motiv ubežništva v novejših mladin-
skih knjigah . . . Urednik biltena je-
Horst Kiinnemann. Kot priloge bil-
tena izhajajo občasno tudi obsežne 
strokovno-teoretične knjige, ki 
obravnavajo zaključene, še posebej 
aktualne teme iz mladinske književ-
nosti in knjižne vzgoje (na primer: 
Bilderbücher — Bilderbücher, Mär-
chen — wozu? Kinder und Medien). 
Doslej je izšlo 15 zvezkov. 
Tanja Pogačar 
Pionirska knjižnica Leopolda Su-
hodolčana na Ravnah na Koroškem. 
13. decembra 1980 je Koroška osred-
nja knjižnica — Študijska knjižnica 
odprla svojo enoto Pionirsko knjiž-
nico, ki jo je po odloku skupščine 
Kulturne skupnosti občine Ravne na 
Koroškem poimenovala po umrlem 
mladinskem pisatelju. Odlok so 
sprejeli na dan njegove smrti 8. fe-
bruarja 1980. V pritličju prenovlje-
nega magistrata so izposojevalnica s 
čitalnico ter domiselno in barvno 
ubrano urejen prostor za prire-
ditve in posebne oblike dela z mla-
dimi bralci. Ob otvoritvi je knjižnica 
izdala prospekt z izčrpnimi podatki 
o organizaciji in nalogah knjižnice, 
s sliko Leopolda Suhodolčana in 
predstavitvijo njegovega dela. Pri-
pravili so tudi prvo razstavo v novi 
enoti, na ogled so bila Suhodolčano-
va dela, prevodi njegovih del, šte-
vilna priznanja, ki jih je prejel, med 
njimi Levstikova nagrada, plaketa 
kurirja Jovice, priznanja Zlata knji-
ga, Trubarjeva plaketa in druga, 
ilustracije Suhodolčanovih del v ori-
ginalih (Marjan Manček, Janez Vi-
dic, Aco Mavec, Marlenka Stupica) 
ter zajetne mape z ocenami Suho-
dolčanovih del, sožalnimi pismi ob 
njegovi smrti in drugim gradivom, 
ki ga skrbno zbira in urejuje Marija 
Suhodolčan. 
D. K. 
Razstava likovnih del osnovnošol-
cev v Mariboru. Likovni del knjige 
je nepogrešljiva kakovost za otro-
ško in celo mladinsko književnost. 
Ko se likovni pouk »osamosvoji« v 
osnovni šoli, postane nadaljevanje 
tega, kar se je odvijalo v VVZ, se-
veda pa je pridobil vsebinske in teh-
nične nove razsežnosti, pač skladno 
z rastjo in zmogljivostjo šolarja. Te-
me so kaj pogosto navezane na lite-
rarno predlogo, dogodek iz življenja, 
fantazije. Mariborska Pedagoška 
akademija pa je pričela z likovnimi 
razstavami osnovnošolske mladine 
tako, da bi prišli do izraza kar naj-
boljši dosežki, kjer so učitelji s svo-
jim delom razmahnili likovno delo 
šolarjev, jim ga priljubili in so do-
segli uspehe tudi izven republike in 
države. Kot prvo razstavo je po 
svoji zamisli pripravila na Pedago-
ški akademiji Maribor kranjska uči-
teljica Jolanda Pibernik in predsta-
vila okoli 140 eksponatov. Seveda 
gre za širok izbor tematike, vse od 
slik z različnimi tehnikami, pa do 
grafik in plastik. Izbor eksponatov 
lahko razvidno poda dosežke in ne 
nazadnje rast otrok in ostrenje li-
kovnega občutka. Na ta način si lah-
ko obetamo, da se bodo zvrstile lepe 
razstave, ki bodo 'ponazorile skupek 
naiboljšega, kar premoremo kot do-
sežke osnovnošolske prakse. 
Nagib h klasični pravljici?! Nena-
doma se je izkazalo, da so kniigo-
tržci v Zahodni Nemčiji ugotovili, 
kako opazno je naraslo povpraševa-
nje za klasične pravljice za otroke 
in mladino, čeprav je dolga leta ve-
ljalo, da je okus današnjih otrok 
usmerien v realistično praVliico ali 
pripoved. Ker ta pojav očitno ni bil 
odraz želi a staršev, ampak otrok, se 
je izkazalo, da ne gre za trenutno 
modno muho. Pa so strokovni aki in 
psihologi strokovno raziskali ta pre-
mik okusa otrok in najprej ugoto-
7* 99