dolžj Nemčijo prelomitve besede, pa ve, da je zidan ves angleški imperij na sili in lažeh.
"Zdaj, po Chamberlainovem govoru nemški narod ve, kaj nje-
govi sovražniki želijo. Nemškemu narodu je znano iz versaill-ske pogodbe, česa je zmožna Anglija. Zato pa nemški narod dobro pozna pot, po kateri mora hoditi, da se ubrani temu namenu sovražnikov."
Nemška vlada se je poslužila vsakega sredstva, da je povedala narodu, da so zavezniki zavrnili Hitlerjevo mirovno ponudbo. Nemške radio postaje so pela za-bavljivke in sramotenje na Angleže kot: nesramnost, arogan-ca, potvorba itd.
London, 13. okt. — Premier Chamberlain, za katerim stoji ves angleški narod, da se vodi vojno do konca raje, kot bi sprejeli mir po Hitlerjevih pogojih, bo v soboto govoril potom radia angleškim dominionom in narodu v Zed. državah.
Chamberlainov govor bo temeljil na tem, kakor je izjavil v zbornici poslancev, da če želi Nemčija resnični mir, mora svoje ponudbe postaviti na kaj bolj solidnega, kot je bil pa Hitlerjev govor v parlamentu.
Kongres Zed. držav se v vsem strinja z akcijo državnega tajnika, ki se je potegnil za Finsko
Washington, D. C. — Obe stra- vojne, da so Zed. države vpraša-
ni kongresa, to. je oni, ki so za spremembo nevtralne postave in oni, ki so proti, se strinjajo z korakom ameriške vlade, ki je v Moskvi posredovala v prilog Finske, edine evropske države, ki redno, plačuje svoje obveznosti v Zed. državah. Vlada je potom svojega poslanika v Moskvi izrazila željo napram sovjetski vladi upanje, da se ne zgodi ničesar, kar bi ogrožalo prijateljske od-nošaje med Finsko in Rusijo. To je bilo prvič od izbruha sedanje
le glede teritorijalnih namenov Rusije, Nemčije in Italije.
Nekateri senatorji so mnenja, da bo Stalinovo prodiranje čez baltiške države mnogo pomagalo Rooseveltovi spremembi nevtralne postave. Administracija se je izjavila, da je nastopila glede Finske popolnoma samostojno in da ni glede tega v nobeni zvezi z Skandinavskimi državami, kakor se je včeraj govorilo po Evropi.
Kako se je Bremen izmuznila iz pasti
Amsterdam. — Kako je bežal $20,000,000 vreden nemški parnik Bremen iz New Yorka v rusko pristanišče Murmansk, pripoveduje Eduard Post, ki je opravljal na Bremenu službo kuharja. Bremen je zapustil New York na 30. avgusta in je plul z brzino 30 milj na uro vse skozi do Mur-manska.
Več dni in noči je bila vsa posadka zaposlena s tem, da je bar vala ladjo z sivo barvo, da ne bo ladja toliko vidna sovražniku Na 3. septembra je poklical kapi' tan Ahrens vso posadko v ladijsko dvorano in povedal, da je bila ta dan napovedana vojna.
Na 4. septembra je kapitan zo-
pet pozval posadko k sebi, takrat je bil parnik nekje med Anglijo in Islandijo in razglasil: "Nahajamo se na točki, kjer čakajo na nas angleške bojne ladje. Na vsakih 10 milj preži po ena na nas. Nahajamo se v levovem žrelu." Potem je kapitan ukazal, da smo se vsak dan urili s čolni. Ukazal je tudi, da smo razpostavili na več krajih na krovu sode z gazolinom, da bi ladjo lahko hitro zažgali, če bi se nam približala kaka sovražna ladja.
Vsakdo je imel na sebi svojo najboljšo obleko, ker nihče ni smel vzeti s seboj kake prtljage. Posadka je spala kar oblečena in je zelo trpela radi mraza.
V jutru 6. septembra smo zagledali obalo pri Murmansku in ruski pilot je prišel na ladjo. Blizu obrežja je bila zasidrana neka ruska bojna ladja. Bremen je pristal v pristanišču Murmansk ter razobesil sovjetsko zastavo, nemški klukasti križ in zastavo North German Lloyd Co.
Posadke niso pustili na obre žje. Ostala je na ladji, gledala filmske slike in poslušala ladijsko godbo. Končno se je posadki sporočilo, da se bo odpeljala vlakom do Leningrada, od tam pa z ladjo do Kiela in Bremerhave na, kar se je zgodilo 18. septem bra.
Tovarna poroča dobičke
Addressograph M u 11 i graph Corp., ki ima svojo tovarno na 38 akrih zemlje v Euclidu poroča, da bo letošnje zadnje četrtletje najboljše v letošnjem letu. Tovarna je napravila v prvi polovici leta $503,032 dobička. • Za tretje in četrto četrtletje bo pa dobiček še večji, kot bodo pokazali računi.
Fantje, suknje! Včeraj je zapela od zapada mrzla sapa in za danes se oblju-buje, da bo padel toplomer za 10 stopinj.
LEWIS PONOVNO IZVOLJEN
San Francisco. — John L. Lewis predsednik delavske organizacije CIO, je bil na konvencijo soglasno izvoljen predsednikom.
NE MARA NEMCEV
New York. — Poljak John Tyskin je s polenom pretepel hčer svoje hišne gospodinje, ker je ta rekla, da so Nemci prijazni ljudje. John je na svobodi pod $500 varščine, dekle je pa v bolnišnici.
JUGOSLOVANSKI NEMCI SO V SKRBEH
Belgrad, 12. okt. — Jugoslo- pravi, da je treba razločevati to-vanski Nemci, katerih število se zadevno nemško akcijo v balti-
ceni nekako na 400,000 so začeli kazati znake nervoznosti, ko so slišali o Hitlerjevih načrtih, da namerava pobrati vse Nemce iz balkanskih držav in jih odpeljati v njih pravo domovino, Nemčijo. časopis nemške manjšine v Jugoslaviji, ki je sicer naklonjen rtacijem, zanikuje, da bi se vršila kaka tozadevna pogajanja med
ških državah, kjer se pač to vrši v sporazumu z Rusijo. Vendar pa, pristavlja časopis, se bo dalo na prosto voljo vsakemu Nemcu v Jugoslaviji, da se izseli v Nemčijo in se mu bo dalo v zameno zemljiško vrednost, ki bi jo pustil v Jugoslaviji.
Nemci so v Jugoslaviji naseljeni že stoletja in njih mišljenje
Nemčijo in Jugoslavijo. Časopisno večini ni pronacijsko.
11
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raanašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ,, __Single copies, 3c.
Rev. M. Jager:
Kulturno razmišljevanje
Entered as second classi matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _
_No. 240, Sat., Oct. 14, 1939
Zavednost slovenskih državljanov
Dobre tri tedne je še do glavnih volitev. Kakor je bila za primarne volitve bolj pičla udeležba, se pričakuje za glavne volitve več glasov, kakor je to še vselej bilo.
Kar se tiče slovenskih vard v Clevelandu, se ne moremo pritožiti, da bi bila ravno slaba udeležba od strani volivcev. Zlasti 23. varda se je zelo dobro odzvala. Upamo pa, da bo na 7. novembra še večja udeležba, ko boste glasovali in odločevali, kdo bo naš prihodnji župan, kdo bo naš mestni odbornik v tej in oni vardi, kdo bodo naši sodniki in še nekaj drugih važnih vprašanj bodo dobili volivci v odločevanje.
Že danes apeliramo ria vse slovenske državljane in državljanke, naj se zavzamejo, da bodo šli na 7. novembra vsi volit. Vsi brez izjeme! Demokrati in republikanci in vsi drugi, ki morda pripadajo kaki drugi politični stranki. Na 7. novembra boste namreč imeli priliko izvoliti našega roja~; ka za mestnega sodnika. To je dobro poznani John L. Mi-helich.
Da, zelo lepa prilika je zanj, da bo izvoljen. Lepa prilika je zato, ker je za tisti urad, v katerega kandidira Mr. Mi-helich več kandidatov, a samo en Slovenec oziroma Slovan. Če gredo vsi Slovenci na volišče in oddajo glasove zanj, je že to lepo število, o kakršnem ne more reči noben drug kandidat, da ga ima kompaktno za seboj.
Poleg naših glasov so pa Mr. Mihelichu obljubljeni tudi drugi in skoro sram nas je, ko slišimo, kako vneto delujejo za njegovo izvolitev druge narodnosti, mi pa ne. Dozdaj so mu obljubili vso podporo in tudi faktično že pišejo zanj sledeči časopisi: slovaški Hlas, poljski Polish Daily News in Polish Monitor, češki Svet, židovski vsi trije: Jewish World, Jewish Independent in Jewish Review and Observer.
Poleg tega se je izrekla za Mr. Mihelicha Kosmopolit-ska liga, v kateri je včlanjenih 17 narodnosti, ki bo tudi z vso močjo delovala za njegovo izvolitev. Poleg vseh slovenskih vard je indorsirala Mr. Mihelicha 4. varda (madžarski demokratski klub) in demokratski klub 14. varde.
Vidi se torej, da ima Mr. Mihelich mnogo prijateljev in da ga smatrajo za sposobnega človeka, ki bo delal Slovanom in Amerikancem čast v sodnem uradu. Zato tudi Slovenci ne bomo hoteli biti zadnji, da bi dobil naš rojak več podpore in glasov pri drugih narodnostih kot pri Slovencih in bomo volili vsi zanj. Bodimo ne samo dobri ameriški državljani in državljanke, ampak bodimo tudi zavedni Slovenci in podprimo našega rojaka, da bo izvoljen v ta odlični in važni urad mestnega sodnika.
On je mož, ki je sposoben za ta urad. Je pa tudi zaveden Slovenec, ki se ne sramuje povedati, da je sin slovenskih staršev. Torej je vreden, da glasujemo zanj.
