*2S2 lt.eyilk:i.
I Vat. v torek 12 deremlua I MJU.
Tečaj XXIV
„Edinost'1 ir.liaia dvakrat nu iInii. ruun nedelj in praznikov, ejutrai in *ve<Vr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih iv.haja oh f». uri Kjutr»j.
Naro^ntim /na<n : Obe ir.iunjl na leto . , , trid. -JI" '/.n «amo večerno izdatne . .. 1'.»* I Za pol leta. četrt leta in na nieaet- razmeriin.
\'*rof»ino je plačevati naprej. Na nn-roM>e brc* pHloiene naročnine uprav* ne or.ira.
N« drobno *e prodajajo v Train *|ttt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 n v t; ponedeljke /.jutranje številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nv^. več. h"1
EDINOST
Večerno izdanje.
GLASILO POLITIČNEGA DROflHA JDIHOST ZA PRIMORSKO.
Telefon H*. H7».
4 nvč.
> edinosti Je moi'
Ojfla »1
»e rdi'iiiiiiHi no vrlinu v uft.iln. /,u ■ i-i". krmno nnroćilo h primernim popiiMtom. 1'nsiana. o*njriniee in iavne r:tliv:ile. In mači oirirtai >t.| racnniiio ko pogodbi.
Vsi dopisi naj te posilim.< n ri'diiišt \ M. Nefrmikovaiii dopisi «e '»e sprejemajo. Rokopisi *>■ mm vračalo.
Naročnino. reklamacije m oul«*»' sprejem« iipmvniAtv«. Naročnino u mrla««* je plaiVvati loco I"rat.
I red niši i <» i n tiskiirna se inilmjat« v ulici t'nriiuiu šiv. 1 'J. I pi'j\ništ\<», ml-pnivnišlto in spreietuinije ln>eriil«iv
v ulici Mulin piccolo M v. .'!. II. nndstr.
zdajateij in odfovorni urednik K ran Godni k.
Lastnik kunaorcij lisla „Edinosti*
,	Jjiftfitiila tiskarna konzorcija lista ..Kdinoat"
v Tratn.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Ncvejie veati.)
Dunaj II. Proračunski odsek jo razpravljal o začasnem proračunu. Posl. Jnnda, Kur/ in Krama f so stavili več formalnih preti lopov; potom h»i začeli meritorno debato. Po govoru poal. Fofta ho pretrgali sejo.
Ob 4. uri popliitlne je l>ilo nadaljevanje seje. Poni. Koft jc izjavil, da stojimo sedaj daljo od narodnega in političnega sporazu mijenja, nego pred izdajo jezikovnih naredeb. Na temelju centralistične ustave je nemogoče doseči mir, ker ni možno, da bi so združilo centralizem z resnično jednako-pra v nos tj o.
♦ tovornik opozarja na posledice političnih hojev nn gospodarskem polju ter končuje svoj govor, ki je trajat 2 7*. uri, z izrazom prepričanja, tla Im država hirala toliko časa, dokler ne preo-snuje svoje politične sestave ter ne zajnmči vsem narodom njihovih pravic in gojenja njih gmotnih in duševnih koristi.
Potem so zopet pretrgali sejo in čez 2 uri in pol otvorili znova. Poslane« P ti ca k te izrazil popolno nezaupanje češkega naroda do vlade. Samo če odstopi to I »oje vi to ministerstvo, se zamore spremeniti položaj. Ta vlada je, žal, v češkem narodu pokvarila vse, kar.je I > i i storil liadeni zn dinastično čulstvovanje in avstrijsko mišljenje mej narodom. Po govoru posl Pacaka, ki je trajal .'5 ure, so zaključili sejo.
Dunaj 11. Na dnevnem redu seje gospodsko zbornice, ki se ima vršiti dne H>. t. m., je mej drugim tudi prvo čitanje zakona o odpravi časni-Akega in koledarskega kolka.
KlldliiipCNtii 11. Zbornica poslancev je nadaljevala debato o kvotnem zakonu. Prihodnja seja bo jutri.
Beiolin II. (Parlament). Državni kancelar knez Hohenlohc je izjavil, da dobi parlament predlogo, da se podvoji vojna mornarica. Stroški te pomnožitve se imajo pokriti iz posojila. Pl. Biilo\v opozarja na pomnožitev mornaric tlrugih držav ter naglasa prekomorske koristi Nemčije. Kii z ven zu te poslednje treba pa skrbeti tudi za moč in upliv Nemčije v Evropi, kar je doseči s tem, da se Nemčija neomiljeno drži trozveze ter goji prijateljstvo z Rusijo. Govornik je končal z besedami : Naša politika je miroljubna in odkritosrčna. Prizadevamo si v vili arnili časih, v težavnih razmerah skrbeti za mir in blagor države. (Odobravanje.)
Vojna v južni Afriki.
Hritsclj II. Transvaalski poslanik Levds izjavlja, da so bile čete generala Gataere-a pri Storm-hergu malone uničene. Vsa divizija da |je imela 2700 mož. Od teh je zgubljenih 1200, in sicer je 700 ujetih in 500 mrtvih in ranjenih.
Ustaško gibanje med Afrikanderji v Kapski naselbini se nadaljuje. General Methiien se bo moral povrniti, da uniči listajo.
Istra v proračunskem odboru hrvatskega sabora.
V Zagrebu, 10. dec. 1H<>!>.
