^ 150 din - Leto XL - Št. 38 Kranj, torek 19. maja 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 6 J" v mm ■ ■ ■ ■ V ■■ ■ ■ ■ msnik, ki hišnik je m m f^J^rtmaji več ali manj samevajo. V enega se je vselil šef strežbe z stran 2 Žogica obstala na mreži stran 15 Alpski večer Bled 87 prvič — Blejski gostinci so za sobotno prireditev narodnozabavne glasbe v športni dvorani pripravili veliko, 30 kilogramov težko torto. Jože Antonič, vodja Alpskega kvinteta, ki je bil glavni prireditelj Alpskega večera (poleg Turistične poslovne skupnosti in TD Bled), je bil tisti, ki je moral upihniti prvo svečko. Ob zadovoljstvu in pohvalah, celo promet je ob tolikšnem obisku potekal nemoteno, to nedvomno ni bila prva in edina otvoritvena torta Alpskega večera. Srečanja nagnjenj, tekme znanja Gledališče mladih — V gledališču Tone Čufar na Jesenicah se je minuli petek zaključilo dvodnevno srečanje slovenskih pionirskih gledaliških skupin. Foto: Gorazd Šinik — Več o tem na strani 5. Konec tega tedna sta bili na Gorenjskem dve ugledni srečanji šolarjev: na Jesenicah so se predstavile pionirske gledališke skupine, v Kranju mladi zgodovinarji. Bilo je tudi več ožjih, občinskih prireditev, kot na primer loška pionirska konferenca o varstvu življenjskega okolja ali revije pevskih zborov, ki se povsod še niso iztekle. To je ena vrsta dokazovanj otrok, ki so jim prireditelji s pedagoškim posluhom nadeli prijazno ime srečanja. S tem so že v koreninah dali vedeti, da jim gre predvsem za prikaz vrhunca celoletnega početja učencev v interesnih dejav- nostih in ne toliko za tekmovanje. Zato na srečanjih praviloma tudi ni prvakov, ampak dosežke vrednotijo priznanja, diplome, pohvale. Nič za to, če jih je pravo morje; poceni papir je učencem edina spodbuda. Več upravičenih kritik je prilepljenih ob tekmovanja v znanju matematike, fizike, kemije, slovenskega jezika, ki se dostikrat iz dokazovanja znanja sebi in drugim sprevržejo v ne-športno rivalstvo. Ne le med učenci, saj se najboljši že od nekdaj radi javno merijo, ampak tudi med učitelji. Tekmovanje naj bi bilo pregled znanja, ki so ga učenci vsrkali pri rednem pouku. Na tekmova- nja pa praviloma prihajajo in žarijo »zvezde« dodatnega pouka (kjer ga imajo) ali celo izbranci, s katerimi je učitelj delal kot športni trener. Tekme v znanju so zato nadvse resna stvar in za učence tudi velika duševna obremenitev. Živčni zlomi psihično manj trdnih otrok niti niso redki. Obojim, srečanjem in tekmam, pa je seveda skupni cilj, da učenci nagnjenja, ki jih odkrivajo v sebi, zunaj rednih oblik šolskega dela izostrijo in izpilijo do take mere, da jim zarišejo bodočo poklicno pot ali vsaj zvestobo ljubiteljstvu. Žal pa je koledar prireditev, neuspešno razpršenih na celo leto, od aprila do junija pretirano na gosto popisan. Pretresljiv (in nikakor ne osamljen) je primer ljubljanske šolarke, ki jo je na isti dan čakalo tekmovanje za Vegovo priznanje in državno prvenstvo v sabljanju. Milo je prosila, da bi smela reševati matematične naloge dan prej in zagotavljala molčečnost, a ji prireditelji iz bojazni, da izjeme rojevajo pravila, niso dovolili. Kdo ve, morda smo za vedno izgubili bodočo vrhunsko matemati-čarko? Zato bi kazalo v prihodnje bolj razmisliti o vsebinski in pomenski naravnanosti šolskih tekmovanj kot tudi o njihovi morebitni preštevilčnosti. H. Jelovčan $eCl^ ec 1942 — V okviru vsakoletnega tekmovanja v me-^tek01 na *emo narodnoosvobodilnega boja so v ^ jiv-')0P0''dne osmošolci iz osnovne šole Simona Jenka So{jejI?u odgovarjali na vprašanja o Krvavcu 1942. leta. krovit°\^'° ^e ^est e*"D' najboljša je bila iz 8. b, ki je od poprej, lev> krajevne organizacije ZZB Vodovodni stolp, Je,i* pokal. Foto: G. Šinik Ustavljeno sklepanje pogodb Kranj, 13. maja — Odbor za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Temeljne banke Gorenjske je konec aprila sklenil, da se začasno, predvidoma do konca maja, ustavi sklepanje pogodb o stanovanjskih bančnih posojilih. Zakon o celotnem prihodku in dohodku določa, da je treba revalorizirati hančna stanovanjska posojila. Vse rešitve s tega področja pa še niso pripravljene, predvsem način obračunavanja revalorizacije posojil. Pravilnik je bil sicer že objavljen v Uradnem listu, vendar sta sporna zaračunavanje in plačilo letošnjih obresti. j, K. i možje loškega drobnega gospodarstva_ iiaka pravila igre za vse *2voja drobnega gospodarstva, Hsf^^'šča za razpravo so bi-% K apri,a objavljena v pri-^Sth muuis,a in so po ugoto-% r! Frij*>tnih skupek števil- %h„ d Pomoč i V,?«*« gospodai so jih deležni večinoma veliki slabi gospodarji. ■V. jjj"'110' predlogov in reši* S cb ^4^!Ct'« Mi resno podvomili v V^}Ui> gradivo tako zado- S bu^govt' uresničitve. Da bi K L; ."Okument k"< »esoluci-velike dlje, a jih ni-V * dose/emo' Zato bi mo-&>hovaU tudi roke in no* Vn.rc^meznih le.