Ali bodo ustavili Stalina?
Vlada Zed. držav pazno zasleduje te dni dogodke v Moskvi. Tam se vrše razgovori in dogovori med Stalinom in zastopniki Finske, male severne državice, ki pravi, da se bo pač razgovarjala z Rusijo o bodočih medsebojnih odnošajih, toda izjavila je že naprej, da se ne bo pokorila nobeni diktaturi. Eden vzrokov, da Roosevelta tako zanima usoda male Finske je ta, da je Finska edina evropska država, ki redno vsako leto plača obresti na svoj dolg Zed. državam in gotovo vsoto na glavnico.
Velike države, ki sov boljšem finančnem stanju, ne plačujejo svojih obveznosti, mala Finska pa. Taka dežela pač zasluži vse spoštovanje in je prav, da se Zed. države zanimajo za njeno usodo.
Ako se Finska upre zahtevam Stalina in pride do vojne, bo to zelo enostranska vojna, ker Finska gotovo ni v stanu kosati se z mogočno Rusijo na bojnem polju. Podlegla bo, čeprav bo žrtvovala svojega zadnjega moža na bojišču.
Če pade Finska, so v nevarnosti druge skandinavske države. Toda tukaj pride lahko do preloma med Rusijo in Nemčijo. Nemčija dobiva skoro polovico vse železne rude iz Švedske. Če Stalin pograbi Švedsko, bo Nemčija zelo udarjena, torej je skoro gotovo, da bi tega Nemčija nikdar ne dovolila. Ako bi pa Stalin kljub temu silil v Švedsko, potem bo Hitler videl, da hoče Stalin zaviti vrat i samemu Hitlerju.
Stalin je zaenkrat ustavil svoj pohod proti Balkanu. Za koliko časa, se ne ve. Za zdaj se je obrnil na jug, proti Turčiji. Ko bo enkrat tukaj vedel, pri čem da1 je, pa se lahko že pričakuje, da bo začel klicati v Moskvo zastopnike balkanskih držav, kakor je klical zastopnike severnih držav, ki so se mu drug za drugim uklonili.
Treba je samo počakati, kako se bodo sporazumeli na balkanski porciji Stalin, Mussolini in Hitler. Kadar bodo ti edini, potem se bodo dogodki naglo razvijali.
Roparja, ki je ubil in oropal človeka, so zasledovali orožniki in razpisali na njegovo glavo 1,000 dolarjav nagrade. Ko je ropar o tem zvedel, je ves užaljen pisal oblastem: "Kaj me preganjate? Saj ne bom nikogar več ubil in ne. oropal! Kar sem pa pri oropa-nem dobil, je moje." — Tako pravi tudi Hitler.
Prva predstava Svetovidov-skega odra v sezoni 1939-1940, "Beneški trojčki," je za nami. Igralci so se potrudili, čim bolj so se mogli. Ni bilo brez napak, pomanjkljivosti. Seveda, saj niso poklicni igralci, ki so študirali dramatiko. To so delavni fantje in dekleta, ki poleg svojega vsakdanjega dela po tovarnah in uradih, žrtvujejo svoj prosti čas, da se vežbajo v slovenščini, da morejo našim, iz starega kraja došlim dati lepo zabavo. Namesto, da bi hodili po raznih zabavah lahke, morda celo dvomljive veljave, se uče in vežbajo večer, za večerom v lepi in plemeniti zabavi, v dramatiki. Mnogokrat jim je težko odtrgati se in posvetiti čas delu pri tem klubu, pa store to, iz navdušenja za stvar, iz spoštovanja do materinskega jezika. Več jih hodi v večerne šole poleg dnevnega dela v tovarnah in uradih; več jih hodi v višje šole, kjer dobivajo dosti domačih nalog, "homework." Kljub vsemu temu si odtrgavajo čas za vežbanje v slovenskih predstavah.
Koliko truda, da se pripravi predstavo! O, ne samo za režiserja, za vodjo igre, ampak prav tako za igralce in druge delavce, ki pomagajo pri odru. In vse to zastonj!
Da, zares zastonj, ne samo v tem pomenu, da nihče ne dobi za vse to delo niti centa, ampak skoro zastonj tudi v tem pomenu, ker ne dobe skoro nobenega priznanja tudi od ljudi ne! Obisk ob tej predstavi je bil sramoten! Več kakor ena tretjina dvorane prazna! In ko je že itak tako majhna. Nič ne bom prikrival, naj se kdo smeje,' nas .delavcev ni treba biti sram, sram naj bo koga drugega!
Ali je vredno še gojiti kaj duševnega, kulturnega? Ali je vredno, da se naši tu rojeni fantje in dekleta mučijo s slovenščino in se je uče, ko pa naši v starem kraju rojeni ljudje tega skoro nič ne upoštevajo? Zelo majhen je odstotek tistih, ki to upoštevajo, zelo majhen je odstotek tistih, ki imajo kaj smisla za kaj duševne zabave, za kulturne stvari. Nič si ne prikrivajmo resnice, nič se ne hvalisajmo samim sebe, to nam ne bo nič pomagalo. Čemu govoričiti o "visoki kulturi" našega naroda, ko pa dejstva drugače govore? Odkrijmo si resnico, kajti spoznanje je prva pot k poboljšali ju!
Bil sem absolutno prepričan, da bo dvorana razprodana. Kaj pa je to: 267 sedežev, za tolikšno faro, kakor je naša! Res bo igra dvakrat, še prihodnjo nedeljo, toda ali je preveč pričakovati 534 ljudi, ko jih je tisoče v fari? Ali je res med našim ljudstvom tako beraško malo smisla za kulturne prireditve? Pa je bila ta predstava še celo komedija! Kaj, ko bi bila na sporedu drama, žaloigra? Zares, meni se smilijo naši fantje in dekleta, ki so se toliko trudili, doma se učili s težavo slovenskih stavkov, dolge večere prebili pri nič kaj zabavnih vajah, rt a z a d n j e pa zagledali pred seboj—cele vrste praznih stolov! Sijajno! Skoro jim ne bi mogel zameriti, ako ne bi bili več voljni truditi s slovenskimi predstavami. Čemu se še naprej ubijati?
Kako lepo reklamo ste nam dali za to predstavo, g. urednik ! Prav lepa vam hvala! Saj pa — pomagala ni nič! Vseeno ste pokazali najboljšo voljo. Hvaležen sem vam! Zares, nič ne koristi bobnati in bobnati. Naznaniti in ljudem,
ki se zanimajo za slovenske kulturne prireditve, to zadostuje! Prišli bodo. Zal, žal, da je teh tako malo!
Torej prihodnjo nedeljo ponovimo "Beneške trojčke." Vabimo, vljudno vabimo, silimo pa nikogar. Kdor bi se imel dolgočasiti, naj raje ne pride. A gledalci zadnjo * nedeljo— pravijo—se niso dolgočasili! Dosti je bilo smeha in zabave! Nočemo miloščine, temveč skušamo in želimo vam dati zabave, vredne vašega denarja!
Vstopnice, rezervirane in ne-rezervirane, so v predprodaji pri Novak's Confectionery trgovini. Kdor prej pride, prej melje!
Joseph Poznik za Vehovca
Tem potom se želim prav iskreno zahvaliti vsem mojim prijateljem in volivcem za glasove in podporo v primarnih volitvah, kot kandidatu za councilmana 32. varde. Zavedam se, da brez številnih prijateljev, ki so mi stali na strani, ne bi dobil tako lepo število glasov, to še, ko sem prvič kandidiral za councilmana.
Pri glavnih volitvah meseca novembra bom oddal moj glas za sedanjega councilmana Anton Vehovca; želim da moji prijatelji narede isto.
Napeti moramo vse sile, da ponovno izvolimo Slovenca za councilmana v 32. vardi.
S spoštovanjem in zahvalo, Joseph R. Poznik.
Slavnost v Euclidu
V	Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. bomo proslavljali dva dni. V soboto večer ob 8. uri se bo kazalo slike skupnih mladinskih pevskih zborov iz Clevelanda, posnete za časa koncerta v Pitts-burghu, potem bo domača zabava. Vstopnina bo samo 10 centov; dobili pa boste dva pet-centov listka, za katere si lahko nabavite zaželjeno. Vabimo, da se udeležite; slike so krasne.
V	nedeljo bo pa "Žegnanje," to pomeni, da bomo praznovali po šegi, kakor v stari domovini. Štrukljev bo dovolj, enako tudi drugih domačih jedil. Za godbo imamo pa kar pet muzikantov. Ako želite imeti pravo domačo zabavo, ne zamudite te priložnosti in pridite v soboto in nedeljo v Slovenski društveni dom. V nedeljo zvečer igra Krištof orkestra za mlade in stare.
V	enem letu se je pri tem Domu vse predrugačilo. Ako je kateri, ki ni bil tukaj od časa, kar smo začeli graditi, bo rekel, da ni v Euclidu. V enem letu se je postavilo lepo stavbo-prizidek, in naredilo lepe hodnike tako, da vam ne bo treba več po blatu hoditi, kakor prej; sedaj je kakor v Ljubljani!
Frank Levar. -o-
—Časi so resni. Od 7. septembra dalje morajo biti v vsej državi vsi javni lokali in javna zabavišča zaprta najpozneje o polnoči. Javni plesi so povsod ukinjeni, plesne dvorane ostanejo zaprte. Zlasti bodo to odredbo vsi, ki so se že dolgo časa sem borili proti razbrzdanemu plesnemu nošenju, pozdravili z odkritosrčnim veseljem.
—Trst. 58-letna Marija Samec je padla in si pri tem zlomila dve rebri. Zdraviti se bo morala pet tednov.
— Trst. Umrli so: Ferjan Alojz 52 let, Gor j up vd. Pletner Ana 87, Zidarič por. Semič Ljudmila 38.
Otroci SO iz vseh strani!