Razprave v proračunskem odboru našega sabora niso tako živahne, kakor so v naboru samem,
ali so po posebni zaslugi poslanca dra. Banjav-čiea — vrlo zanimive. Odbor razpravlja sedaj o proračunu za leto 1900. Ko je bil govor o stavki »dispozieijski fond», se je dr. Banjavčić dotaknil Istre z izjavo, da bi bil on, da-si opozicijonalec, za veči prispevek k temu fondu, ako bi ban drugače rabil istega. O razpravah, ki se vršč v odboru, se, naravno, ne vodijo stenografiški zapisniki; navezani smo torej le na poročila v novinah ; le-te pa so po sili stvari primorane, poročati le na kratko. Ako smo tira. Banja včida dobro umeli, bi hotel on, da ban zlasti v dva namena rabi dispozicijski fond: prvo v namen, tla bo miVsterstvo za vnanje stvari I »olje obveščeno o hrvatskih stvareh ; v drugo, da bi podpiral narodno gibanje v hrvatskih pokrajinah, so se bn o v Istri, kjer so naši nasprotniki i uprli vse svoje sile, kjer torej najnujneje treba po-; moči. Ne treba se ozirati na odgovor, ki gaje ban dal tiru. Banja včiču. Ban se je izvlekel, bagateli-, zuje stvar po svoji navadi, s pomočjo več ali ina-] nje duhovitih dovtipov, kakor tla ni ume! besed ; dra. Banjavčiea. Pravimo, <kakordn ni tunel«, ker ! menimo, da je tunel besede Banjavčiea, a da jih ni hotel u moti. Xo, vendar je možno dvomiti o ' tem: ali jih je, ali jih ni uinel'? Gospodu banu, j grofu Khuenu-Hedervarvju nikdo ne L>o odrekal nenavadne bistroumnosti ; no, za umovanje nekate-; rili stvari treba pred vsem hrvatskega j srca! Kaj je hotel reči dr. Banjavčić? On je hotel reči, tla bi si hrvatska vlada v Zagrebu morala osvojili težnje hrvatskega naroda, kjer-koli se nahaja le-ta, ter tla bi morala ves svoj upliv in vso I podporo, s katero razpolaga, zastavljati tem tež-! njam v prilog. Sleherni hrvatski rodoljub se strinja ! v tem z droin. Banjavčidem, ker sodi s stališča, ; da v Zagrebu bi morala biti narodna vlada per : eminentiam, ki bi Zagreli smatrala kakor središče, 1 proti kateremu teže vsi Hrvatje in okolo katerega | se morajo z časoma zbrati vse hrvatske zemlje. Po takem jedinstvu stremi hrvatski narod. Ako bi si hrvatska vlada v Zagrebu osvojila te težnje, tedaj se ban hrvats.-. i ne bi smatral le banom Hrvatske , v ožem /mislil te besede, in Slavonijo, ampak tudi \ virtualnim banom vse Hrvatske v najširšem zmislu; : virtualnim banom namreč vseh hrvatskih pokrajin, i Res je sicer, tla mu nagodba tu ne daje kom|»eten-j flije. Ali je neka druga kompetenca, ki prekoryča j nagodbo, ali bolje rečeno: meje, ki jih nagodba i določuje banu ! Ako po nagodbi ban danes res ni i realni ban Istre, ako ga nagodba ne postavlja na j čelo njene uprave, vendar ne more nikdo in (udi nn-I godba ne more ovirati bana, da ne bi kakor Hrvat, kakor hrvatski ban z svojim uplivom, z sredstvi, j ki so mu na razpolago, in ne da bi prekoračili meje J zakona, podpiral ono gibanje, ki gre za tem, tla j z razvojem časa pritegne Istro v sfero banove uprave. Ban hrvatski se mora smatrati, se mora čut ti bratom vsakega Hrvata, a ker je slehernemu i Hrvatu dolžnost, da po svojem položaju dela za hrvatske svetinje, se tej dolžnosti ne sine odležati tudi oni Hrvat, ki zavzimlje mesto hrvatskega bana, Najmileji svetinji vsakega naroda pa sli : j svoboda in jedinstvo. In res ne vemo, zakaj bi j moral prav hrvatski narod moral biti izjema, ko j baš on dokazuje, da noče biti izjema.
Y Istri se bore tri misi': jedrni narodna in | dve tuji. Jedna je hrvatsko-slovenska, jedina, kije i opravičena po božjem in ljudskem pravu, a drugi
sli italijanska iu nemška. Italijansko misel podpirajo celo iz Italije. Podpira jo neko močno italijansko društvo, ki prihaja na pomoč društvu «Lega Na z i ona le» in to poslednje društvo je močno 1 e v s led one pomoči. Italijansko misel podpira vsi- italijansko novinstvo brez razlike. Podpira jo italijanski parlament, istotako brez razlike stranke. Podpirajo jo tudi v I a d n i in službeni italijanski k /n g i. Podpirajo jo slednjič sami italijanski kralji. Poznano je, tla se je italijanski kralj dal obvestiti o narodnih bojih v Istri iu to od nekega tržaškega novinarja, ko je bil v Rimu inej-narodni novinarski kongres ; italijanska kraljica Margarita pa, vspremljajoča govore, ki jih je Bonghi izrekel kakor predsednik društva * Dante Alighieri*, je izjavila, da se ona strinja z cilji društva, kakor jih je Bonghi raztolmačiI. Ti cilji pa so irre-dentistični v vsakem pogledu. Podpiraj e italijansko misel, navdahnjen v to od Bero-lina, Dunaj faktično podpira Nemčijo. Kdo pa podpira hrvatsko misel ? Odgovor more biti le jeden sam: Zagreb. Ali v to ne zadošča samo nagodba ; v to se hoče nekaj druzega, kar je nad vsemi pogodbami tega sveta, hoče se	hrvat-
skega srca, hrvatskega ponosa, hrvatske ljubavi, umovanja hrvatske zgodovine, hrvatskih idealov. Vsakega naroda težnje po jedinstvu mi naletale na protivnosti ter so bile pobijane z onimi in istimi argumenti v ime formalne zakonitosti, s katerimi se pobijajo naše težnje. I u vendar so one težnje zmagovale! S kakim imenom pa so prešli v zgodovino oni, ki so se jim protivili?!
Hrvatje iu Slovenci v istri, da-si ogromna večina v deželi, da-si narod, ki tej deželi daje karakter, so /dostavljeni na vso mogoče načine. Oni se vendar, da-si prepuščeni sami sebi, junaški bore proti nasilnikom, proti nasprotnikom, proti oblastim, proti izrod kom, proti odpadnikom, proti vsem zvezani faktorjev, ki so se zakleli proti njim. Levji borbi njihovi in njihovim vspohoni se čudijo vsi bratje. Ali priznajmo, da bi bila borba vspeš-neja, ako bi bratje v Istri imeli vsaj moralno podporo od one strani, od katere je to zahteval dr. Banja veie. Narodni sov ragi so objestni iu osokoljeni, ker dobro vedo, da otl te strani ni pomoči našim bratom, da /istem, ki vlada v Banovini, celo mrzi naše brate. Da, na ta z i s t e in pada ve-
1 i k d e I o d g o v o r n o s t i z a v s e o n o , k a r s e g o d i v I s t r i. Zagreb bi moral biti zaledje Istre. Naši nasprotniki pa vedo, da v službenih krogih Istra nima tega zaledja. No, poleg službenega obstoji tudi neslužbeni svet, obstoji narod. Hrvatski narod je dolžan dokazati prijateljem in nasprotnikom, da je on zaledje lst«-e, tla Istra ni osamljena! Tisti, ki razpenjajo Istro na križ, naj bodo uverjeni, tla imajo računati z hrvatsko zložno akcijo in slovansko solidarnostjo, ki pomore tudi Istri tlo iistajenja. V tem pogledu ima hrvatska opozicija v Zagrebu a v njenem taboru je danes hrvatski narod svojo nalogo in svojo dolžnost, katero tudi izvrši brez dvoma. Ona bo v plenumu nadaljevala in razvijala, kar je dr. Banjavčić sprožil in zasnoval v odboru. Treba, da se iz hrvatskega sabora dvigne močan in odločen glas v prilog Istri iu njeni borbi za sveto narodno stvar; glas, ki naj osokoli in vspodbudi brate, ki naj jim pove, tla imajo močno zaplečje; a na drugi strani naj bo nasprotnikom memento in opomin, da
I Htm m suma, ;i m p :i k <1 a j ž n j o v os It r -v a t h k i narod !	t huku /' Iro.