šitev. *»ija. ki veljajo /a '"»Kačnih ugodnosti, ki i iti Od drobnega gospodarstva družba pričakuje, da bo zaposloval viške ljudi, dajal nove, tudi izvozne izdelke, razbremenjeval industrijo odvečne in drage proizvodnje, na drugi strani pa taista družba duši njegov razcvet, ne pusti, da bi bolni invalid okreval. Drobnemu gospodarstvu so priprt« vrata za uvoz sodobne opreme, bančnih posojil za naložbe je premalo, podjetja se razvija -jo z lastnim denarjem ali pa so prisiljena kupovati stroje, ki jih velike tovarne mečejo ven. Zasebniki bi raje združevali denar v poslov nem in rezerv-, nem skladu ter z njim razširjali obrt kot ga trošili zase, ogorčeni pa so tudi zaradi ne- nehnih sprememb \ davčni politiki, Težko je majhnemu, ki nima nobenega »strica« na pravem mestu, je bilo izrečeno pol v šali, pol zares. Zato je se kako umestno tudi vprašanje, na čigav račun zanje boljši pogoji gospodarjenja! Pri tem gre lahko tudi za občutljiva idej-nopoHlična vprašanja nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva. Razprava torej ni izzvenela nič kaj optimistično, ampak predvsem v luči pogrevati ja »neenakosti« z ostalim gospodarstvom, balasta, kot je predano administrirunje, ki bi se ga morali sistemsko otresti ob spremembah zakona o združenem del«, slabosti usmerjenega izobraževanja in podobnih »znanih« problemih. ■ H. Jelovčan Natakarji v Voklem so »zboleli« Kranj, 18. maja — Natakarji in kuharji Petrolovih restavracij v Voklem niso prišli na delo, ker so ogorčeni zaradi nizkih osebnih dohodkov. zakaj ga ni na delo. Neodgo- ^ne, na gostoljubni son-vorno, nepošteno, da niso cni strani A1P • ■ • počakali na sestanek, ki naj _ ^ Sedej V ponedeljek, 18. maja, so ostala vrata dveh Petrolovih restavracij ob avtocesti v Voklem zaprta. Natakarjev in kuharjev zjutraj ni bilo na delo, kajti minuli petek so dobili tako majhno plačo, da so delo prekinili. Kvalificirani delavci so v kuverti prejeli po 120.000 dinarjev ali manj, zraven so jim prišteli še regres (da je bil znesek večji), a delavci so bili na takim dohodkom ogorčeni. Zato, ker dobro in pošteno delajo, zato, ker v sosednjem bencinskem tozdu vendarle prejemajo še kar primerne osebne dohodke, predvsem pa zato, ker se sprašujejo, kako naj sploh s toliko denarja preživijo. Poslovodkinja obeh restavracij je bila zadržana: »Do zdaj nam ni še nihče javil, bi ga imeli jutri. Zdaj o tem razpravlja kolegij v Ljubljani.« Medtem ko je kolegij razpravljal ifr razpravljal, so skozi zaprta vrata lepih Petrolovih restavracij v Voklem nejeverno buljili tujci, zaman pritiskali na kljuke in po svoje črkovali njim popolnoma nerazumljivi napis na vratih: ZARADI BOLEZNI ZAPRTO. Obesilo ga je nemočno vodstvo, ki je komaj po šestih mesecih slavnostne otvoritve občutilo, kaj pomeni delavski »štrajk«. Slabo se nam piše, če bomo zaradi takih »bolezni« morali zapirati lokale ob avtocesti, na začetku turistične Tujci so zaman pritiskali na kljuke prelepe restavracije v Voklem. Restavracijo so zaradi »štajka« zaprli in na vrata izobesili napis: ZARADI BOLEZNI ZAPRTO - Foto: F. Perdan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS jugoslavija KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.-.22-347 4799999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 19.JWAJAjjjT PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Obiskali so nas Japonci Beograd — Po dvanajstih letih je v Jugoslavijo spet prišla nad 70-članska delegacija japonske vlade in gospodarstva. Obisk Japoncev je nadaljevanje intenzivnih stikov naših gospodarstvenikov in vlade s predstavniki tujega gospodarstva. V japonski delegaciji, ki bo obiskala vse jugoslovanske republike, so tudi voditelji najmočnejših japonskih industrijskih družb. Naši gospodarstveniki so Japoncem ponudili 71 projektov, pri katerih bi lahko finančno sodelovala Japonska. Večinoma gre za projekte turizma, kmetijstva, prometa in financ. Japonska je druga največja uvoznica in tretja največja izvoznica na svetu in praktično trguje z vsem blagom. Nova slovenska pobuda Celovec — Predsedniki vlad 13 dežel, regij, republik in župani j, ki so vključene v delovno skupnost Alpe Jadran, so se sestali v Celovcu. V teh deželah živi 36 milijonov ljudi, sedež tokratnega mandata pa je v Celovcu, saj je sedanji predsednik skupnosti koroški deželni glavar Leopold Wagner. Na tokratnem zasedanju je bila Gradiščanska sprejeta kot 14. članica skupnosti, obravnavane pa so bile zelo pomembne zadeve. Sprejeta je bila pobuda Slovenije, da se v okviru skupnosti redno posvetujejo o varstvu voda, dosti pa je bilo govora tudi o problemih, ki jih povzročajo italijanski ribiči na Jadranskem morju, in o posebnih carinskih formularjih, ki jih je uvedla Italija. Deželi Ve-neto in Furlanija Julijska krajina sta v Rimu že terjali odpravo teh formularjev. Pravniki ne soglašajo Opatija — Jugoslovanski pravniki so na posvetovanju v Opatiji menili, da sedanje predlagane spremembe zakona o združenem delu niso skladne s stališči kritične analize delovanja političnega sistema in da preveč posegajo v pristojnosti delovnih organizacij, predvsem na področju delovnih razmerij. Preveč so prepisana že sprejeta določila, premalo pa je prožnosti in možnosti, da bo gospodarjenje skladno z zahtevami ekonomije in trga. Študentje zahtevajo Ljubljana — Predsedstvo univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Slovenije ne soglaša z načinom kandidiranja novega rektorja ljubljanske Univerze. Evidentiranje je potekalo mimo mladinske organizacije. Mladina zoper takšen način protestira, razen tega pa meni, da rektorja ne bi smeli izbirati po ključu, ampak na osnovi programa. Novi rektor bo imel pomembne naloge tudi zaradi bližnje reforme visokega šolstva. Zato je treba po sodbi mladih rektorja izbrati čim prej in to na demokratičen način, odločajo pa naj znanje, pedagoška usposobljenost in strokovnost. J. K. Prihodnje leto zvezno posvetovanje — Dvanajsti sejem kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva v Kranju si je z zanimanjem ogledala tudi članica ZIS Francka Herga, ki spremlja drobno gospodarstvo v Jugoslaviji. O kranjski sejemski prireditvi je menila, da bi prihodnje leto med tem sejmom veljalo pripraviti v Kranju zvezno posvetovanje o drobnem gospodarstvu.