Ko bi treščilo iz jasnega neba, se bi ne tako začudil kot sem se ob čitanju "Lepo je pela mladina," izpod peresa F. T., reci Frank Turek. Hvala za hitro oceno in vse prijazne besede, posebno za spodbudo.
Še sedaj ne razumem, kako je Frank zamogel napisati tole:
"Prosil bi, da se zaveda tega tudi otvoritelj tega programa, ker pri teh zborih so otroci iz vse strani in NE SAMO OD ENE, in se sploh ne sme gledati, kaj je kdo in ker mladina tega ne pozna, torej pričakujemo tudi od starejših, da ji kaj takega ne bodo cepili v njihova mlada srca."
NEKRIV!—to je vse, kar lahko rečem. G. Turek-u pa bodi pojasnjeno, da parola pri ZDRUŽENIH MLADINSKIH PEVSKIH ZBORIH je bila in še vedno bo: nobenega barvanja otrok; hodili bomo po sredi—peli in gojili slovensko pesem v tujini, pa nič drugega. Kaj sem torej zakrivil ?
O, da, povedal sem in dal obema lokalnima slovenskima dnevnikoma lepo priznanje za 100% sodelovanje pri tem koncertu ob pet-letnici; zahvalil se na odru za to in jih priporočal v naklonjenost vsem navzočim; potrdil, da so nam to pot odprli vse kolone za naše dopise. Povedal javno, da to čislamo in cenimo, da bomo vračali milo za drago, to je 50-50% bomo delili vse tiskovine med obema tiskarnama; prosil urednika Enakopravnosti, katerega sem videl, in priporočal, ako je kdo od Ameriške Domovine, naj s'tori enako, to je ponatisne lepe besede SLOVENSKIM MATERAM, katere je posvetil g. Louis Seme mladini in materam. To je bilo v programu."!
Kdo torej, France, gleda, kdo je kdo in od kod pride? Priznanje smo dali vsem, ki so opomogli pri programu in po-setili koncert, ko bi te pa videl, predno je zastor šel gor, bi te ravnotako omenil. Bil si zraven in tebi je v čast, kot posamezniku in zastopniku lista, pri katerem si uposljen. Nikogar se ni prezrlo in nikogar se ne bo; barve nimamo in kar jo je, je na zdravih licih naše mladine. Toliko v prijazno pojasnilo ter k boljšemu razumevanju stvari.
Joseph A. Siskovich, preds*
-o-
Skrivnosti luninih vplivov na rastlinstvo
V	stari, nepisani kmečki modrosti zasledimo tudi pravilo, da se drevje sme podirati samo ob pojemajoči luni. Znanost na to vprašanje še ni dala pojasnila, toda skušnja ga v resnici pojasnjuje. Les, ki je bil podrt ob rastoči luni, hitreje začne trohneti. Nekaj podobnega je mogoče tudi opaziti pri setvi. Setev bolje uspeva, če se seje ob rastoči luni in seme je trajnejše, če se žito požanje ob pojemajoči luni. Nekaterim je vse to "prazna vera," toda razširjena je po vsej Evropi in Ameriki in tisti, ki imajo veliko opraviti z lesom ali vrtnimi nasadi, se je drže kot starega pravila.. Morda so pa le tu zadaj kaki skrivnostni vplivi tiste lune, ki tako vztrajno spremlja zemljo in v kateri je še toliko ugank.
V	resnici to staro vero potrjuje več dejstev, ki jih ni mogoče kar tako zavreči. Skušnja namreč kaže, da se se staro, srednjeveško pohištvo, leseni kipi in leseni deli stavb iz davnih dob dobro drže, dočim mnogo mlajše pohištvo, na primer iz druge polovice 19. stoletja, ki ni staro niti sto let, mnogo hitreje razpada. Ta pojav je zelo zanimiv, da bi človek verjel v sta-
ro modrost in obsodil "prosvet-ljeno stoletje," ki je opustilo stare izkušnje in si s tem nakopalo posledice, ki se kažejo danes.
Farmarji v Braziliji so opazili, da se lesa, ki je bil podrt ob rastoči luni, zelo hitro lotijo hrošči in razni drugi zaje-davci. Društva vrtnarjev v zahodni Evropi potrjujejo, da sadje, ki je bilo obrezano ob pojemajoči luni, požene mnogo krajše poganjke, kot pa, če je bilo obrezano ob rastoči luni. Žive meje, ki so bile ob-strižene ob rastoči luni, kažejo veliko večje veselje do rasti. Potemtakem bi luna v svoji rasti in po jemanju enako vplivala tudi na rast in pojemanje oziroma zad^Pevanje rasti na zemlji. V starih zdravniških knjigah najdemo tudi navodilo, da se kri ne sme puščati ob rastoči luni, ampak ob pojemajoči. V nekaterih deželah je tudi navada, da se čas striženja las ravna po luni.
Čeprav moderna botanika (rastlislovje) še ne ve zadovoljivega odgovora na te pojave, so vendar tu in dajo nekaj slutiti. Morda je to nekaj podob nega kot pri naši solati, ki "strelja" ali—kakor ponekod pravijo—"znori." Dolgo so se znanstveniki ukvarjali s tem vprašanjem, da bi si razložili tako skromno zadevico kot je običajna solata in so slednjič prišli na to, da se ta pojav pri solati opaža pač zato, ker je— dolgodnevna rastlina, to je, potrebuje veliko svetlobe in čim več svetlobe ima, tembolj njen notranji razvoj prehiteva njeno rast. Povsem nekaj drugega pa opažajo pri fižolu, ki je znan pod imenom "soja" in je ena izmed tistih rastlin, ki kmalu postanejo zelo pomembne za narodno gospodarstvo. Soja daje seme kot fižol, olje, moko—vse na njej je porabno. Je pa kratkodnevrta rastlina in prav zato je pri nas ni mogoče zasaditi in gojiti na veliko. Raste pri luči, razvija pa se v temi. To je tisto znanstveno vprašanje "fotoperiozo-dizma," menjajoče se svetlobe in teme, ki ga danes preiskujejo v rastlinskih vrtovih.
S poskusi so prišli že tako daleč, da umetno lahko pospešijo zorenje, kar je velik uspeh, ker je človek tako rekoč gospodar, kdaj bo žetev. Zrno še pred setvijo umetno pripravijo v temi. Poskusi so namreč pokazali, da s temo obdelana in pripravljena zrna vzcveto, oziroma d o z o r e do osem mesecev prej ko navadna zrna. Zadostovalo je, da so vsakdanje osvetljevanje skrčili od 15 ur na 12 ur in soja je dozorela dva meseca prej. Pač nenavadno odkritje za nas, ki mislimo, da rastlina tembolj uspeva, čimveč ima svetlobe in sonca. Toda ti pojavi kažejo pomembne izjeme. Še bolj nenavadno pa je, da se ta lastnost predčasnega kaljenja in dozoritve v umetno obdelanem semenu podeduje—do četrte setve! In kar je dodajanje teme pri kratkodnevnih rastlinah, to je dodajanje svetlobe pri dolgodnevnih rastlinah.
Tako se spet vračamo k luni in njenim vplivom: Ali ni rastoča luna za nekatere vrste vrste rastlinstva nič drugega kot dodajanje svetlobe, poje-
majoča luna pa dodajanje teme in ta "fotoperioizem" vpliva na rast in zorenje? Dolgo je že človek na svetu, pa še naleti na skrivnosti, ki si jih ne zna razvozljati, čeprav se dan za dnem giblje med njimi in uživa njihove sadove.
IZ DOMOVINE
—Tramvaj je podrl na Celovški cesti 50-letno posestni-kovo ženo Maro Kristan z Brnika. Ko se je peljala s kolesom mimo Kavčičeve gostilne, se je premalo umaknila tramvaju in zadela s- krmilom v voz. Potolkla se je po telesu in dobila pretres možganov. Ljubljanski reševalci so jo prepeljali v bolnišnico.
—Otroci so se igrali z vžigalicami. ... V Cogetincih je bil katastrofalen požar, ki je uničil celo imetje prizadetega posestnika, povzročili pa so ga otroci, ko so se igrali z vžigalicami, 4-letni Vladko ter njegova 3-letna sestrica Vera Veber sta našla v domači kuhinji vžigalice ter sta odšla z njimi za lesen skedenj, kjer sta prižgala kup slame. Ko se je slama pošteno razgorela, pa sta vsa prestrašena pri-bežala v hišo ter povedala svoji bolni babici, da že skedenj gori. Domači so začeli takoj gasiti, prišli so na pomoč še sosedje, pa je bil ves trud zaman. Iz hiše so samo lahko še rešili bolno staro mater in deco, iz hleva pa živino, vse drugo pa so uničili plameni, ki .so se zelo naglo širili. Škode je 60,000 dinarjev.
—Drzen vlom na Vrhpolju pri Kamniku. Neznani zlikov-ci so obiskali gostilno in trgovino pri "Zlati kaplji." Kar z vozom so se ustavili pred hišo, in ko so se prepričali, da gostilničar g. Miha Lah trdno spi, so mu pretaknili trgovino
in gostilno ter pobrali VSe, kav so našli. Odnesli so radioapa-rat znamke "Schaub," moko, sladkor, tobak in cigarete. Nakradeno blago so naložili na voz in se odpeljali v gluho noč. Gostilničar je opazil obisk šele zjutraj in je ugotovil, da ima 9000 din škode. Orožniki iz Kamnika so na delu, da izsledijo vlomilce, ki bodo gotovo skušali nekatere ukradene predmete spraviti v denar.
^^aSaTpTie
Oni dan sta se odpravljala Jim šepci in Valentin PleŠec v Pensylvanijo. Imela sta zelo važne opravke. Jim je šel gledat, če je pennsylvanska voda bo\jša kot ohijska, Mr. Plešec je šel pa za delo vprašat v CCC kempo-•Jim se je prepričal, da je voda v Penna. ravno tako draga kot V Clevelandu, zato je ni pil. Mr-Plešcu so pa rekli, naj pride vprašat drugi dan.