Politični pregled.
1'KST, 11. ilecemb«
K položaju Ker nam do tega tnenotka, ko pišemo te vrstice, še ni došla dunajska |h»šiu, -ino ustali I»iv/. vsiicega obvestila u hipnem političnem m parlamentarnem položaju. Rdi no, kar imamo pred seboj. je dunajsko brzojavno porodilo Piecola . i/ katerega posnemamo, da seje danes sešel eksckutivni odbor desnice in ila se v tej seji utegne odločati o ckzisteuci desnice. Da bo ta seja res velike važnosti, je razvidno tudi iz vesti v Slovencu*, dn je predsednik eksekutivnega odbora desnice, .laworski, brzojavno pozval poslanca Povšeta, naj pride v to sejo. Ali da se povrnemo k poročilu v »1'iocolij« ! Ja\vorski je poslal mlado-češkeinu klulni odločno sestavljeno zadnje posvarilo, naj opuste obstrukeijo proti zakonskim načrtom o nagodbi z Ogersko. Ako bodo <'ehi nadaljevali z obstrukeijo proti zakonu o pomzdeljenju užitniimkih davkov mej Avstrijo in ( )gersko, se sami izključijo iz večine in te ne lio več. Odgovor Cehov pričakujejo že danes, (loto v o pa jo, da se Cehi odločijo za nadaljevanje obstrueije, ker sicer l»i prišlo do razkola v mladočeškem klubu samem. Y parlamentarnih krogih se govori tudi o razpuščenjii zhornice, čim l»i vlada, priseljena po obstrukciji f'chov, morala poseči po ij II.
„Delo" italijanskega kluba sa Clary jeve dobe. »Intbrmation« piše: »('hib italiano zhornice poslancev živi, odkar je grof' ( 'l.irv prijel za vajeti vlade, mirno in preinišljevnlno življenje. Poprej je vsaj o katerih prilikah ta ali oni prvak tistal, da poda kako izjavo. Sedaj pa se zdi, kakor da je italijanska stranka nastopila zimsko spanje. F je mal del členov je na Dunaju. Večina poslancev so vedno doma in je urejeno tako, da so le nekateri na Dunaju, ki m o r a j o o h pragih ministrov in tako pod roko čuvati «in-terene italijanskega I j u d s t, v a». Vsako oficijelno delovanje italijanskega kluba je zaustavljeno. Se ve pa, da to malo navzočih tem intenzivneje delajo na tem, da uverjajo gospode resortne ministre o po treh i pritiskanja Slovanov v Primorju, \T tem pogledu dosezajo gospoda iz »Club italiano« res veliko; za privoljenja v Primorju so pripravljeni dovoliti pogodbo in proračun in tudi v delegacijah ne bodo delali opozicije, To je, Italijani so tihi »politiki«, ki pa ho nevarneji nego glasni <■.
Le par besed. To je že znano od davno, da vse »delo« italijanskih poslancev sestoji iz klečeplazenja ob pragih ministerskih sohan in hinavskega krivljenja hrbtišč pred vsakim dijurnistotn v ministcrstvih. Temu pa ne hi mogli pritrditi, da so italijanski poslanci Bog ve kaki politiki. Da pa res dosezajo in nogo, prihaja od todi, ker k o d r u g i krogi v Trstu njih zaščitniki. Ako hi iz Trsta pošiljali le čistega vina na Dunaj, bi se politika italijanskih klečeplazeev hržkouc ne ponašala s tolikimi vspelii. Xa tem pa ne dvomimo, da so Italijani pripravljeni vse dovoliti. Xe dvomimo, ker poznamo njih stališče, ker vemo, da jim je vse eno, kako se z Avstrijo godi; ne dvomimo, ker vemo. da je to najsehičneja klika na svetu, brez pravice- in brez svobodoljubjn, vsikdur pripravljena podpirali vsako samovoljo, vsako nasilje od strani zistema, ako imajo le zagotovila, da oni ne bodo zadeti.
Sioer pa tudi gorenje opazke v »lidbriiiation« potrjajo, kar že davno vemo o italijanskih politikih: na Dunaju jih je sama pohlevnost, ki naj bo pesek v oči, da visoki gospodje tatu gori ne vidijo resnice na Primorskem! Tako je: doma bahaci, na Dunaju — berači!
Hoch die Slovenen! X Dunaja nam pišejo: Kakor Vam je znano,je !>il dne ;>. t. m. tu shod krščansko - socijalni h delavskih društev. Na shodu so hili zastopani tudi slovenski krščanski socijasti. Poročila so trdila, da se je kakor slovenski delegat shod udeležil tudi državni poslanec dr. Krek in da je bil ta gospod izvoljen v odsek, ki naj se - o/i rum na stavljeni predlog, da hi se tudi v krščansko-Koeijaliii stranki uvedel takozvani strankarski davek	pouči o denarnih razmerah mej delavstvom in naj potem stavi svoje predloge. Zve-
čer je bil korneru in poročila so pripovedovala, kako da je dunajski župan dr. Lueger o tej priliki hvalno omenjal organizacije slovenskih krščanskih soeijalistnv ter je vsklikliil »Hoch die Slovencu!«
Dne 7. decembra pa je ljubljanski Slovenec« priobčil nastopno izjavo dr.a Kreka:
(ilede shoda krše.-soeij. delavcev izjav1 jam, da nisem hil vabljen na ta shod, da se shoda nisem udeležil, dasi sem bil na Dunaju, ter da smatram rtako fiolitirno 3rejo dr-arnozborsko kršeaasko-socijalno Umnico r sedanjih razmerah kakor narodno izdajstro zvrnili nes/onrl ji retfa postopat) j a nemške > (rempitdniri/sehoff . Socijalno delova nje s to stranko je mogoče za gospodarski napredek delavstva, ali slovenski državni poslanec zaradi političnih razmer sedaj za to ni mogoč, in zato sem odklonil izvolitev v ta odbor.«
Mi umcjeino in hvalimo g. dra. Kreka, da je hitel se svojim pojasnilom, kajti slovenski poslanec v družbi onih krščanskih socijalistov, ki so sestavni del nemške gonieinburgsoaft, bi se predstavljal res v listi luči narodnega izdajstva, kakor jo ozuača gospod dr. Krek v svoji izjavi.