—A. 2. —Foto: F. Perdan Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo__ Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZPL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kawrfwma M *■ poHetj« fW7 je4iW)»4in J '.'vL Zakaj so spori v kranjski davčni upravi prerasli v afero ______ Žogica je obstala na mreži Kranj, 15. maja — Le kaj je v Kranju narobe, kaj je res in kaj ni, se sprašuje že marsikdo, ko prebira v časopisih, kaj se je in kaj se dogaja v kranjski upravi za družbene prihodke. Spori in problemi, ki se vlečejo že sedmi mesec, so minuli petek dobili oceno na predsedstvu občinske konference SZDL. Razprava je bila dolga in mučna, na trenutke tudi pikantno začinjena, izkazalo se je, da so pogledi na razreševanje problematike različni, zategadelj je do neke mere razumljivo, da je politična ocena dogodkov ohlapna. Nekateri razpravljalci so davčno afero označili kar kot kranjski namizni tenis med izvršnim svetom in občinskim komitejem ZK oziroma rried Peterneljem in Ravnikarjem, in če uporabimo to prispodobo, lahko rečemo, da v petek odločilnega udarca ni bilo, žogica je obstala na mreži. Zato seveda z zanimanjem pričakujemo razpravo in oceno na junijski seji občinske skupščine. Zanimivo je bilo že gradivo, ki smo ga dobili v roke. Najprej predlog politične ocene dogodkov, ki so jo vnaprej sestavili tako, da so strnili ocene vseh družbenopolitičnih organizacij. Nato pa še pismeno stališče komunistov v izvršnem svetu do razmer v UDP. Skupaj je spominjalo že kar na obtožnico in zagovor in dalo slutiti, da bo razprava vroča, da so pogledi na razreševanje problematike različni. Henrik Peternelj, predsednik izvršnega sveta, je dejal, da se ne strinjajo z oceno, da izvršni svet ni nič naredil, da ni odigral svoje vloge. Če drugega ne, je bil že imenovan novi direktor UDP, ki so ga iskali od januarja do aprila, kar dobro vedo tudi vsi predsedniki družbenopolitičnih organizacij. Navsezadnje so inšpektorji vendar zahtevali odstop direktorice. Res pa je, da izvršni svet ni mogel normalno ukrepati, saj se je znašel v vlogi gasilca. Oktobra, ko so problemi prišli na dan, je bil pred dvema možnostma: lahko bi podprl oba inšpektorja, ki sta se uprla zahtevam direktorice po večjem in boljšem delu, ali pa direktorico, ki so jo zbori občinske skupščine imenovali pred dvema mesecema. Podprli so direktorico in njene zahteve po večji učinkovitosti UDP. Dejal je, da še vedno sodi, da je bila smer delovanja izvršnega sveta pravilna, če so v postopkih naredili napako, pa naj povedo pravosodni organi. Možna napaka je, ker bivših in- špektorjev niso zaslišali, žal pa je sodna praksa takšna, da si niso povsem na jasnem, ali so ravnali prav, četudi bi oba inšpektorja zaslišali. Aleksander Ravnikar, predsednik občinskega komiteja ZK, je dejal, da bi moral izvršni svet pokazati dobro voljo in odpraviti nezakonitost v postopku, na kar so bili že opozorjeni in pozvani. Nedopustno je, da se stvari vlečejo že sedem mesecev, saj je padel madež na ves Kranj. Štefan Kadoič je dejal, da takšen namizni tenis lahko igrajo do jutri, problemi pa ne bodo razrešeni. Bistveno je vendar, kako bodo zagotovili boljše delo UDP, kar morajo delegatom občinske skupščine jasno povedati. Peter Kobal je dejal, da lahko iz Iskre, Save ali od kjerkoli drugod pripeljejo kopico takšnih sporov, in ocenil, da je bilo ravnanje izvršnega sveta na mestu, saj je vendarle šlo za nedelavnost in nered. Vinko Perčič je prav tako podprl ukrepanje izvršnega sveta in dodal, da temu problemu p /sveča-jo preveč časa, prav bi bilo, če bi ga resničnim problemom Kranja. Janez Grašič je dejal, da se ne more strinjati z oceno, da ni bilo nič storjenega, če drugega ne, je bil imenovan nov direktor UDP. Rado Pavlin je prav tako uporabil prispodobo o namiznem tenisu, ki da ga igrata izvršni svet in občinski komite ZK, kar nikamor ne vodi, predvsem pa ne v razrešitev problemov. Amalija Kavčič je dejala, da so v ozadju spora osebna stališča in obračunavanja in skrajni čas je, da temu napravijo konec, saj v takšnih razmerah ni moč delati, izvršni svet je blokiran na vsakem koraku in s skrajnimi napori uresničujejo naloge. Ferdo Rauter jo je zavrnil, da je takšna teza popolnoma nesprejemljiva, Henrik Peternelj, da se mu ob nekaterih primerih res zdi, da je tako. Ob koncu razprave so nekoliko popravili predlagano politi- čno oceno (črtali so, aa v mesecih ni bilo nič