Ker sta bila še bolj novinca p° Pennsylvaniji, je šel Jim vprašat Toneta Barago, ki je po Pennsylvaniji že toliko srnjakov poje' del in mu je tam znano kot P° Clevelandu, če ve za kak dobe1' prostor po poti, kjer bi se z M*"' Pleščem ustavila.
"Aha, vem," je povedal prija' zni 'Tone. "Najboljši prostor-kjer bi vama svetoval, da s_e ustavita, je pred vsakim želez111' škim križiščem."
WINNETOU
Fo nemikem Uvlrmlk« K. May*
y»»ini:u»it»rnrii»i»tit!H«»n»m»»»»»nttmm»»t»»»»»»nn»H»»»»»»MHHnm
Računati moramo, rla bodo šele Prišli, ko bo master Lange legel spat. Tako vsaj so pravili ogledniki.
Kako se zapirajo dvoriščna vrata, master Lange? Z zapahom?"
"Ne, s ključem, kakor vsa moja vrata."
"Dobro! Tudi kukluksarji. bo-do to vedeli. Zato kalkuliram, da so se oskrbeli z vetrihi. Vsaj ne-odpustno neumnost bji bili zagrešili, če bi se ne bili oskrbeli. V svoji družbi imajo gotovo ljudi, ki so ključavničarji in ki se razumejo na vetrihe.
Prišli bodo skozi vrata. S tem moramo računati. Posvetovati se torej moramo, kako jih bomo sprejeli."
"S puškami, seve! Streljali bomo enostavno."
"In kukluksarji bodo streljali na vas, sir! Pa če bi jih tudi v temi pričakovali! Blisk iz vaših Pušk jim bo izdal, kje tičite.
Ne bomo streljali. Kalkuliram, da bi bila prava slast za Has, če bi jih takole vse lepo po-lovili brez strela in udara!" "Kako mislite to narediti?" "Prav nič ne bo težko. Skrijemo se v hiši. Vetrihe imajo, odprli si bodo vrata in vstopili. In ko bodo vsi v sobi, zaklenemo vrata za njimi, pred vrata in k °knu p,a postavmo straže..«Ne bodo mogli ven pa se bodo morali vdati. Kaj bomo nadalje z njimi naredili, to naj določi oblast."
Stari Nemec je majal s svojo sivo glavo in ugovarjal. Old Deathov načrt da se ne da izvesti, je pravil, in slej ko prej da je treba vse lopove enostavno po-streliti.
Na njegove besede je Old Death pomežikal in d j al obraz v tak© čudne gube, da bi se mu bili gotovo vsi smejali, če bi ne bil položaj tako zelo resen.
"Zakaj se tako režite, sir?" ga je vprašal Lange. "Ali vam ne ugaja načrt vašega starega znanca?"
"Prav nič mi ne ugaja, master! Njegov predlog bi bil sicer zelo praktičen in lahek, se zdi. Kalkuliram pa, da bi se zgodilo "čisto driigape, nego si mislite. Kukluksarji bi bili vredni palice, ne pa svinca, če bi res storili, kar vaš prijatelj pričakuje. Misli namreč, da bodo vsi lepo po vrsti prišli v sobo in se postavili pred naše puške —. če bi to sto-rili, so njihove glave polne prazne slame.
Prepričan sem, da bo drugače. Narahlo bodo z vetrihom odklenili dvoriščna vrata pa poslali eriega ali dva naprej, da vidijo, kak je položaj v sobi. Tista og-^dnika bi seveda lahko ustrelili, pa bi čuli streljanje in jo ]adrno popihali, si poiskali po-^č in spet prišli. Ne, sir, tako ^Pojde! Vse prav vse moramo Pustiti v sobo in jih poloviti v
Past.
Za ta svoj načrt pa imam še tudi druge razloge. Če bi bil namreČ vaš načrt tudi izvedljiv, ^ mi moje čutenje in mišljenje danilo, da gladko in kratko pobelim celo kopo ljudi in jih p°Šljem v smrt, pa jim niti trenutka ne dam časa, da bi pomirili na svoje grehe. Meššurs, Jjudj-e smo in kristjani smo! Braniti se hočemo zoper te lju-poskrbeti hočemo, da nikdar ** ne bodo prišli, pa to lahko posežemo tudi na drug način, ki Je manj krvav.
Zato vam takole povem. Ako res mislite postreliti kakor credo divjih kozlov, storite to! iVlidva, moj tovariš in jaz, se te-?a niorenja ne bova udeležila.
a bova pa si drugod poiskala streho za nocoj, da nama ne bo reba z grozo misliti na tako krvavo dejanje."
Prav iz duše mi je govoril. In udi pvi drugih so njegove besede zalegle.
Prikimovali so si in stari Nemec je dejal:
"Kar ste tule povedali, sir, je seveda zelo tehtno. Mislil sem, da bi te lopove za vedno prepodili iz La Grange, če jih nocoj sprejmemo, kakor sem predlagal. Nisem pa pomislil na odgovornost, ki bi si jo s takim krvavim dejanjem nakopal.
Rad bi soglašal z vašim načrtom, če bi le vedel, da nam uspe."
"Vsak, tudi najlepši načrt se utegne izjaloviti, sir. Zato vam ne morem vnaprej obljubiti, da bo uspel ravno moj načrt. Toda ponavljam vam, da ni samo človeški, ampak tudi na j pametneje, če jih pustimo v sobo in žive ujamemo.
Pa še tole pomislite! če jih pc-strelite, si nakopjljete sovraštvo vsega klana. Maščevanje vam bodo prisegli in ne samo tukajšnji kukluksarji, cela tajna družba bo na nogah, da osveti svoje člane. Ne samo da se jih ne bodete iznebili, še vse več jih bo prišlo v La Grange. In prej na bo miru, da vas bodo vse pobili!
Svetujem vam, sprejmite moj predlog! Najboljši je, ki si ga morete zamisliti. In ker ne smemo mnogo več čakati in ker m> ramo nemudoma vse pripraviti kar je treba, da načrt uspe, poj-dem sedajle okoli hiše, da malo pogledam po nasprotniku. Morebiti opazim in slišim kaj zanimivega."
"Ali ne bi rajši te misli opustili, sir? je prosil Lange.
V nedeljo se gre za zvonove smo jim pa pokazali sliko cerkve, Prihodnjo nedeljo večer pride- kot je bila v načrtu že pred 15. jo igravci iz sosedne fare St. Ca- leti in za katero smo takrat do-therine in bodo igrali v naši dvo-j bili dovoljenje, so nam rekli, "O. rani za nove zvonove. Igra je si- K." In stolp bo rastel.
cen angleška, toda, ker je smešna in nekako "strahovita," to se pravi, straši med igro, jo bo lahko vsak razumel. Gre se pa zato, da naberemo, kar več mogoče, za naše nove zvonove. Ako jih sedaj ne bomo dejali notri, potem do preteklo bogve koliko let pred-no se zopet lotimo tega. Sedaj je čas, ker bo stolp odprt in vsa priprava na mestu. Dvigalnica za opeko in drugega materiala vrh stolpa, bo dvignila tudi zvonove. V nedeljo torej pričakujemo dvorano natlačeno polno in kakor
Bliža se nam največji praznik
Danes teden zjutraj ob 5. se prične naša 40-urna pobož-nost, katero bomo držali na-prenehoma skozi 40 ur, to se pravi v soboto cel dan, potem celo noč in v nedeljo večer do 9. To je edini način, po katerem se moremo ravnati letos. V soboto in nedeljo zidarji ne
delajo; takrat ni ropota.
Cela fara se mora organizirati za to veliko molitev in če-ščenje. Oba dneva bodo slovenski in angleški govori zve-
kaže že vse sedaj, bo tudi polna čer< Q polnoči med gobot() in do zadnjega kota. Pridite vsi in nedelj0) med 21. in 22. okto-
"Zakaj ?"
"Nevarno je. Sami ste rekli, da so postavili straže. Opazili bi vas in —."
Stari scout se je zarežal. "Mene — ? Opazili — ? Kaj takega mi še nihče ni povedal! Old Death bi naj bil "tako neumen, da bi se dal videti, ko zalezuje sovražnika, pa najsi je že za hišo ali na preriji ali pa kjerkoli —?! Master, smešno —! Kar rajši ne govorite o tem!
Ako imate košček krede, mi načrtajte tloris hiše in dvorišča tule na mizo, da bom poznal položaj zunaj. Tema je bila, ko smo prišli, pa nisem nič videl. In potem mi bodete odprli dvoriščna vrata, jih za menoj zaprli in pri vratih počakali na mene. Ne bom potrkal, ko se vrnem, le popraskal bon: po vratih. č|2 bi torej čuli trkanje, nisem jaz, ampak kdo drug, in ne smete mu odpreti."
Lange je poiskal kredo in narisal na mizo lego hiše in dvorišča. Old Death si je risbo natančno ogledal in se zadovoljno za-režal.
In nato sta šla. L? • ft ga je spremljal, da mu odpre vrata in jih spet zaklene za njim.
Bila sta že pri vratih, ko se je Old Death obrnil k meni in dejal:
"Sir, ali ste že kedaj koga zalezovali?"
"Ne še," sem odgovoril. Win-netou mi je svetoval, naj Old Deathu ne izdam svojega imena in tudi ne svoje bližnje.preteklosti. Ubogal sem in se zatajil.
"Lepa prilika se vam nudi, da vidite, kako se taka reč naredi. Ako hočete z menoj, pa pojdite!"
"Ne, sir!" je ugovarjal Lange. "Preveč bi tvegali ! Sam je priznal, da ničesar ne ve o zalezovanju. če je le malo nepreviden, ga bo straža opazila ali vsaj slišala in vsi naši lepi načrti bo do za nič."
"Neumnost! Ne poznam še sicer tegale mladega master j a dolgo, pa toliko že vem, da bi po vsej ceni rad bil kedaj dober westman. Potrudil se bo, ne bo se izdal.