Ali ne glede na to, da se nemški krščanski socijalisti udeležujejo vse divje gonje, ki razsaja
I proti avstrijskim Slovanom že par let.sem; ne glede na to, da so krščanski socijasti podpisali tisti bin-I kostni program, ki jednostavno nnprnvlja tabula : rasa z nami Jugoslovani, ki nam ne odreka lo popolno I svobodo v razvoju, ampak mtm odreka nnjprimitiv-ueje pogoje za ekzistcneo, za življenje, ki nas jednostavno ne ,»ošteva več ; ne glede na to, da so oni Nemci in mi Slovenci, da so oni se svojim posto-j panjem odprli narodni propad mej njimi in nami: i mora sleherni naš poslance, bodi konservativec ali j naprednjak, imeti »to pomislekov proti temu, da hi so kakor si bodi vezal z stranko, ki tako očitno, cinično j zatajuje bas oni dve načeli, na kateri je bila na-j slonila pravico du svojega obstanka.
Ko je dr. Lueger šel se svojimi četami v veselo vojno proti nemškemu liberalizmu, je bilo zapisano na vihrajoči zastavi njegovi: krščanstvo in a v s t r i j s t v o! V znamenju tega bojnega klica je tudi zmagal.
»14i-li pa vse naslednje postopanje krščanskih socijalistov dunajskih — zlasti v parlamentu — . nasproti drugim na rodnosti m le v mijrahlejein so-i glasjii z gori označeno parolo? Ne! Nasprotno je | obema vzvišenima pojmoma!
Ideja krščanstva in ideja avstrijstvu involvi-rata mejsehojitu ljubezen mej narodi te države, a I tnejsebojna ljubezen more izhajati jedino le iz jednake pravice! Jednakost, jednaka pravica vsem je ! jedro krščanske misli, in le jednakost, jednaka pravica I more biti v podstavo bodočnosti avstrijske države. ^ I sto ta ko kakor posainičniki, tako se tudi na-! rodi morejo resnično ljubiti med seboj le tedaj, ako , so jednaki, ako uživajo jednako pravo.
Vidimo torej, kako se oba velika načelu, katera je proglasil dr. Lueger kakor vodilna za svojo stranko — krščanstvi) in avstrijstvo - zlivata v harmonično celoto, se opirata na jednake predpogoje in stremita po istih ciljih. A isti dr. Lueger, I ki je proglasil ti dve načeli, je člen nemške go-meinbiirgsehalt. ki je inkarnacija nasilja, krivico in nekrščauskega svovražtva, in podpisuje programe, j ki druge narode kujejo v duševne spone in jim i sploh odrekajo vsako pravico do razvoja!! Alijo možno huje zatajevati in - prostituirati svoja lastna načelu? Menda ne. Na take stranke se ni j zanašati, s takimi strankami se ne sklepajo zveze, j Prav je torej rekel dr. Krete v svoji izjavi, da je vsako politično zvezo s tako stranko smatrati kakor ti a rodno iz d a j s t v o.
Gospod ilr. Lueger pa naj si zapomni, da je v tem najgršii lartiferija, ako kdo, ki je člen nemške genioinbiirgschaft in ki podpisuje nje binkoštne programe, vsklika na komersih »lloch die Slovenen!« Po svoji taktiki in po postopanju o glasovanjih v parlamentu, po svojem prizadevanju, da nemške mase pridobe iv res kršćansko in arstrijsko misel — jeihtakoprarnosti narodor, naj pokažejo kršćanski sueijalisti dunajski srojo dobro misel o nas Slo renči h ! Dotlej pa se moramo najuljudueje in tudi najodločneje zahvaliti na njih hvali in njih vsklikih n la »Hoch die Slovenen!« oh čaši šumečega piva.
V obrambo staroslovenskepa bogoslu Ženja. Na pismo nekaterih županov katoliških 1 župnij okolice zaiierske v stvari slovenske liturgije,
je znani prvolx>ritelj za ohrtuijcnjo slovenskega bogoslnženja, Relja pl. Ohniučevi?, ki je bil tudi v Rimu v obrambo te svetinje, odgovoril z dolgim pismom, v katerem dokazuje, kako kriva misel je, da bi Slovani zapadnega obreda zašli v razkol, ako bi se jim dopustila star<»slovenska liturgija. Pač pa h< se moglo to zgoditi, ako bi uezjedinjeni Slovani mogli kazati, kako se Rim upira staroslovenščiui iz razloga, ker hoče z latinsko liturgijo Slovane r n zna rod i t i! Slovani nočejo uvajati novotarij. nove liturgije; oni priznavajo papeža kakor vidnega poglavarja cerkve, one ne žele odcepiti se od Rima. Kar zahtevajo katoliški Slovani, je privilegij, priznan od starine in priznan jim od papežev? Zakaj naj bi jim hoteli vzkratiti ta privilegij! Kako korist bi imela od tega država in katolicizem'.' Odvisno bi bilo, ako bi hoteli odgovoriti na to vprašanje.
Domače vesti.
Zimski pozdravi. Tako je prav ! Božični ; prazniki brez snežni' odeje niso pravi prazniki. Ako j pa je Sirom vse pokrito z mehkim, svežim snegom, j v katerem pojema šum prometa potem še le nn-! staja veličanski mir, sploh pravi »milien«, za čakanje j na prihod Božiča. V tem pogledu nam hoče le-| tošnja zima storiti uslugo. Seveda v Trstu, kjer je ; vse nekako drugače nego drugod, tudi sneg ne i pada tako, kakor je navajen v drugih krajih. Tu vam snežinke ne padajo mirno, polagano, ampak burja jih prinaša, v drobne krogljiee stlačene sirotice, ter jih luča, slabe volje, ljudem v oči, v ušesa in celo — pod krila, zraven pa godrnja stara znanka burja, da je kar strah poslušati jo, i češ, tu imate snega, če že hočete <» Božiču biti — nedolžni. A komaj smo se nagledali, skozi okno seveda, lepo belo odejo, pa nam jo ta viharna stara devica odnaša izpred tiohii. Tam po ulici se je zavrtela z belim stebrom snežnega prahu v strasten čardaš — in vendar še ni predpust.