storjenen odpravo formalnih ovir z* Jj ljavo disciplinskih postopaj jo strnili v zahteve, da JjJI izvršni svet in direktor WJ* gotoviti nemoteno del^ UDP, da naj izvršni svetvj ni svojih pristojnosti z*K odpravo vseh pomanjWT pri delu UDP in Preve"JT dosedanje odločitve in u*r*^ da vztrajajo pri zahtevi tovitev odgovornosti vseh- Zgodilo se ni torej nič P Ijivega, nihče ni odstopu ~| ma nobenega odstopa niso" tevali, kar se je šušljalo časa. Delegati občinske sW ne pa bodo vsa potrebna g**! in poročila o ukrepih in «**J rah v UDP dobili za junij*] sedanje, objavljeno bo to« Kranjčanu. tJ M. VoW Komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščin) r četrtek, 14. maja, zaključila delo z naslednjimi ug vami: ^ # v UDP je prišlo do vrste nepravilnosti in kršitev druz ne discipline, . §o # nepravilnosti so bile že pred prihodom direktori ^ kličeve, vendar pa jih niti direktorica niti izvršni sv sta uspela odpraviti, .^p # izvršni svet je bil ob sprejemanju ukrepov P°m j11^!«' obveščen, reševanje problematike je videl pr^jv^ ^ ukrepih direktorice za povečanje reda in disciplin \ tem pa ni celovito analiziral razmer, . tjiv # razrešitev inšpektorjev je bila preuranjena, saj ^ svet in direktorica ne bi smela ob tako občutljivi ?^ dopuščati možnost različnih pravnih stališč in tudi ^ nosti kake napake v postopku, še posebej, ker so f***3 tve obeh inšpektorjev temeljile na očitanih discipnn g kršitvah, ki do danes v disciplinskem postopku nis0 dokazane, niti ni bil zaključen, jjt # bivši inšpektorji s svojim ravnanjem niso P1"*80? p ^ nikom, da se najraje, če je le mogoče, skrivajo v sivem Pj^j tedaj jih nihče ne hvali oziroma jim zavida in nihče jih ne* Analiza je zašla v čudno brezizhodnost, ko jo je škod $ zavreči in škodljivo objaviti tako kot je, brez dodatnih TA%~J$ " datkov. Izvršni svet se je po svoje najbolj prav izmotal;* treba dopolniti z manjkajočimi poračuni in bo rabila pre°; ^ »popestritev« točnejših SDK-jevih povprečnih vrednosti . osebnih dohodkov, izračuna uspešnosti posameznih podjej*. ži in občini ter statističnim podatkom iz obrazba RAD-lO.Jft najvišje in najnižje plače, žal pa jih konec maja pričakuje! obdobje lanskih prvih devetih mesecev. Nazadnje pa le ne moremo čisto brez besed mimo anal1 "j cala naše (ne)poslovne morale, nravnosti, ko je zaupanj0 r vržena rokavica. , J| H. Jel°v Delegacija iz Sovjetske zveze obiskala Gorenjski tisk — IVič-lanska delagacija Vnestorgizdata iz Moskve (uvozne firme za knjige za Sovjetsko zvezo), ki je bila v minulih dneh gost Ju-goslaviapublika, je v petek obiskala tudi Gorenjski tisk v Kranju. V Sloveniji pa si je ogledala proizvodnjo še v ČGP Delo in v Mladinski knjigi. Gorenjski tisk je eno od petih jugoslovanskih grafičnih podjetij, ki veliko izvaža v Sovjetsko zvezo. Minuli teden sta, na primer, iz Gorenjskega tiska krenila v Sovjetsko zvezo dva velika tovornjaka s knjigami Italijansko slikarstvo.-' A. Z. Foto: F. Perdan i«, i u o t; >. -i /\ i omi Dolinarjevi kipi DA ali N# i Krani — Studio rarnilim nrinrnvrli« \/ craHn Of\ mnifl. 0 . J f Kranj — Studio Carnium pripravlja v sredo, 20. maja mizo Trg revolucije — Dolinarjevi kipi DA ali NE, kjer se- ^ hitekti, sociologi, politiki, teoretiki umetnosti in umetnij41'^ varjali o članku Marka Jenšterleta »Simboli, ki ohranjaj0^ quo«. Okrogla miza bo v prostorih studia Carnium v De^jl* domu, vodil pa jo bo Jože Novak. Med razpravljalci bo t°fl ko Jenšterle. . c Hvala vsem, ki ste pomagali i Obe iska zveza društev prijateljev n^fn iz Kranja se zahvaljuje vsem, ki so pomagaj organizaciji in izvedbi srečanja mladih narjev raziskovalcev: staršem, ki so bili g0^^ mladih zgodovinarjev, šolam, kranjski obc}j skupščini, družbenopolitičnim prganizac^ Vzgojno - varstvenemu zavodu Preddvor .in drugim, ki so kakorkoli .potnogA.!*^.. 9. MAJA 1987 GOSPODARSTVO Tel ematika je imela 5,5 milijarde dinarjev izgube Stare centrale gredo slabo v denar, novih še ni '°v>cav«*.i!na'a ~~ ^s'tra Telematika iz Kranja je imela v letošnjih prvih treh mesecih 5,5 milijarde dinarjev izgube, kar je dobra po-tikl pa na Gorenjskem. Sanacijska komisija, ki jo je že pred časom imenoval kranjski izvršni svet, bo pospešila delo, v Telema-Pravijo, da bodo zaostrili odgovornost za pravočasno in kvalitetno izpolnjevanje delovnih obveznosti. teDla? SestavlJanju letošnje-SJa?* Jlm Je bil° v Telema-I leto i2fp °" da °o zanje letošnje I Proi^odn° naP°rno- Prenova y\^re^ "^ega programa na- '^vS* r a P°časneJe- kot s0 lramu v sanacijskem pro-^^antat° za sedanJega Uje v J^ka naročil. Resne mot-v letoKl?VanJu s0 nastale že >n kratt prvin tren mesecih h^ejš 0rocru ukrepi, kot so sPešen ot)račanje zalog, pokov, na Podaja gotovih izdel-Podo^anJsanje stroškov in ftiov i?1' Vsen težav in proble-^jje bodo odpravili. Vse >liatijCaIJamreč Jasno, da Tele" fočnin brez uresničitve dolgo-bo ,n Sanacijskih ukrepov ne tfeJše Vela*' le_ti Pa so hi~ •tov j, 0svaJanje novih izdel- i^m + , 5,isterna javnih digi-?oj z* fonskih central. Po-[We<{? ?.lednJe je uresničitev ldi8itai -Jske8a Projekta Javni V telefonski sistemi, ki ^Programa Iskra 2000 in je ocenjen na skoraj 20 milijard dinarjev. Zanj so potrebne družbene verifikacije že pridobili, težje pa je sestaviti finančno ogrodje tolikšne naložbe. Počasnost pri osvajanju novih, sodobnejših izdelkov že odseva pri prodaji sedanjih. V letošnjih prvih treh mesecih so na domačem trgu prodali za 10,2 milijarde dinarjev izdelkov, s čimer so letni plan uresničili le 23-odstotno. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je vrednostni obseg prodaje povečal za 111 odstotkov, vendar se v tem odražajo predvsem višje cene njihovih izdelkov, ne pa tudi večje število; izjema je bila le prodaja telefonskih aparatov. Izvozili so (po izvoznih carinskih deklaracijah) le za 5,3 milijone dolarjev izdelkov, s čimer so v prvih treh mesecih letni plan izvoza uresničili le 6,8 —odstotno. Od tega je izvoz na konvertibilno področje znašal 2,3 milijona dolarjev, s čimer je bil letni plan uresničen le 7,9 —odstotno. Še slabši je bil klirinški, kamor so prodali le za 2,99 milijona dolarjev, s čimer je bil letni plan uresničen 6,1 — odstotno. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je klirinški izvoz zmanjšal kar za 80 odstotkov oziroma za 11,7 milijona dolarjev, to pa je bistveno prispevalo k slabemu poslovnemu rezultatu v letošnjih prvih treh mesecih. Pri tem velja zapisati, da jim je prav klirinški izvoz v preteklih letih prinašal dobre rezultate, saj je bil dohodkovno zanimiv. Za normalni poslovni rezultat bi morala Telematika vsak mesec prodati tja za 5 do 6 milijonov klirinških dolarjev. Po lanskih ugodnih proizvodnih rezultatih, ko so planske naloge celo presegli, so rezultati v letošnjih prvih treh mesecih občutno slabši, tako da niso dosegli niti fizičnih količin iz enakega lanskega razdobja, niti letošnjega načrta, ki je bil pri eksterni proizvodnji dosežen le 22,8 —odstotno, pri interni pa 26,5 —odstotno, se pravi, da je nekoliko bolje. Pravijo, da oskrba z materialom ne bi bila kritična, če ne bi bili običajno čakali le na nekaj materialov, to pa onemogoča zaključevanje proizvodnih procesov. Prepočasne dobave materialov povzroča tudi neredno plačevanje računov v tujino. Slabe poslovne rezultate občutijo delavci pri osebnih dohodkih, saj intervencijski zakon prepoveduje rast osebnih dohodkov nad rastjo produktivnosti v letošnjem letu, produktivnost pa je seveda merjena z dohodkom. Drugače povedano, ne dovoljuje jim rasti v primerjavi z zadnjim trimesečjem lanskega leta, ko je povprečni osebni dohodek v Telematiki znapal 155.968 dinarjev. V prvem trimesečju so jih sicer izplačili povprečno 177.160 dinarjev na delavca, saj so si »pomagali« z inovacijskim dohodkom in regresom za letni dopust, v nedogled pa tako ne bo šlo. Ker je njihova produktivnost v letošnjih prvih treh mesecih padla (dohodek na delavca za 96 odstotkov) bodo vnaprej lahko izplačevali le osebne dohodke na ravni lanskega zadnjega trimesečja, torej okroglo 156 tisoč dinarjev. Dodajmo še podatka o doseženem dohodku, čeprav zaradi novega obračunskega sistema nista primerjava, vendarle pa povesta, kako se je zmanjšal — v letošnjih prvih treh mesecih so imeli v Telematiki 383,5 milijona dinarjev dohodka, lani v tem času pa nekaj več kot 3 milijarde dinarjev. Nizki osebni dohodki bodo imeli seveda daljnosežne posledice: socialno bodo ogrozili veliko delavcev, bati pa se je, da bodo odhajali strokovnjaki, ki jih pri uvajanju novih izdelkov zelo potrebujejo. M. Volčjak s^tour na Laborah odprl nov obrat za obnovo gum Uvožene polizdelke bodo Nadomestili z domačimi f^h^^lia '-maJa — V petek je Alpetourova delovna organizacija za i4k avt™1* ^'Hdaščev iz Škofje Loke odprla na Laborah v Kranju, (tj ? toVor °*nobilskega servisa, nov obrat, v katerem bodo razen gum rlir v°xil*a .Voz^a obnavljali tudi gume za gradbene stroje, industrij-il* L' dela 8 P°doDno- Tehnološki postopek bo enak kot v škofjelo-^1 jih ne 00 ?a ^m ve^ *reDa uvazaU vulkaniziranih trakov, sačeli delati v kranjski tovarni Sava. ty ^°fja*ie*KUrova delovna organizacija za obnavljanje avtoplaščev ^ «a Prost ie Pred letom dni začela na Laborah graditi nov obrat, V h' ^Uii0111 stare6a servisa. Nared je bil torej po letu dni, veljal je j te je s^.nov dinarjev, gradili pa so z lastnim denarjem. Sama grad-foOpre^, milijonov dinarjev, kupili so za 151 milijonov dinar-°$lopje ; e' ostali stroški pa so znašali 15 milijonov dinarjev. Novo ima 960 površinskih metrov v pritličju in nadstropju. Jl1** ?r« etku bodo v novem obratu obnovili 1.000 gum na mesec, /^°do u8^'VOst obrata pa je 40 tisoč obnovljenih gum na leto. To v-° tudi ^an doseci pribodnje leto. Prav toliko gum na leto obno-. ^rHa vv škofjeloških delavnicah, kjer obnavljajo avtoplašče za to-^ ^ben Z ^ kranjskem obratu pa bodo obnavljali tudi gume za i L Te^e Str°Je- industrijska vozila in podobno, ih* evr ° postopek so povzeli po ameriški firmi Bandag, ki ^terja°Psko predstavništvo v Belgiji, od koder dobivajo potrebni v111 vse' P?lizdelke. kakor pravijo. Vendar pa imajo z njihovim uvo-h^al> d Ve° m problemov, direktor dr. Svetislav Maksin je po- ^Piso S° Se uvozu polizdelkov znašli v navskrižnem ognju v- Dobave so zaradi znanih deviznih problemov negotove, dot^! °bnavlja črpalko na Laborah v Kranju, kjer bodo stari **hlt