(Dalje prihodnjič)
pokažite s tem, da hočete imeti zvonove sedaj. Če bo dvorana polna, bomo zvonove naročili takoj v pondeljek, ker imamo vse dogovore že v redu.
Kdo ve, kje ga čaka V četrtek se je peljal Joseph Stanis iz St. Catherine St. z avtom svoje sestre. Kaj je bilo vzrok, da je zgubil kontrolo, ne vem. Zadel je s tako silo, da so nezavestnega prepeljali v bolnico, kjer je prav kmalo na to izdihnil brez, da bi se je zavedel. Kako hitro se vse spremeni! Danes si zdrav in delaš načrte, kaj boš vse storil, kaj boš govoril, in kako se boš zabaval. Pa se hipno pojavi smrt tako nepričakovano in te vrže tja pred sodni stol božji v trenotku. Večnost se je pričela zate. Posvetne reči te ne brigajo več. Vsi tvoji načrti, morda že na pol izpeljani, ostanejo za vedno taki, kot si jih pustil. Zato pa pravi Zveličar: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure, ne dneva." Joe Stanis je pohajal v našo šolo. Star je bil 27 let. Njegovi, sorazredniki, naj se, če le mogoče, udeležijo pogreba v pondeljek ob 9. R. I. P. Mr. Gregorič iz Chicago je bil na obisku Nek velik človek, ki ga še nismo videli poprej na naših ulicah, se je pokazal za par ur tukaj. To je bil Mr. Gregorič iz Chicaga in je zato poznan, ker je spisal v angleškem kratek življenjepis o škofu Baragi. Gregorič ima to posebnost, da gre vsake počitnice stikat po raznih knjižnicah, za slovensko zgodovino. Marsikaj je že prišlo izpod njegovega peresa ali pa ustnega izročila na dan, dasi je po poklicu neke vrste inžinir. Zadnja leta se je po sefcno zanimal za škofa Baragovo zgodovino. Zelo zanimive stvari nam je pripovedoval raznih slovenskih misijonarjih, katerih zgodovino in delovanja je našel popisano po raznih knjižnicah. Mr. Gregorič bo rešil ve liko slovenske zgodovine, katera bi drug ape ostala zakopana v po zabljenosti. Za to delo mu mora biti narod hvaležen.
Karclina Ana ji je ime Pri družini Frank Intihar se je zglasila nova članica družine kateri so dali ime Karolina Ana Karolina je imenovana po sv Karolu Boromejskemu in sv. Ani Andrej in Ivanka Hočevar sta j botra. Naše čestitke.
Hitler je za mir
Hitler je danes za mir. To se
brom, se bo vršila polnočnica; sv. maša z obhajilom. Razume se, da kdor gre o polnoči k obhajilu, ne sme iti še enkrat v nedeljo zjutraj. Spovedovanje se prične že v sredo in se nadaljuje potem vsak dan. V petek popoldne in zvečer bodo pomagali tudi drugi spovedniki. Kar največ mogoče naj opravijo vsi spoved pred soboto, ker je za soboto večer težko dobiti pomoč od drugod.
Aste že slišali?
Da je šla neka ženska k ve-deževalki, da bi poizvedela, kdaj je najboljši čas poročiti se. Čarovnica jo je pogledala samo enkrat in ji dejala: "Zgrabi prvo priliko." Tudi ti zgrabi prvo priliko in prine-si svoj denar za veliko podjetje, za novo cerkev. Večina ljudi se je že odzvalo več ali manj. Nekaj jih je pa še takih, da čakajo in čakajo. Kaj čakjo, ne vem. Z naprej bo vsak postrežen po tem, kakor se je on potrudil za novo cerkev.
Člani društva sv. Imena
Ne pozabite, da se vrši važna seja jutri večer ob 6. Pridite vsi, da se pogovorimo glede zadev, katere nujno zahtevajo vašo pozornost. Člain glavnega cerkvenega odbora
V nedeljo ob 11. je seja, pri kateri moramo urediti več važnih zadev. Seja se torej prične točno ob 11. Bodite vsi na mestu.
Whither, Young Ladies?
Damon Runyon in a recent column made the observation that prophanity was on the increase among the ladies. Mr. Runyon is right, although he seems to condemn the silly practice only as being offensive to the rules of etiquette or good taste. For a Catholic, etiquette is only of secondary importance. The first and the most weighty reason for refraining from prophanity; from cursing and swearing, is the second commandment of God: "Thou shalt not take the name of the Lord thy God in vain."
I know what the ladies would say if they saw me writing this. Their contention would be: "We learned all that from men." We admit
the first thing that you meet with or see? You do not. But if you see anything that looks precious; that looks like money, gold, or something that looks useful, then you stop, inspect and act accordingly. Why then, should you, young people, pick up and make a practice of using foul language, prophanity, dirty stories, vulgar expression, of which you know without fail, that they are more than worthless? They are sinful, uncultured and very debasing? The widespread godleas-ness and immorality, whose sole purpose it is to rid you of every thought of God, are behind it all. They call the telling of dirty stories and the use of prophanity "cute," and women, who some years ago would have been shocked by such rot, now believe it "dashing." It is "dashing," it will dash then to hell.
-o--
Mesto sedmih tihih cerkva
Na južnem Irskem, skrito tf hribih Wicklow, je v Glendalo-chu mesto sedmih tihih cerkva. Že zdavnaj so utihnile pridige in službe božje v njih. Zapuščene od duhovnikov in vernikov, na milost in nemilost izročene rokam tujih osvajalcev, so ta svetišča postala razvaline. Toda v njih pobožno okrožje se ni vrnilo nobeno posvetno poslopje. "Glen De" — "Dolina božja," so prej reka-li temu kraju. Zdaj imenujejo dolino: "Glendaloch" — "Dolina dveh jezer." Na zahodnem koncu se v divjem, strmem padcu izliva reka Genca-lo v zgornje jezero, teče dalje skozi jezero in se združi z reko Glendassom. Zgornje, večje jezero, leži temno v senci gora; gole rebri se strmo dvigajo, in komaj je malce prostora za obrežje. Proti vzhodu se dolina'"razširi; spodnje jezero je povsod lepo dostopno.
Na južnem bregu zgornjega jezera, na skritem kraju, je nastalo prvo svetišče. Ondi je sv. Kevin (krog 1. 600) vsekal jamo v skalo, četverokotiSik, da bi služil Bogu v popolni osamelosti. Ta vdolbina, "Postelja sv. Kevina" meri /komaj H4 m v kvadratu in ni zadosti visoka, da bi mogel človek pokonci stati v njej. Tja noter moreš priti le tako, da se pripelješ s čolnom od severne obale in se, držeč se vrvi, vzpenjaš po strmih stopnicah po pečini navzgor.
Sedem let dolgo je sv. Kevin bival ondi in živel samo v čast božjo. Nihče ni mogel nikdar zvedeti, odkod je dobil živež.
Takrat so bili obronki obrasli še z gostim gozdom, kjer je bil pravi paradiž za ptice vseh vrst. Sv. Kevin je bil v bratovski ljubezni vdan živalim in v številnih jatah so se zbirali krog njega. Nekoč, ko je v molitvi govoril z Bogom, razprostrtih, dvignjenih rok, se mu je na desnico usedel kos in je začel valiti jajca. Svetnik se ni zganil ir, ni povesil desnice, dokler ni ptiček izvalil jajc in odfrčal z mladiči.
Življenje tega svetnika je njegov učenec v vseh podrobnostih opisal, a samo en datum se je ohranil; dan smrti, 3. junija 618.
that, there is far too much of tako sliši, kakor če bi ropar, po- j foul language among men, es-tem, ko je vse sosede izropal, za- pecially among the younger hteval mir. Hitler zasluži "večni set, who seem to think—as mir in pokoj" pod zemljo.	stupid as the idea is—that the
Zidanje gre dobro naprej use of prophanity makes them Zadnji teden in ta teden sta bi- greater and more important in la kakor nalašč za zidanje. De- the eyes of their coleagues. lavci na naši novi cerkvi so vsak' But that is a very poor ex-dan višje. Če bo vreme takoj cuse for the ladies proffer.
ugodno še en mesec, potem bo; The Lord gave us guiding j dičili to plemenito družino m stavba gotovo s prvim decern-j voice, a conscience, and also sta odlikovali tudi Kevina. Pri
Coemghin ali Kevin, kakor ga dandanes ljudstvo imenuje, je bil plemiške rodbine. Njegovi pradedje so bili tudi kralji. Lepota in pobožnost sta
brom pod streho. In ko bo enkrat pod streho, potem je nevarnost prešla. Prihodnji teden bodo pričeli s stolpom, kateri je do danes še ves v tleh. Zadrževali so ga mestni očetje, rekli so, da je načrt previsok ter, da mora biti 25 čevljev od vsake meje. Ko
reason to go by. That same	njegovem rojstvu — pripove-
reason tells us when we have	duje, legenda — se je prikaza-
found something of value and	10 dvanajst angelov z zlati-
hence, we do not pick up every	mi svetilkami, ki so materi pro-
object that we see by the way-	rokovali: "Coemghin, to je:
side as we are gooing about	svetlo rojstvo, naj bo všeč Bo-
our dailys tasks. When you	' gu in ljudem." — Kot deček go to work, you do not pick je Kevin pasel črede svojega
očeta in je bil že zgodaj poučen o krščanskih resnicah, dokler se ni odločil, še kot mladenič, da se popolnoma posveti Bogu; tako se je odpravil v samotno dolino obeh jezer. Toda pastirji in lovci, ki so izsledili svetnika, so razširili vesti o njem, in mnogo jih je prišlo, proseč ga pouka in tolažbe. Sezidali so ob vznožju skale, kjer je svetnik "gnezdil," hišo za svoje pobožnosti: "tempelj skale." To je najstarejša od teh sedmih cerkva. Majhna in skoraj brez okraskov, iz neobdelanih kamnov zgrajena, se ta cerkvica naslanja tik na strmo pobočje. Le okno proti vzhodu je umetniško izklesano. Skozi to okno vidiš na jezero in preko razvalin svetega mesta. Prav pri cerkvi so svetniku postavili celico, kamenitno kočo, ki je okrogla kakor čebelji panj in je to način starega irskega stavbarstva.