Vse to pa bi ji še odpustili; a da nam dela neprilike v naših uredniških poslih, d rt zadržuje ; vlake in žnjiini pošto in da nam naposled, kedar smo mučno zbrali gradiva za list, ustavlja motor ter 1 spravlja naše čitatelje, kakor danes zjutraj, ob na-, vadno čitanje »Edinosti«, toga tej hudi burji ne moremo odpustili. Tolažimo se s tem, da se enako godi tudi drugim tržaškim tiskarnam. Veseli nas. da je vsaj zima nepristranska.
mEJ lllllljeili". Kedo se ne spominja te krasne rusko pesmi, kije izzivala viharje navdušenja o nastopu Slavjanskegn v tržaškem gledališču >Po-liteama Rossetti ?! Kakor posnemamo iz vsporeda »Kola«, bomo v nedeljo zopet euli to pesem! Smešno hi bilo sicer pričakovati, da jo zbor »Kola« izvede tako, ali tudi približno tako, kakor jo jo izvajal j zbor »Slavjanskegn, ali to vem, da kolaši tudi to pesem izvedejo tako, da jim ne bo v nečast in da zadovolje občinstvo. Sicer pa ni umestno, da bi že ' sedaj govorili o tem, kako se bo izvajala ta ali ona pesem. Vsakdo naj pride sam, naj posluša in ; — naj sodi.
V dobi liialikovaiija Bismurckit. Res Hotno je na Slovenskem ob zatonu ltb stoletja. — Mariborčani so si izvojevali — Bismarekovo ulico. Državne oblasti pa si kličejo v spomin besede istega Bismareka o »allgemeiner \Vurstitat» ter lepo molčijo k takim pojavom putrijotizma — trozvczc. Ako bo odslej kdo imel kako pošiljate" o. in kr. i vojnemu poveljstvu v Mariboru, mora jo nasloviti takole: K. u ud k. Oorps-Coinmando, Biamarck-! strasse, Marlnirg. Dijaki na o. kr. pripravnici, na c. kr. učiteljišču in na o. kr. gimnaziju, vsi služijo muzam v - Bismarekovi ulici. Pisec teh vrst : je zajemal svojo modrost svoje dni tudi — pa ne | z veliko žlico — iz skled e. kr. gimnazija Mari-: borskoga. Že takrat je v tistih svetih, germanski
učenosti posvečenih prostorih Bismarekov in i upamo, da se stare kosti železnega kancelarja ne i bodo preobračale v grobu radi te paralele —Sohime-! rerjov duh. Kako bo še le sedaj, ko je ta zavod postavljen izrecno pod protektorat svatnika Bismareka, velikega prijatelja Slovencev in Avstrije! Tudi knezoškofijsko dijaško semenišče stoji sedaj v Bismarekovi ulici in pisarna velikega Germana, | odvetnika dra. Kdi < Jlantsehnigga! Poslednji vsaj ! jo prišel na ta način v svoj milieu !
Nezadovoljnost. Pišejo nam: Kadar se bliža kakov koncert ali veselica, jo vsikdar takih ljudij,
ki l>i želeli (ker zahtevati ne morejo), naj I•«• vna »Kdinost« polna reklam«1! lako smo čuli, da seje prigovarjalo pred koncertom bratskega »Slovanskega pevskega društva in tako se dela sedaj pred koncertom »Kola«. Dotičniki naj bi vendar pomislili, da je Kolo drago volje odstopilo dvorimo bratskemu društvu, ki je imelo dne 10. svoj krasni koncert, potem pa je zahtevala že lojalnost, da »Kolo« ni že minuli teden začelo z agitacijo za svoj koncert. Sedaj pa smo mi na vrsti, da storimo svojo dolžnost. Kulašem se prizna vsi velika spretnost v agitaciji, zato se z vso gotovostjo nadejamo, da se naš koncert zopet povspne v narodno manifestacijo.	K O I H Š.
Tržaška morala aH slučaj usode. Javnost civilnih razprav na sodiščih spravlja na dan marsikateri lepo sličico iz tržaškega življenja. Zelo značilna za tržaške razmere je sledeča.
Mož, ki je nezakonskega rojstva, Živi že več lei ločen od svoje žene, ki je tudi nezakonski otrok. Iz njunega zakona je več otrok, ki- bivajo pri očetu. Poslednji pa je imel več časa ljubavno razmerje z drugo ženo, a ko se je naveličal te, zaljubil se je v njeno hčer in živi sedaj žnjo. Žena pa ima nezakonskega sina z nekim drugim možem. Seužd se že poeo !
Tiskovno razmere v Olju. Sporočili smo bili že, da je državno pravdništvo, ki se v zadnji čas odlikuje z neko posebno nervozuosjjo o čemer pričajo zaporedne konfiskacije celjske »Domovine« in proslcdovanje vseh onih, ki so prosili za podržavljenje mestne policije celjske — konfisciralo sedaj eelč X a r o d ni kole d a r Hribarjeve tiskarne. Zaplenjena je bila tudi pesem Antona Hribarja: »Slovencem /a novo leto 1000«. Kadi t« konfiskacije so državni poslanci Žičkar in tovariši v seji poslanske zbornice interpelovali gospoda ministra za pravosodje. Interpelacija navaja gori rečeno pesem doslovnu; iu v izgled, kaj vse se konfiskuje v Celju, navajamo tu iz interpelacije nekatere kitice to pesmi, ki se glase ;
Na severu nas Neinee stiska, kot še nikoli, zdaj ropoče ; na jugu Titih pijani vriska in bedi naši se krohoče.
V državi ni za nas pravice, za nas imajo oič i u jarem : mladeniči so in device le za v tovarne in za v harem.
[n vendar nas države peza tako teži kot ljudstva druga; in kdo so kaj za nas poteza, ko nas mori krivice kuga V
In naj Slovenec sredi hrupa, ki ga besnč okvog narodi, še v zvezdo boljših časov upa, ko ga zatirajo povsod i ?
O tla, le upajmo Slovani, v trpljenju moč se nam po vdaja, krvavi žulj na naši rami trf nas v falango silno spaja.
Glej sosed, ki nad nami kuha sovražtvo, gnjev, ta že boleha ; v opojnosti ga tre naduha —, enkrat se slednji vrag upeha.
Stoletje, ki se zdaj poraja, Slovenci, naše je stoletje; in nova za rij a že vzhaja, in že proevita zmage cvetje.