ni objekt nadomestili z zidanim. Računajo, da jo bodo či^0. Ponovno odprli konec junija, nakar bo obnove deležna *Hdi a na drugi strani ceste, kjer pa bodo morali zamenjati P^zemne rezervoarje. — Foto: F. Perdan za nemoteno proizvodnjo bi morali prejeti dve dobavi na mesec, letos pa jim je do srede maja uspelo zagotoviti le štiri dobave. Pomagali so si z zalogami, ki pa jim pohajajo. Nov obračunski sistem pa jim je zaradi revalorizacije zalog dohodek zmanjšal za 80 milijonov dinarjev. Na eni strani gospodarska negotovost narekuje zaloge, na drugi strani pa jih prepisi odsvetujejo. Kakor smo dejali, jim zaloge pohajajo in ni še povsem jasno, kako jim bo uspelo probleme rešiti. Po stari devizni zakonodaji so zaradi splošnega družbenega pomena lahko uvozili za 1,3 milijona dolarjev na leto, ta njihov pomen se je najbolje odrazil tedaj, ko je gum manjkalo in so reševali slovenski javni promet, če seveda ne govorimo o smotrnosti obnavljanja gum. Lani so na osnovi deviznih pravic lahko uvozili za 1,2 milijona dolarjev, letos so stvari še bolj zapletene, saj v poslovnih hankah skušajo devizne prilive uravnavati z odlivi in tako »reševati« izvozno proizvodnjo. V novem obratu v Kranju bodo delali po enakem tehnološkem postopku, uvožene polizdelke pa bodo v dogovoru s kranjsko tovarno Savo, ki je začela izdelovati vulkanizirane trakove, lahko spočetka vsaj deloma — kasneje pa še bolj — zamenjati z domačimi. Sava namreč namerava izbor izdelkov, ki jih potrebujejo pri obnovi gum, povečati. Za Alpetourovo delovno organizacijo za obnavljanje avtoplaščev to pomeni izhod iz težav, vendar pa bodo polizdelki približno za petino dražji (20 odstotkov in takojšnje plačilo). V novem obratu v Kranju dela zdaj 15 ljudi. Ko bodo proizvodnjo povečali, bo zaposlila 40 ljudi, približno toliko kot v Škofji Loki, kjer je zaposlenih 47. V Škofji Loki proizvodnje ne bodo opustili, tudi sedež delovne organizacije bo ostal tam. Za velike prevoznike obnovljene gume predstavljajo velik prihranek, saj je obnovljena guma polovico cenejša od nove, poleg tega obnavljalci jamčijo, da je z njo moč prevoziti prav toliko kilometrov kot z novo. Dodajmo, da je za obnovo gume potrebna le tretjina deviz (za uvoz materiala), kolikor jih porabijo pri izdelavi nove gume. Obnavljanje gum za osebne avtomobile pa je vprašljivo, pravi dr. Svetislav Maksin, saj po novih jugoslovanskih standardih, ki jih zdaj pripravljajo, ne bi smeli obnavljati gum, ki so starejše od petih let, to je življenjska doba osnove ustroja gume. Praksa pa kaže, da se pri nas ne vozimo toliko, da bi zgornjo plast gume porabili prej. M. Volčjak .3. STRAN (MMKKMEHGLAS Dvojna merila Osebni dohodki so na vajetih, kar je do neke mere razumljivo, saj so koncem lanskega leta (v pričakovanju zamrznitve) zbezljali. Toda republiške usmeritve so zdaj za dobre gospodarje celo strožje od interventnega zakona. Do uveljavitve družbenega dogovora bo rast osebnih dohodkov uravnaval dohodek na delavca, rasli naj bi torej tam, kjer bodo povečano produktivnost pokrili z dohodkom. Takšen je dogovor v Sloveniji, ki je v nemilost pahnil nadpovprečno akumu-lativnost kot merilo za rast osebnih dohodkov, kar seveda pomeni, da so republiške usmeritve celo strožje od interventnega zakona o omejevanju osebnih dohodkov. Zakon namreč pravi, da za vsak odstotek nadpovprečne akumulacije lahko za pol odstotka pohite osebni dohodki, vendar največ za 25 odstotkov. V republiškem komiteju za delo pa sodijo, da bi uporaba tega merila poslabšala delitveno razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo, doseženo koncem lanskega leta, nadalje da bi se povečale razlike med osebnimi dohodki in da imajo v kolektivih z nadpovprečno akumulacijo tako ali tako že nadpovprečne osebne dohodke. Dobri gospodarji so torej dobili še eno klofuto, saj jim je prvo primazal že interventni zakon, če koncem leta niso pretiravali pri osebnih dohodkih. Upravičeno se torej lahko sprašujemo, čemu tolikšno nezaupanje do dobrih gospodarjev, saj prav njih vendar ne bi bilo potrebno učiti, kako osebni dohodki ne smejo pojesti akumulacije. Je res to le strah pred razlikami pri osebnih dohodkih, ki so dandanes, ko dosti ljudi že težko živi z nizkim osebnim dohodkom, toliko bolj opazne. Ali pa ni morda to le pretirana skrb, da bi bili vsej državi za vzor, kako znamo držati osebne dohodke na vajetih. Ob tem pa se vsiljuje še ena misel. Osebni dohodki so omejeni, inflacija pa še naprej galopira, in če bo šlo tako naprej, bo letos tudi uradno zasedla trimestno število. Osebni dohodki potemtakem le niso njen glavni vir, drugod so skriti. Alije torej res pametno tako na kratko držati osebne dohodke in se bati razlik ter s tem jemati ljudem delovno vnemo, kolikor jo v teh težkih časih še imajo? Volčjak IZ C0SP0PARSKECA SVETA Bo Benetton zapustil Jugoslavijo? Gospodarski vestnik je v zadnji številki objavil zelo zanimivo vest, ki govori o tem, kako pri nas nekaj govorimo in si želimo, stvarnost pa je povsem drugačna. Znana italijanska firma Benetton, ki ima okrog 4.500 tovarn in prodajaln po vsem svetu, bo namreč najverjetneje prodajalne, ki jih je prek firme Benex iz Zahodne Nemčije