Majhna kapela ob skali pa je bila kmalu premajhna za množico vernikov, ki so se stekali semkaj. Zatorej so na vzhodnem jezerskem bregu sezidali "lepo cerkev," imenovano tudi "cerkev Rifeart." Ta naj bi svetnika izvabila nizdol, da bi se stalno naselil med verniki. Krog te cerkve so skozi več stoletij pokopavali kneze in plemiče z Irske, in nagrobne plošče in križi so še do današnjih dni ostali jasne priče irske umetnosti.
Po legendi pa je angel sv. Kevinu ukazal, naj gre iz samote zmeraj bolj proti vzhodu. Tako je nastala cerkev "Naše ljube Gospe" ob spodnjem jezeru. Polna umetnosti in zanimivosti so njena zahodna vrata. Prag in veža sta vsak zase iz enega samega, lepo obdelanega grani t n e g a sklada, in stranski stebri so vsak iz teh skladov. Na pragu je poseben diagonalni križ, Andrejev križ. To znamenje je najti še na drugih mestih. Zraven te cerkve so razvaline hiše za duhovnike. To je bila pokopališčna hiša za duhovnike in menihe. Tudi Kevin je baje ondi pokopan. Visok križ iz granita zraven razvalin je baje njegov nagrobni križ. Nad južnimi vrati je značilen relief; mogoče je to podoba sv. Kevina, ki mu menihi podajajo palico in zvonec.
Dasi je svetnika zmeraj vleklo, da bi se vrnil v svojo skalnato gnezdo, je vendar ostal pokoren ukazu angela svojih vernikov. Svojsko zgrajeno pOslopje imenovano "Kuhinja sv. Kevina," mu je bilo do njegove smrti za bivališče. Majhen zvonik odlikuje to razvalino spričo drugih razvalin. Nad stropom tega bivališča v pritličju, je podstrešje pod strmo streho: to je celica svetega Kevina. Ne daleč od tu so še komaj zaznavni ostanki kapele sv. Kierana, ki je bila zazidana v čast učencu sv. Kevina. Blizu reke Glendassan pa je nastala največja in najlepša teh cerkva — "katedrala." Bila je središče svetega mesta, ko je postal Glendaloch v 12. stoletju škofijska stolica.
Tudi tu so tik za katedralo sezidali velikanski "okrogli stolp," 'ta čudni znak vsakršne cerkvene naselbine na Irskem. Visok je 32 m in meri 5 m v premeru; proti vrhu se zožuje. Vrata v stolp so m visoko od tal.
Krog tega "božjega mesta" so zgradili obzidje, da bi bilo zavarovano in hkrati vidno označeno. Še dandanes je viden kamniten hodnik, koder je bil dohod v to cerkveno mesto. Vendar niso vsi verniki imeli dovolj prostora v obzidanem mestu. Zunaj obzidja sta nastali še dve cerkvi: "cerkev presv. Trojice" in "Zveličarje-va cerkev" s samostanom. To lepo cerkev so postavili najkasneje, šele krog 1. 1100. Tu je mnogo umetniške keranike.
Glendaloch je bil več stoletij "šola zahoda," tiho domovanje pobožnosti in svetih pisanj. Dokler se ni usoda Irske spet in spet vprav tu izpolnjevala: Angli so ga oropali in porušili, dalje Saksi, Danci, Normani in še Angleži. Slednjič so angleške čete 1. 1398 popolnoma porušile mesto, da ni ostalo drugega kot razvaline in velika samota.
Strme gore, ki kot v zaščito stoje krog doline, so izgubile gozdove. Le resa in mah, poganjata med sivimi skladi skalovja. Nobenih ptičev ni več, zato je tako mrtvaško tiho. Samo voda, ki curlja izpod pečin, se še oglaša. Večkrat dežuje, in ozračje je zmeraj vlažno. Kadar se prikaže sonce, se usipa svetloba v pestrih barvah v dolino. Razsvetljeni jezeri sta videti, kot da bi ju luč popila, ko da sta se v svetlobi razkrojili, da napolnjujeta dolino. Takšno o-tožno svetlobo moreš videti samo na Irskem. Večkrat je na večere, ko je krog in krog samo kamenje in mahovje, ta samota neskončna. Sova, ki edino še hoče tu bivati, vzleti v noč, 5n lisica, ki se boji človeka, se prihuleno plazi vzdolž strmih pobočij.
MALI OGLASI
GROZDJE, MOŠT SODI
Na razpolago imamo rdeče in belo grozdje, mošt in izvrstne sode. Če pa želite staro belo ali rdeče vino, na drobno in debelo, so cene zmerne in točna postrežba. Se toplo priporočamo za naročila. JOS. SMOLE JR.
6112 Glass Ave. zadej Bonded Winery 191
Hiše naprodaj
na 18110 Neff Rd.: hiša je za 2 družini, ima 5 sob spodaj in 5 zgorej, 3 na 3. nadstropju. Stane manj kot $6,000.
Hiša na 19302 Mohawk Ave., 6 sob, 2 garaži, vse v lepem stanju, cena $4,500. Obe hiši se kupita za 107» takoj, ostalo po 41/2% obresti. Odprte so v nedeljo od 10 do 6 ure.
LA SALLE REALTY CO.
F. J. Turk, Mgr.
838 E. 185th St.
KEnmore 3153-W. (241)
Odda se stanovanje
5 sob, na novo dekOrirano; vse ugodnosti. 1285 E. 55th St. Vpraša se na 1281 y2 E. 55th St.
Naprodaj
razne vrste zimskih jabolk. So vse z roko obrane in so zunaj na kupih. Lahko jih sami izberete katere hočete in so po j ako zmerni ceni.
Valentin Mavko
North Dayton Road Madison, Ohio Route 84. (Oct. 1L 13. 14. 17. 19. 21.)
GROZDJE, MOŠT! Mošt
Concord grozdje, sod .... $13.00
Belo grozdje, sod ............ 20.00
Muscatel, sod .........../...,.. 30.00
Vi Concord Vi belo ........ 16.50
V'i Concord Va Muscatel 22.50
% Concord i belo.......... 15.75
% Concord M Muscatel 18.25
Grozdje
Concord grozdje tona .... $30.00
Belo grozdje tona .......... 55.00
Sodi
Sodi od žganja ..................$1.75
Za 4 sode skupaj je sod 50c manj Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. vogal 200th St. KEnmore 3445
Toda tudi človeška vztrajnost ima svoje meje. Kadar postanejo napori previsoki, tedaj pride trenutek, ko s« telo odpove, dasi je volja še močna.
Ko je skušala Marie-Anne znova se podati na pot, je dognala, da so jo zapustile skoro vse moči; njene napete noge je niso več držale kvišku, njeni udje so se podali, v glavi se ji je vrtelo, in silna, skoro ledena tiči na jo je stiskala okoli srca.
Maurice in stari vojak sta bila primorana podpirati jo, da, oelo nositi jo. K sreči niso bili daleč od vasi, in zvonik vaške cerkve jim je že klica! dobrodošlico, ko se je naredil dan.
Kmalu so begunci lahko začeli razločevati posamezne hiše, ko se korporal mahoma ustavi in zakolne.
"Tristo milijonov!" vzklikne. "Kaj pa moja uniforma ?! Če se v tej opremi pojavim v vasi, zbudim takoj pozornost. Predno dobimo priliko, da se dobro vse-demo, nas bodo' laški orožniki že aretirali."
Možakar premišljuje in strašno hiti vihati brke, potem pa bruhne na dan z glasom, katerega bi se moral sleherni ustrašiti:
"Vse kar je prav. Prihodnji kmet, ki pride po potu —."
"Toda jaz imam denar," ga prekine Maurice, ko pokaže na pas, ki je bil napolnjen z zlatom, s katerim se je preskrbel na večer vstaje.
"Ha, srečni smo!" pravi Bavois. "Dajte mi nekoliko od tega, da poiščem kako trgovino v predmestju, kjer si lahko kupim obleko."
Bavois odide in ni trajalo dolgo, ko se vrne, oblečen v obleko bogatega kmeta, ki mu je popolnoma pristojalii. Njen drobit obraz je bil skoro popolnoma skrit pod ogromnim, širokokraj-nirn klobukom.
"In sedaj, četa, naprej, korakaj !" reče Mauricu in Marie-Anne, ki sta ga komaj spoznala v novi obleki.
Mesto, kamor so dospeli, se je zvalo Saliente, kot so čitali na neki ranti pred vhodom v mesto.
četrta hiša potem, ko so dospeli v mesto, je bila gostilna. Takoj so vstopili in prosili gospodinjo, da pomaga Marie-Anne v posebno sobo, kjer naj ji postreže, da se poda v postelj.
Gospodinja je ubogala, dočim sta Maurice in korporal stopila v obednico, kjer sta naročila jedila.
Na mizo so sicer prinesli za-. htevana jedila, toda pogledi, s katerimi so zrli gostje na oba, nikakor niso bili prijazni. Oči-vidno je bilo, da so ljudje nekaj sumili.
Okoli njiju se je potikal neki visok mož, ki je bil najbrž last nik velike gostilne. Končno dobi ugodno priliko, da ju vpraša po imenih.
"Ime mi je Dubois," odvrne Maurice, ne da bi se kaj obotavljal. "Potujem po opravkih in ta tukaj je moj najemnik na kmeti ji."
Ta odgovor je nekakp zadovo Ijil gostilničarja.
"Kakšne posle pa vodite?" se glasi naslednje vprašanje.
"Prišel sem v to deželo radovednih ljudi, da kupujem mule," se smeje Maurice in se udari po pasu, kjer je bilo zlato.