Slovansko gledališče v Celju. Pišejo nam: »Tat v mlinu«, veseloigra v o dejanjih s petjem. Toliko občinstva in toliko — smeha še ni bilo le-tos v celjskem »Narodnem domu t ! Igra, jedno najboljih del češke Talije — žgečka gledalca od prizora tlo prizora z nedoaežno in vendar prijazno komik«, in moral bi biti hipohonder najvećega kalibra, če bi se mogel vzdržati smeha ... In ta igra je bila v rokah igralcev, ki so jo u meli . . . vsi . .. brez izjeme tako, tla bi lahko s to pohvalo kar zaključili ... in vendar zasluži vsak posebej, »la bi mu opeval slavo. Gospieo P>aševo smo že pač večkrat smatrali za izborno igralko. V ulogi Katriee je utrdila to naše menenje. Gospoda Sal-miča pa tu večer splošno nismo več spoznali. Je-li mogoče, da se človek tako privadi življenju na deskah ? V svoji ulogi nemškega Jurčeta zdel se nam je, kakor da je rojen v tej ulogi . . . Ko smo
ga pozneje spo/navali pri čaši vina, menili smo, da še le zdaj prič« igrati, gori na prizorišču pa da je živel. In gospod Perdan ! Kako je igral ! Vse: nos, lasje, kaftan. kretanje in jezik, vse je bilo prisilio žido.ako . . , Gospod line je bil v ulogi mlinarja pristen kmetski gospo«lar. I'el je izborno. Jako »stranmi« je bil desetnik, tteten je !iil študent. Nemški brbljajoča Ančika je bila popolnoma v svojem elementu . . . kar gledali bi jo. , . 1'logo Doroteje je igrala gospiea Vrečerjeva ... Z svojim petjem nas je očarala. Ima dobro šolo in mil, jaku obsežen gla« alt. Duet /. Jurčetoin se je moral ponavljati .... Nesrečni ženin - grajski oskrbnik gos|Hida Korošča — je bil v maski imeniten, le glas se nam je zdel prenežen. Druge manj hvaležne uloge so bile tudi dobro igrane, j Odlikovala se je tudi godba, kateri se nič verne pozna, da je nova.
Splošno moramo reči, da se slovensko gledališče v Celji popolnjilje od dne do dne.
Obf'iil /bor podpornega društva /a slovenske visokosolce na Dunaju. — Ta zbor je enajsti, o ikar obstoji to dobrodelno društvo. Vsako leto se vrši v prvi polovici novembra meseca, a letos v prvič v »Slovanski besedi«. Navzočne ude je presrčiio pozdravil c. kr. dvorni svetnik gos p. dr. Fr. Ploj, kakor predsednikov namestnik. Ta gospod je bil ob porodu društva in se je vedno z vso vnetostjo potegoval za njegov napredek. Hvaležno se je spominjal moj letom umrlih društvenih dobrotnikov. Cmrliso: Izrnej ustanoviteljev: Gospa Ana Pukl, preds. soproga, Jakob Gruden, župnik v p. v Ljubljani, župnik v Rarkovljah pri Trstu Ivan (Vrne, ki je v svoji oporoki društvo imenoval delnim dedičem, in ustanovnik iu večletni marljivi odbornik dr. Janko 1'ajk. Izmcj letnih udov so umrli : gg. Jak. Smolej, c. k. šolski nadzornik, Fr. Pleško, dež. sod. svetnik in Stanko Pirnat, c. k. notar v Mokronogu. Hodi vsem blag spomin! Monsiguor Jančar je poročal potem o dobrodelnem delovanju društva prav obširno. Iz poročila je posneti sledeče: Večje svote so letos darovali: SI. deželni zbor kranjski 400 kron: prem. knez in škof lavantinski, tir. Mihael Napotnik (ustanovnik iu častni elan} 20 K ; neimenovana dobrotuica v Krškem 00 K : velerodni g. Anton pl. Sušic. c. in k. polkovnik v Celju, 00 K: Ant. Glohočnik pl. Sorodolski, e. k. vladni svetnik na Dunaju, ;i2 K; Krcmžur Al., mag. svetnik na Dunaju, ;50 K ; tir. J. P. Nouhachcr, c. kr. prof. v Novem-incstu, ;J0 K: tir. Al Cntcrlliganer, vladni svčtuik v Sarajevu, vč. g. I. Guzelj, vikar v Loga h, iu neimenovan duhovnik mi Dunaju, po 20 K: SI. posojilnice so darovale: ptujska 140 K f mariborska 100 K, slov. bistriška 50 K, vrhniška 40 K, goriška 50 K, kmetska posojilnica Iju bij. okolice 40 K, ljutomerska, brežiška, cerkniška iu vranska po JU) K, ribniška 24 K, gorenjeradgonska 10 K, vipavska, litijska, framska, vitanjska, logaška in črnomaljska po 20 K. Med nabiralci je kakor že tolikokrat zopet na prvem mestu častni ud pod p. društva g. France Dolenc, trgovec v Mariboru, ki je mej mariborskimi Slovenci nabral 270 K, dalje marljivi g. drž. posl. Vilj. Pfeifer, ki je mej drž. poslanci nabral 240 K; g, Ivan Mnselj, prof. v Kranju, je mej tamošnji mi rodoljubi nabral 22(.< K, g. Ant. Flis, knjigovodja na Vrhniki, je nabral 55 K, g. dr. Kd. Volčič, e. k. sodni tajnik v Kudolfovem, 44 K, g. Mavrici) Rus, medicincc, je nabral 45 K, g. tir. France Iiosimi, tlež. posl. iu odvetnik v Ljutomeru, 24 K, g. Ivan Lapajne, dež. posl. itd. v Kobaridu ;12 K, g. Jos. Zadnikar, c. k, okr. živinoztlravnik v Kamniku, 27 K, g. dr. Ivo Orel, gimn. supleut v Celji, K, g. D. Luteršek, c. iu kr. voj. zdravnik v Ztoczovu (v Galiciji) 2;J K.	(Zvršetek pride.)
Petroleju! studenec v Vitanju na Štajerskem. »Slov. Gospodar« piše: Zid dr. Miinzer je začel kopati v Lorgerjevem hlevu ter iskati petrolej. Kopali so dva dni, a našli — niso ničesar. Petrolej je pritekel na Lorgcrjevo zemljišče iz Hof-baurerjeve kleti.
I z Opatije javljajo: Zadnji izkaz gostov od dne 10. t. m. izkazuje od 1. septembra t. 1. 2470 strank z 41211 osebami. Od 27. in. m. do 7. t. in. je bilo na novo došlih 24(> oseb. Poslednje imenovanega dne je bilo v Opatiji 838 oseb.
Okrajna bolniška blagajna. Minulega tedna ! se je prijavilo .'»51 slučajev bolezni, .'1*5 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jiii je ostalo
HM. me«! njimi 112 |Hincsre<Vncc\ na tlelu. Pre» stopkov piliti zdravniškim na red ha m	nazna-
nili 124. Podpor jt> blagajna izplačala ta tedne H0;»;i-04 kron.