lani odprla pri nas v Beogradu, Sarajevu in Splitu, po osmih mesecih zelo uspešnega dela spet zaprla. Za marsikoga je takšna odločitev tujega partnerja, ki je pri odpiranju prodajaln napovedal tudi možnost za vlaganje svojega kapitala pri nas, povsem nerazumljiva, saj je posel pri prodaji oblačil, ki jih zlasti mladi radi nosijo, lepo cvetel. Samo splitska prodajalna Benetton je v šestih mesecih, odkar je bila odprta, imela za okrog 200 tisoč zahodnonemških mark prihodka, okrog 30 milijonov dinarjev pa so navrgle še carine in davki. Razlog za zapiranje torej ne tiči v slabi prodaji, pač pa v tem, ker firma Benex od prodanega blaga v Jugoslaviji še ni dobila niti marke. Univerzal iz Beograda, ki je opravljal konsignacijsko prodajo za tujce, je na svojem računu zbiral devize od prodanega blaga, ko pa bi te moral prek Narodne banke Jugoslavije posredovati tujemu partnerju, smo pri nas ugotovili, da tovrstno plačilo ni na tako imenovanem prednostnem vrstnem redu. Res je, da bo firma Benetton svoj denar prej ali slej dobila, vprašanje pa je, če bo po tej izkušnji iast-nik tuje firme še navdušen nad tem, da bi pri nas odpiral prodajalne in vlagal kapital, pa čeprav smo pri nas navdušeni kupci njihovih oblačil, in to tako, da gremo dostikrat ponje tudi v tuji- IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Cvetka Renko, referentka za sklepanje avtomobilskega zavarovanja: Vsemu se odpovemo prej kot vozilu Vozniki, ki registrirajo svoja vozila pri Al-petouTu na Laborah, Cvetko Renko dobro poznajo. Že devet let je referentka za sklepanje avtomobilskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav Kranj. »Se ljudje zelo razburjajo zaradi zadnjega povečanega obveznega zavarovanja vozil, morda zaradi cene opuščajo zavarovanje oseb v avtomobilu?« »Razburjali so se le sprva, potem se pa navadijo. Ko pa so izvedeli, da bo zavarovanje podraženo, lahko pa ga plačajo že en mesec pred potekom registracije, jih je prišlo zelo veliko. Marsikdo je izkoristil to priložnost; saj se je tudi izplačalo. Prej je voznik odštel za obvezno zavarovanje stoenke 29.899 dinarjev, po novem pa 37.374. Najnižja cena za zavarovanje je še vedno za fička in za vsa vozila do 22 KW, in sicer 26.872 dinarjev, za najmočnejše avtomobile, mercedese, forde in podobno, to je vozila nad 110 KW, pa zahtevamo 77.663 dinarjev. Obvezno zavarovanje za tovornjake, denimo nad 15 ton, pa stane kar 273.540 dinarjev. Kadar je pri nas veliko prometa in pričakujem velika vplačila, moram voznikom, ki plačujejo zavarovanje v vrednosti nad 100.000 dinarjev, dati kar položnico, da plačajo preko banke. Sicer je blagajniška kaseta prehitro polna, nevarno je imeti toliko denarja pri sebi.« »Jih pride veliko brez kupončkov? Se jim veliko pozna pri ceni zavarovanja?« »Tudi po trije kuponi jim manjkajo. Če manjka en sam kupon, plača voznik celo zavarovanje. Če mu manjkata dva, mu to podraži zavarovanje za 50 odstotkov, če pa jim manjkajo trije kuponi, je zavarovanje dražje za 80 odstotkov. Če mu kuponov zmanjka, tudi to se dogaja, dobi dodatne tri kupone in plača pri 4. kuponu zavarovanje s pribitkom 120 odstotkov. To je veliko denarja. Na primer pri fičku, za katerega plačamo 26.872 dinarjev zavarovanja: lastnik že pri izgubi enega kupona, ko mu pribije-mo 50 odstotkov, plača 40.000 dinarjev. Vidim, da se ljudje pri okencu nad tem včasih resno zamislijo. Prepričana sem, da je tudi zaradi tega marsikdo manj objesten na cesti. Vendar zaradi dražjih vozil in dražjih obveznosti ob njih ni registracij nič manj. Občutek imam, da jih je le več. Naše delo se je zelo povečalo tudi zaradi velikega števila mopedov in motorjev.« p. Dolenc 'IM1S^J©IESGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 19. MAJA ... KRATKE PO GORENJSKI Povezava na čistilno napravo — V okviru letošnjega programa del cestno - komunalne skupnosti Kranj že nekaj časa potekajo priprave na gradnjo tako imenovanega kanala GZ 2, ki bo povezal Zlato polje v Kranju s čistilno napravo. Zaradi gradnje kanala z levega na desni breg Save je zdaj tudi zaprt savski most v Kranju. — A. Z. — Foto: F. Perdan Mladi bodo proslavljali v Krpinu Radovljica — Dan mladosti bodo mladi iz radovljiške občine proslavljali v soboto, 23. maja, ko bo ob 15. uri krenil mirovni pohod iz Radovljice v Begunje. Na prireditvenem prostoru v Krpinu bodo predvajali filme o osvobodilnih in mirovnih gibanjih v svetu. Dejavnosti pa bodo predstavili tudi mladi gasilci, taborniki, planinci, padalci, zmajarji in člani društev prijateljev mladine. Uredniški odbor bo ob tej priložnosti predstavil glasilo Naš čas. Skupaj s člani občinskega centra OZN Ljubljana —Šiška bodo člani radovljiškega centra OZN pripravili stojnico z dokumentarnim gradivom. V Krpinu pa se bodo lahko predstavili tudi mladi glasbeniki, ki jih bodo zvečer zamenjali znani slovenski ansambli. Na prireditvi bodo zaslužnim mladincem in mladinkam podelili srebrni znak občinske konference ZSMS Radovljica. J.R. Tekmovanje v obrambnih veščinah Radovljica — Odbor za pripravo in izvedbo tekmovanj mladih v SLO in DS pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica bo tudi letos skupaj z vodstvi osnovnih šol