Ko sliši cvenk zlata se gostilničar priklone in dvigne svojo čepico. V ondotnih okrajih je bila glavna industrija reja mul. , Ta meščan je bil sicer še zelo mlad, toda imel je dobro nabasano mošnjo, in to j« zadostovalo.
"Oprostili mi bodete," nada-
ljuje gostitelj s precej drugačnim glasom. "Vidite, danes mora biti človek skrajno previden. V Montaignacu $o imeli precej sitnosti."
Beseda je dala besedo. Tekom pogovora je Maurice še omenil, da se je ustavil v vasi, ker mu je žena na potu zbolela in potrebuje sedaj dobrega počitka. Povedal pa je, da je nevarnost ob meji prevelika, da bi se uolgo zadrževal.
"Preblizu me je smo za daljše bivanje tod," reče. "Kakor hitro mladi ženi odleže, se podamo zopet na pot."
Maurice je upal in pričakoval, da bo štiri-indvajset ur počitka zadostovalo, da se vrne Marie-Anne precejšnja moč.
Toda motil se je. Videti je bilo, kot bi vsi viri življenja v njej usahnili. Ni se zdelo, da bi trpela, toda ostala je v nekaki smrtni omotici, iz katere je niso mogli prebuditi. Govorili so z njo, toda odgovora niso dobili. Ali je slišala, razumela? Nihče ni vedel.
K sreči je bila mati lastnika gostilne prijazna, iskrena stara ženska, ki se ni premaknila od ležišča, kjer je počivala Marie-Anne. V gostilni so jo vsi klicali "mama Dubois."
Bilo je proti večeru tretjega dneva, ko je Marie-Anne izgovorila prvo besedo.
"Ubogo dekle!" je stokala. "Ubogo, sirotno dekle!"
Govorila je o sami sebi.
V enakih kritičnih trenutkih, ko človeški razum deloma in začasno otemni, se ji je zdelo, da je bil nekdo drugi žrtev vseh teh nesreč, na katere se je polagoma vračal njen spomin. Zdelo se ji je, da je vse bilo kot neke neznosne sanje.
Koliko strašnega in usodepol nega se je zgodilo od one nedelje v avgustu, ko je korakala z očetom v cerkev in je slišala, da se je vrnil vojvoda Sairmeuse!
In vse tO se je zgodilo šele pred osmimi meseci.
Kakšna razlika med onimi dnevi, ko je srečno živela v krasnem Sairmeuse gradu, o katerem je mislila, da je njega gospodarica, in med sedanjostjo, ko se je znašla v borni sobi ponižne kmečke gostilne in ima za strežnico staro žensko, katere ne pozna in nima drugega čuvaja kot starega vojaka — ki je pobegnil od armade, katerega življenje je bilo v neprestani nevarnosti— in varstvo njenega ljubimca, katerega ustrelijo, kakor hitro ga dobijo v pest!
In v teh ruševinah dragocenih stremljenj, njenih upov, njene sreče in njene bodočnosti, si ni mogla ohraniti niti svoje časti.
Toda ali je ona sama odgovorna za vse to? Kdo ji je vsilil za-sovraženo ulogo, katero je igrala z Mauricem, Martialom in Chanlouineau?
Ko je šinilo ime slednjega skozi njene misli, se naenkrat pojavi pred njo prizor v jetniški celici.
Chanlouineau ji je dal pismo in pri tem rekel:
"To boste čitali, ko mene več ne bo."
Sedaj pismo lahko prečita, ko je on padel pod kroglami vojakov. Toda kaj se je zgodilo s pismom? Od trenotka, ko je pismo dobila, pa vse do danes, se ni nikdar spomnila na pismo.
Dvigne se v postelji in z ne-kakom zapovedovalnim glasom reče:
"Moja obleka," pravi stari strežnici, ki je sedela poleg nje. "Dajte mi mojo obleko."
ženska uboga. Radovedno za-žne Marie-Anne stikati po žepih obleke.
Od veselja skoro zakriči, ko dotiplje pismo.
Hitro octpre zalepko in bero počasi, dvakrat, potem pa omahne na blazine in se spusti v jok.
V strahu se ji približa Maurice.
"Kaj se je Zgodilo?" boječe vpraša.
Izroči mu pismo in reče: "či-taj!"
Chanlouineau je bil priprost kmet. Vso svojo vzgojo je dobil po nekem starem, vaškem mojstru, v katerega šolo je zahajal skozi štiri zime in ki se seveda ni dosti brigal za napredek otrok.
To pismo, ki je bilo pisano na najbolj priprostem kosu papirja, je bilo zapečateno z ogromnim mlincem, katerega je kupil od nekega trgovca v Sairmeuse.
Pisava je bila težka in tresoča. Izdajala je neokorno roko moža, ki je bila bolj vajena voditi pljug kot pa pero.
Vrste so skakale in švigale na vse strani in o pravopisu seveda ni bilo govora.
Toda če je bila priprostega kmeta, pa so bile misli, izražene v njej v resnici vredne najbolj plemenite duše v deželi.
Tu je vsebina pisma, kakor ga je napisal Chanlouineau, najbrž na predvečer splošne vstaje:
"Marie-Anne — Punt je tu. če zmagamo ali če smo pobiti, jaz umrem. To je bilo odločeno onega dneva, ko sem zvedel, da se ne moreš poročiti z nikomur drugim kot z Mauricem Escro valom.
"Toda upor se ne bo posrečil, in tvojega očeta le predobro poznam, da ne bo mogel prenesti poraza. In če bosta Maurice in tvoj brat oba ubita, kaj bo s teboj? Oh, moj Bog, ali ne boš prisiljena beračiti'/''
"Ta misel me preganja kot pošast. Dolgo in dolgo sem mislil, in tu zapišeift nioj testament: "Tebi izročam in zapuščam vso mojo lastnino, vse, kar posedujem. Moja hiša, Borde-rie, z vrtovi in vinogradi, ki se je drže, s travniki in pašniki v Beradu, in pet zemljiških parcel v Valrolierju.
"Vse to lahko vzameš brez vsakega strahu. Dobila boš zapisnik tega posestva in vse druge listine pri odvetniku v Sairmeuse.
"Le vzemi, nič se ne obotavljaj, je vse pošteno. Jaz nimam staršev, .nobenih sorodnikov in zemljišče je absolutno moja last. Ako ne želiš ostati v Franciji, se to posestvo lahko proda za najmanj štirideset tisoč frankov.-
"Toda zdi se mi, da bo boljše za tebe, ako ostaneš v svoji domovini. Hiša v Borderie je udobna in pripravna, ker sem jo razdelil v tri sobe in vse prenovil in popravil.
"Zgorej je ena soba, ki je bila dekorirana po najboljšem ta-petniku v Montaignacu. To sobo sem tebi namenil. Pod ognjiščem, doli v zemlji, boš dobila lonec, v katerem je tristo sedemindvajset zlatnikov po dvajset frankov in stošestinštirideset zlatnikov po deset frankov.
"Ako zavrneš to darilo, je najbrž vzrok, ker me sovražiš še sedaj, ko sem že v grobu. Vzemi, Marie-Anne, ako že radi same sebe ne, pa za voljo — kar napisati ne morem. Upam, da razumeš, kaj mislim.
"Ako; Maurice ne bo ubit, in jaz bom v bitki skušal vse, da bom stal med njim in med smrtjo, da mu rešim življenje, te bo on poročil. Potem boš najbrž primorana njega prositi za privoljenje, da vzameš darilo. U-pam, da ne bo zavrnil. Kdo bo ljubosumen nad mrtvimi!
" 'Sicer pa on dobro ve, da si se komaj ozrla na ubogega kmeta, ki te je tako neizmerno ljubil.
'Nikar ne bodi razžaljena radi teh besed; nahajam se v taki agoniji, da ne morem več razločevati besed.
'Z Bogom, z Bogom, Marie-Anne.
Chanlouineau.'"
Tudi Maurice dVakvat prebere pismo, predno ga Vl'ne Marie-Anne, to pismo, i?, katerega vsake besede je sijala nebeška strast.
Za trenotek molči, potem pa reče s skoro hripavim glasom:
"Ponudbe ne smeš zavrniti, kajti naredila bi mrtvemu krivico."
Maurice je bil tako ginjen, da svojih čuvRtev ni mogel skrivati in je opotekajoč se zapustil sobo.
Ko je primerjal samega sebe s tem junakom, se je zdel sam sebi neznaten, brez pomena. Sveta nebesa! Kaj če začne tudi Marie-Anne enako misliti! Kako more tekmovati s spominom take plemenitosti in heroičnega požrtvovanja!
Chanlouineau se je motil. Skoro gotovo je včasih lahko ljubosumen tudi na one, ki v grobu počivajo!
Toda Maurice se je zelo trudil, da je skrival svojo bojazen ter žalostne misli, in tekom dni, ki so sledili, je prihajal v sobo k Marie-Anne vselej z veselim, toda mirnim obrazom.
K nesreči se zdravje ni vrnilo Marie-Anne. Sicer se ji je vrnila polna duševna zmožnost, toda bila je brez telesne moči. V postelji niti sedeti ni mogla. Maurice je bil primofan opustiti vsako misel na nadaljno potovanje, dasi je čutil, da mu tla gorijo pod nogami v Salientu.
Trajajoča slabost je začela končno vznemirjati tudi staro strežnico. Njeno zaupanje v zelišča, katera je nabirala ob mesečni svetlobi, je bilo precej omajano.
Pošteni Bavois je bil prvi, ki je nasvetoval, da se poišče zdravnika in se ga vpraša za nasvet. Sam se je ponudil', da v tem gnezdu divjakov, kot se je izjavil, poišče izobraženega doktorja.
Da, dobil je v resnici veščega zdravnika, prav blizu gostilne, mož, ki je imel precejšnje zmožnosti. Svoječasno je bil prisiljen bežati iz Milana radi političnih homatij in je našel končno mirno zavetje v Salientu.