Povoden. Sinoči je prišel 12-letni Josip Vek je t iz sv. Marije Magdalene zgornje pod vo/. N.t rešilni postaji so utn podelili p'vo pomuč.
Preplavljena llllca. Sinoči je v ulici Hee-elierie počil vodovodni žleb, vsletl česar je bila imenovana ulica tlelj časa pod votlo. Popravljanje vodovoda je trajalo od H 10. ure zvečer.
lz-pred porotnega sodišča Včeraj se je vršila razprava proti 27-letnemu kovaču Antonu Mikitličii iz (irtttlišča, okraj Podgrad, zaratli izvršenega in poskušenega uboja po JJ UJ4. in 1 .'15. kaz, zak. Obtožba temelji na sledečem: Dne S. novembra t. I. je kmet Miba Segulin pil z obtožencem v neki žganjariji v Gradišču: poslednji se mu je ponudil, tla ga spremi na tlom. Med vožnjo se je zvrnil voz in konji so zbežali z sprednjim delom vozit. Ko je Segulin našel zopet konje in posamične tlele svojega voza, se je spomnit, tla ima Mikulič njegovo svetiIjko ter je šel z Štefanom Kocijančičem na Mikuličev dom, tla isto zahteva od njega. Mikulič se je baš vračal iz vasi. Ko je zagledal došleea, je začel metati proti njima veliko kamenje, ne tla bi katerega zadel. Kocijančič je zbežal, po Segulinu pa je obtoženec udrihal z sekiro, katero je imel pri sebi, toliko časa, da ga je ubil.
Mikulič se je branil s trditvijo, tla je bil vprašavnega večera pijan do nezavednosti. Priče tega niso potrdile. Porotniki so vprašanje ti izvršenem umoru potrdili soglasno, drugo vprašanje, o poskušenem umoru glede Kocijančiča, za katerim je tudi tekel s sekiro v roki, pa so potrdili z 0 glasovi proti Na podlagi tega verdikta je stališč«; obsodilo Mikuliča na smrt na vislicah.
Poskusen samomor. 1 (Motni Marij Mat-tiasi iz Tržiča, v službi v neki trgovini z jestvi-muni v ulici Farneto št. 52t>, j«1 izpil včeraj količino razstopljenega fosforja v nameri, «la si konča življenje. Nesrečneža so spravili v tukajšnjega bolnišnico.
Dražbe premični ti. V sredo, <lne III. decembra tih 10. uri prctlpoludnc se bodo vsletl naredbe t.uk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici (Joroneo št. 14, krčmarska oprema iu hišna oprava; v ulici S Spiridione štev. tiskarski stroji ; v Skednju št. I5K, krčmarska oprema, hišna oprava, konj in voz; na trgu Negozianti št. ! in v ulici Caserma št. 1, hišna opravil in oprava v zalogi; v ulici Co-logna št. 0, hišna oprava; v ulici S. Franeeseo št. Irt, en glasovir; v ulici Kossetti št. 14 in v ulici Stpiero nttovo št. 13, voz, tehtnice in hišna oprava ; v njici S. (iiaeomo in Monte št. 14, ob 12. uri, hišna oprava.
(Dalje na četrti strani.)
t ri : J : LLUJ^i : : :
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Ataandro Levi Minzi v Trsti.
Plazza Kosari« žtev.
(šolsko poslopje).
Bogat izbor v t a pet arijah, zrcalih iu slikali. Ilustriran cenik gratis in franke vsakemu u a zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod aH želczuieo, brez da bi sc za to kaj zaračunalo.

Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
o.)
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo <lone$e srećo "^H
Najdm o. Nekdo j«' našel na isternkiornti wiv klobuk ter ga shranil na policijskem komisarijatn pri sv. Jakobu.
Ka nka Slanja* 1/ poročila banki* »Slavije* povzemamo, <ht je bilo <mI 1. januvarija pa do konea oktobra I *«,»«!. v življenskem od delku predloženo .'5841 oglasil, glaseeih se na zavarovani kapital 10 milj. 7lX. I."»L* K. Zavarovanih kapitali) za slučaj doživetja in smrti bilo je v tej dobi izplačano za K 7M.Ul.5t> ♦>«» Heserveiu fondi iznašajo koneem l. 1H<JH. K l'.» milj. I72.I72-:U.	V celem je
bilo izplačano K. .")!»,Hl'l). I.'»'.»•'.»»> kapitala. l(l°/0 dividende izplačalo seje členom lill.HH-4- K JJO h. Umiku »Slavija , utemljenu v ntislu vzajemnosti, sklepa po najugodnejših zavarovalnih pogojih zavarovanja za slučaj smrti in doživetja, dote otrokom penzije itd. Navedeni uspehi dokazujejo, tla slovansko občinstvo praktično uporablja geslo »Svoji k svojim ter da daje prednost renomiranomu domačemu zavodu pied tujimi zavarovalnicami. Pojasnila in tarife razpošilja gratis generalni zastop banke Slavijo v Ljubljani, (iospodske ulice, 12.
Različne vesti.
V dobi elektrike. N cki ameriški list. piše : V ponedeljek je neko tukajšnje dekle namignilo ptujeu r robcem in — v torek je bila že poroka. V sredo mu je namignila z — metlo in v četrtek je mož u 1 ožil tožbo za ločitev. Tako se godi v dobi elektrike.
Štrajk pekov V Pragi. Pekarski pomočniki v Pragi so imeli dne 10. t. m. shod. na katerem so sklenili načeloma, da stopijo v štrajk. Od 120J1 pomočnikov praškega policijskega območja jih je dosedaj	opustilo delo.
Sokrivec Luchenijev. K a kor poročajo z Dunaja. imajo v Niči že mesec dni zaprtega tiskarja anarhista (talduco, od katerega je Lueheni baje do bd znano pilo, s katero je, umoril cesarico Rli-zabito. Ualduca se je nekaj časa mudil tudi v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 12. (Zbarnica poslancev.) Predsednik je pričel z čitanjem ulog. Posl. Hof-ica je zahteval besedo za formalen predlog in je zahteval, naj se poslanci, ki so navzoči v zbornici, preštojejo. Predsednik je izjavil, da ne more biti formalnih predlogov, ko se je začelo z čitanjem ulog. l'o preči-tanju ulog, je zbornica prešla na dnevni red to je, v prvo čitanje zakona o kvoti,
Ihlliaj 12. Nekate ri listi javljajo precej soglasno, da so v včerajšnji zaupni seji eksekutivnega odbora desnice stavili alternativo, ali naj Cehi odnehajo od obstrukeijo proti zakonu o po-razdeljenju užitninskih davkov med Avstrijo in Ogersko, ali pa se sedanja večina razpusti. Na današnjih posvetovanjih češkega kluba in eksekutivnega odbora desnice da ima priti do koli e č ne o d 1 o č i t v e.