Poklicani zdravnik je tudi takoj prišel. Bil je eden onih mož, katerih starost je težko pogoditi. Preteklost je začrtala na njegovem obrazu globoke brazde, toda njegov pogled je bil še vedno bister in prodirajoč kot njegov nož.
ZELE COAL CO. vsakovrstni premog pri
ZELE COAL CO.
18320 Lanken Ave.
KEnmore 2525.
PHILLIP ZELE, lastnik.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI BLAGO-POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA
Andrej Možioa
ki je Begu vdan za vedno preminil dne 14. oktobra, 1938.
V tuji zemlji spiš že leto dni . . . tolažbe prave le za mene ni.
Vsaki dan na Te sem mislila . . . očesa nisem več zatisnila,
da nisem gledala obraz še Tvoj, ki bil zaklad je čisi in vedno—moj.
Spavaj, Andrej, sni vaj sladke, zlate sanje; spavaj in uživaj dolgo, večno spanje.
Žalujoča:
soproga in otroci
Cleveland, O., 14. oktobra, 1939.
FR. MIHčIč CAFE
7202 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 9359
Night Club
8% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk
Odprto do 2:30 zjutraj
^lllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIUIIII!l||||l||||'£
i ZA DOBRO PLUM BIN GO I I IN GRETJE POKLIČITE I
f A. J. Budriičk & CO. f
5j PLUMBING & HEATING
7207 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 3289
976 E. 250th St
5	Res. MUlberry 1146
?nmniiiiiiininiimiiiininmniinniniš
Frank Klemenčič
1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator
HEnderson 7757
A. MALNAR
CEMENT WORK ENdicott 4371
1001 E. 74th St.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE

ZEGNANJE
V	SLOV. DRUŠT. DOMU NA RECHER AVE. v soboto 14. oktobra in nedeljo 15. oktobra
V	soboto ob 7:30 zvečer se bo kazalo slike skupnih Mladinskih pevskih zborov izza koncerta v Pittsburghu. Potem bo prosta zabava. Vstopnina 10c, za kar dobi vsak dva 5c listka za piti ali jesti.
V	nedeljo pa bo žegnanje. Štruklji, prav taki kot v starem kraju. Harmonika za ples popoldne. Zvečer ob sedmih Krištof orkester. Vstopnina za zvečer 25c.
Vabi Klub društev
ST. VITUS HOIS nflTTK
FIRST NOTICE!
Orel Annual Turkey Give-Away Sunday afternoon .'and evening and Monday evening, November 10 and 20. 1939.
CURTAIN CALL
REPEAT PERFORMANCE OF SLOVENIAN COMEDY TOMORROW EVENING
A repeat performance of that hilarious comedy, "Beneški Trojčki" will be presented tomorrow evening in the school auditorium at 8:00 p.m. Stanley and Molly Frank portray the leading roles with thirteen supporting actors. This costume play is being staged under the direction of Rev. Matthew Jager. Tickets are available at Novak's Confectionery. DRAMATIC CLUB MEETS THURSDAY
Thursday, October 19th, members of the Dramatic Club meet in the school auditorium. There will be a discussion of the coming English play, "Alibi Bill" and arrangements will be completed. Future Slovenian plays will also be discussed. A make-up expert is tentatively scheduled to lecture.
SODALITY SYMPHONY
MOST! |
Cas je tukaj, da naročite == mošt. Letos je jako sladak. =§ Pričeli smo stiskati in vam 5= bomo postregli, da boste za- SE dovoljni z moštom in sodi. =E Se toplo priporočamo za na- = ročila.	=
ANTON KOROŠEC 1
6629 St. Clair Ave. |§
vogal St. Clair Ave. in 67. St. =~
II
STOP! LOOK! ANI) LISTEN! THANKSGIVING CHARITY DANCE FIVE WEEKS AHEAD
The Annual Charity dance sponsored by the St. Vitus Sodality is scheduled for Saturday, November 18th, at Twilight Ballroom with Trebar and his orchestra playing the musical score. Admission tickets (35c) can now be obtained from any Sodalist. Proceeds will be used to fill Thanksgiving baskets for the needy of the parish. The Social Life Committee, headed by Ruth Prijatel, is in charge of all arrangements.
We are keeping you posted because it's going to be a big time, and we don't want you to miss out on it. Remember, it's a date! So don't plan to get your tonsils removed on November 18th. HALLOWEEN PARTY FOR SODALITY
Sodalists, put on your thinking caps! Our Halloween Party is just around the corner! This is to be a masquerade social, and prizes will be awarded to the girls wearing the prettiest and the funniest costumes. So pull out your baby clothes, your mother's clothes, your brother's clothes ... oh, any old thing and plan to attend the funniest party of the year! There will be refreshments, dancing, games and whaf not.
mmmit:m«iiiii«»mmimiuuimmm! JUNIORS' BULLETIN BOARD
BASKETBALL PRACTICE" BEGINS TUESDAY
The Junior Holy Name boys will open up their basketball season early this year, by starting right in this Tuesday night. Because Miss Ed wards, the superintendent of Rainey's Institute, was very kind and generous, she reserved the gym every Tuesday night from 7 till 8 o'clock especially for our society.
Every Junior is eligible and welcome to come down this Tuesday night at seven o'clock. Get your tennis shoes and join in bn the fun.
After a month of practice, during which the managers will organize their teams, regular games will be held weekly. Our Junior Holy Name Basketball League should be in action this November already.
Particularly the four Juniors that volunteered to be managers are urged to attend the initial practice this Tuesday.
SWIMMING SESSION MONDAY
Monday evening at seven o'clock the Juniors will have a swimming period at the St. Clair Bath house. Last Monday night seventeen Juniors had a swell time in the pool. Let's beat that attendance this week. NOTICE, COMMITTEE!
Besides, planning other (important activities, plans for the 1940 Minstrel Show will be discussed at the Committee meeting this Monday at 7:30 in the Holy Name room. All boys on the committee are expected to be present.
.riliimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK
ALL AROUND TOWN 'Uiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimi''
SDD "ZEGNANJE"
Just a reminder folks. Come to the "Zegnanje" Saturday and Sunday, October 14 and 15.
Here's part of the menu which you should enjoy:
štruklje—dumplings.
Potica—Slovenian nut bread.
Krofi—raised doughnuts.
Flancati—crullers.
Polenta—fried commeal.
Gulaž—goulash.
Roast chicken.
Dancing Sunday evening to Kri-stoff Brothers Orchestra.
SLOVENIAN SOCIETY REPORTER
SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS!
This coupon and 75c admits two people to the Friday Nite Party In the St. Vitus Church Hall.
SAVE THIS COUPON, IT IS WORTH 25 CENTS!
ft
i
| I
I I % I
-i> I

RECUPERATING Miss Christine Erzen, 1104 East 72 treet, is convalescing at Glenville Hospital after an appendicitis operation. Friends are invited to visit her.
Wedding "Bells
Miss Lillian Dobrava and Mr. Joseph Kralj, 1096 East 67th Strdet were married this morning at St. Agnes Church.
On September 30th, Miss Josephine Perpar and Mr. Charles Skoczen were married at St. Lawrence Church. On the same day Miss Josephine Kodeh and Mr. George Holse'n were also united
in holy matrimony at the same
church.
Miss Stella Rozar, 15406 Calcutta Avenue, became the bride of Mr. Joseph Kovitsh, 364 East 161st Street, on October 7th, at St. Mary's Church.
On October 9th, Miss Carmen Ann Zakrajsek, daughter of Mr. and Mrs. Frank Zakrajsek, 6016 St. Clair Avenue, was united in marriage with Mr. Matthew Stipich, 3619 East 55th St., at St. Vitus Church.
October 12th was the date of the wedding of Miss Frances Rode, 6310 Carl Avenue, and Mr. William Mila-vec, 1001 East 71st Street. The ceremony took place at St. Vitus Church.
Miss Agnes Veronica Zalar, daughter of Mr. and Mrs. Anthony Zalar, became the wife of Mr. Charles James Pirnat this morning at St. Mary's Church.
St. Vitus Church was the scene of the wedding this morning of Miss Mary Frances Baraga, daughter of Mrs. Frances Baraga, 1045 East !62nd St., and Mr. William A. Buehner, 7711 Cornelia Ave. Rev. P. M. Baraga, the brother of the bride performed the ceremony.
Another pretty wedding that took place this morning at St. Vitus Church was the marriage of Miss Jean Hribar, 637 East 102nd Street, and Mr-Stanley Gercar, 775 East 156th Street.

HONORED
Miss Alice Travnikar has been elected president of Notre Dame Co-operative.
-0-
IN FLORIDA Miss Anna Novak sends greetings to all her friends from Miami Beach, Florida.
FORESTER' HARVEST DANCE The Town's Big Affair in Collinwood
Tonight you will enjoy yourself up to your expectations by coming to the "Foresters Harvest Dance" sponsored by the C. O. F., Court No. 1640.
No kidding—this is going to be real! It will be held at the Slovenian Hall, 15810 Holmes Avenue. And if you never saw corn grow inside of a hall, then come out to see it, and you will be surprised how tall it can really grow. Frankie Yankovich's Orchestra will come suitably dressed to do the Harvest work. We will be all busy there, it is understood, but a little thing like that shouldn't worry us, for there will be plenty of food and refreshments to hold us strong and ambitious. Come out then, all of you Harvesters, and beneath that old Harvest Moon harvest the Big Apple.
The admission is less than a five-pound bag of sugar, but remember, boys, if you bring your sugar along, (the girl friend), it will cost you twice as much but you'll have that much more sweetness, at the "Foresters Harvest Dance."
—Do you like to read this page? ... Do you want t0 help make it more newsy? • • ' Then send in those interesting items that you know about■
NEW YORK DRY CLEANING
Beros Studio
FOR FINE PHOTOGRAPHS
6116 St. Clair Avenue
New . . . Modem .. . Sparfou« —Every Convenience—
Tel. ENdicott 0670