Wasllillgt01l II. (S, nat.i Morgan jeuložil predlog, ki prepoveduje zvezo korporaeij /a nad-vladnnjc v trgovini in prevažanju, ali za določanje cen kakoršnjega si bodi predmeta, ali za dosego razlik v cenah za kakoršnje bodi izdelke. Tekom debate je predložil .Mason že naznanjeno resolucijo, da senat z najboljšimi simpatijami spremlja lioeroe v njih boju za uvobodo. Resolucija se je izročila komisiji /.a vnaujc stvari.
Mi.ll l'iil 11. Komora je zavrgla r. UJ1 proti x;t glasom od ministerskega predsednika pobijani predlog poslanca Koinammcsa, da je prorafu mornarice zavrniti.
Slavno občinstvo!
Podpisani imscimnjiini, -d« sem tidprl svojo gostilno
„Societa dAlmissa"
v ulici St. Catterina št. 2
kjer točim izvrstno dalmatinsko vino iz lastnega pridelka iz Podstraac pri Olmišu po ."$(> kr., izven gostilne po vil kr. liter. — Gorka in sveža jedila so vedno pripravljena. — Prodaja tudi vino-po pogodbi od 10 litrov naprej.
Za obih •u ooisk se priporoča
Ivan Toniusovlf*
gostilničar.
Popolno novi. v prvič razstavljeni
MEJNARODNI
Panorama
trst - Borzni trg 14 - tkst
Srednja Afrika. T ansva sko z glav-nimi mesti. iKjoi- je sedaj vojskuj Vstopnina 20, otroci 10 kr.
100 do 300 goldinarjev
zaiuorcjo si pridobili osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez kapitala in rizika vrazpeea vanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponmlce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v. Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
e. kr. rezervni častnikov priporočamo
..Zavod za uniformiranje in civilno kro-jaćnico FRAN A JIRAS-A'* v Trstu, ulica V amerma
Timic nizke. postrežba točna in /.tuicsljivii.
Viu del Torrn stev. 12, priporoča svojo dobro preskrbljeno /.ulojio olja in raznemu kuriva. Cene zmerne, postrežba točna.
Josip Muha
Naznanilo.
Dovoljujem si uljudno naznanjati velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrlmištvom, ter slavnemu občinstvu, da sem prenesel zalogo vOM^Ollill
voska, meda itd. /. Solkanske ceste v lastno lilso ulica sv. Antona st. T. v Norici. {Nasproti ces. kr. okrajni sod ni j i.)
Za mnogobrojna naročila se prav toplo priporočam.
Z veleštovanjeni
J. Kopač.
PRSNI PRAH (prah za izvožčeke)
<ue kašljaj).
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavostl. zasližanju. nahodu in drugim kataričnim afekcljam.
Slouljica z navodilom po 30 nv6. Dvbivu se jedino v
lekarni PRAXWARER, ,.Pri dveh zamorcih"
<»l>eiii>ka palača, Trst.
Zunanje naroehe izvršujiijejo se obratno poŠto.
ZALOGA POHIŠTVA. IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST Via Malcanton St. I — TF?ST
ZaUtfsi |t<>|iKl«;i /.( jedilni«-«', spalnice in * p rejcih ni ce. ilinnir iu peresni«*. nirleihtl in fcclrznih /\ UIminiJii. |io mmli. <ta »e ni l»ati konkurence. *
Dr. JOSIP MARTINIS S
doktor vsega zdravilstva in specijalist za ocesnc bolezn
-e jc preselil
v ulico Valdirivo štev. 3. I. nad.
Ordinira na domu vsaki < 1 :in od S do Hs/( zjutraj I" o«I 1 do 'J popoludlic. /a uboge o<l 'J do .'} v ulici Moliu jiiee >lo itev. 1, I. nadstr.
-•-*Of-
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, abortib in vseli ženskih boleznib, kakor: ncrcdmmti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice iid., kakor sploh v vseli slučajih bole/ni.
Ordiiioje ulica Carintia šiv. 8, od 9. -11. in od 2. - 4. • »o« >-
S
Zalop ia F. PETECH
TRST. - Via delle Pošte štv. 10.
Istrska in dalmatinska vina i/, najsloveeih kleti, (■ene brez konkurence, blagu pristno iu najboljše kakovosti. Istrsko novo fino 30, holjfie 82. I)al-llllltillNko fino Opol lo novo fino 82 v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na dom na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko užitninskega davka. Namebe v zalogi ali s
postno dopisnico.
Važno za vsakega!
ltn%|ii'odiiJii
10 čnda nizki ceni!
1	'J vrednih predmetov
za samo
2	gl. 85 nč.
1 krasna žepna ura A ukor kemoutoir, nikelj-
grav. pokrovi, z letnim jamstvom; 1 elegantna verižica za ure, na zahtevo iiikljuKtn ali pozlačena /. lepimi prive&foki, parižki sistem : 1 kravatnn iijla iz lunerikankegu double-zlata
zimit. briljanti; I par gumbov za manšete iz aincrikanskegn
(louhld-zlata /. marko; 1 garnitura gumb za srajco iz umor, double-zlata, sestojeea iz "> kosov ;
Vseli 12 krasnih predmetov pnAiljuin, dokler /.uloga traja, po povzetju ali za naprej poslano svoto za sanio gl. 2'8o, (sumo liro stala je prej f> gld.l Kar se ne dopailc, jemljem v času od S dni nazaj.
E. KOIiZEZL,
skladisće ur in dragntin
k rakovo, Stradoni št. IS. Ilustrovani ceniki franko in gratis.
Dob vatel j avstrijskega o. kr. druitva dr lavnih uradnikov.
ȣ500CKKWKK>OOOOOOCCWK
„SLAVIJA"
vzajemno
zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja za slučaj smrti in doživetja, dote otrokom,
penzije ter raznovrstna druga zavarovanja.
Najugodnejši zavarovalni pogoji,
Ves dpbiček pripada 61anozn.
V poslednjih letih izplačalo se je 10"/,, premije.
Izplafiana dividenda ......................611 884*30
Rezerve in fondi . .........................K 10 171 272*34
V celem Izplačalo se je doslej............. 59'82o!l30*96
Pojasnilu in turile razpošilja ziiHtonj
generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani.
Gosposke ulice štv. 12.
ffloooooootffloooooooooooooooaof^oot^