organiziral tekmovanje učencev v obrambnih veščinah in znanju s področja SLO in DS. Do konca aprila so bila že v šestih osnovnih šolah v občini šolska tekmovanja. Tam so izbrali tudi petčlanske ekipe, ki se bodo v petek, 22. maja, pri osnovni šoli v Lescah pomerile na občinskem tekmovanju. Nastopile bodo tri ekipe z Bleda, Bohinjske Bistrice in Radovljice, ter po dve ekipi iz Gorj, Lesc in Lipice. Skupaj se bo pomerilo 45 učencev v 15 ekipah. J.R. Informacija o Rdečem križu Kranj — Iskra Telematika organizira jutri, v sredo, 20. maja, sestanek s svojimi upokojenimi delavci; seznanili jih bodo z dejavnostjo Rdečega križa in z možnostmi, ki jih ta organizacija nudi vsem, ki bi kaj hoteli storiti za druge. Načinov je veliko. Telematika je doslej prva delovna organizacija v kranjski občini, ki se je domislila na tak način informirati občane o Rdečem križu. L.M. Imate konjička? Zaljubljen v les Že kot otrok si je Pavel Va-lant iz Kranja želel v delavnico k mojstru, kjer bi dišalo po lesu. Vendar je življenje hotelo drugače in ga porinilo v uk za kovača. Po vojni pa se je spet zasukalo drugače — in postal je miličnik. Zadnjih pet let, odkar se j3 upokojil, pa je vendarle našel svoj mir in tudi čas za les. Ves se mu je posvetil. Kupil si je iskrški klip — klap in z njim in z veliko spretnosti dela lepe okrasne pa tudi uporabne predmete: svečnike, vaze, okvirje za slike in gobeline (gobeline je tudi sam naredil), obešalnike v gorenjskem stilu, ta*kte s srčki, in podobno. Zanimivi so njegovi osovniki, posode, v katere kosci dajejo oslo, s katero brusijo koso: taki, kot jih imajo v rabi na Tolminskem, imajo na dnu eno konico, s katero ga kosec trdo postavi v travo, bohinjski pa dva. Pavel si jih je naredil za okras, tudi osle v njih so lesene. V spomin na olimpijske igre v Sarajevu je naredil plemenico, vanjo vžgal vučka, za 50 — letnico Planice pa je naredil izsek skakalnice s skakalcem na njej. Naredil pa je tudi majhno stiskalnice za grozdje, prav takšno, kakršne se spominja od doma, stare več kot 200 let. Najbolj zanimiva pa je njegova vitrina s kovaškim orodjem. Vse orodje, kar se ga spomni iz kovačnice, je naredil — iz lesa. Vse vrste klešč, primež, nakovalo, številna kladi va, vse, kar si sploh lahko zamislite. Vse je pobarval črno, tisto, kar naj se pri orodju pokaže kot gladka kovina, pa z bronzo. Če bi jih ne vzel v roke in potežkal, bi mislil, da so resnično iz železa, tako dobro je naredil. Njegov najnovejši izdelek je stojalo za rože, na katerem so poličke razporejene tako, da rože druga drugi ne delajo sence. Marsikdo bi bil vesel obešalnika, ki je narejen v obliki starega grba, na njem so kljukice za obleke, zgoraj pa večji kljuki za klobuke. Kdove, kaj si bo še domislil. Doma v Kranju, v bloku na Cesti 1. avgusta 9, ne dela veliko, le kar je treba obdelati ročno - pr delu uporablja največ lipo, oreh in hruško - zato pa v hišici na Bohinjski Beli toliko bolj ko-rajžno vrta in gladi les s svojim klip — klapom in daje duška svojemu lepemu konjičku. D. Dolenc Krajevna skupnost Begunje Dokončanje telefonije in uresničevanje zazidalnega načrta Begunje, 18. maja — »Čeprav akcija za izgradnjo telefonije na območju celotne krajevne skupnosti traja že nekaj časa, smo lahko hvaležni predvsem delovni organizaciji Elan, da jo bomo letos uresničili. Druga naloga, ki smo si jo zadali za letos, pa je ureditev cest do novega naselja Begunje — Poddobrava,« pravi predsednik krajevne skupnosti Begunje Samo Finžgar. loži11 Ze pred leti so se v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini, ki ima v vaseh Begunje, Dvorska vas, Poljče, Zapuže, Zgoša in na območju Podgora z naselji Slatna, Srednja vas, Zadnja vas in Mlaka okrog 1800 prebivalcev, odločili za celovito izgradnjo telefonskega omrežja. V zvezi s to akcijo so gradili družbeni center v Begunjah, kjer so že prostori gasilskega društva. V njem pa bo imela prostor tudi avtomatska telefonska centrala »Družbeni center smo gradili s samoprispevkom, ki se je lani iztekel,« razlaga novi presed-nik sveta krajevne skupnosti Samo Finžgar. »Zdaj je že skoraj dograjen, saj imajo v njem že prostor gasilci. Prav tako je že pripravljen prostor za postavitev Iskrine avtomatske telefonske centrale. Letos bi morali urediti še prostor za frizerski salon, z organizacijami in društvi v krajevni skupnosti pa se dogovarjamo tudi o ureditvi ostalih prostorov v domu.« Kot rečeno je bila gradnja doma oziroma centra v marsičem povezana tudi z razširitvijo telefonskega omrežja. Iskrino avtomatsko telefonsko centralo bodo začeli montirati predvidoma že prihodnji mesec. Do takrat bi morali končati tudi vsa dela na primarnem in sekundarnem omrežju. Priklapljanje naročnikov bo trajalo okrog dva meseca, tako da bodo predvidoma najkasneje jeseni na celotnem območju krajevne skupnosti zazvonili novi telefoni. »Začetek je bil težak,« ugotavlja Samo Finžgar. »Akcija je potekala prav v obdobju, ko so bile velike težave zaradi pomanjkanja kablov. Pa tudi stroški so hitro naraščali. Veliko nam je pomagal Elan in nam še vedno pomaga. Brez njegove pomoči in razumevanja bi akcijo za 500 novih telefonskih naročnikov v krajevni skupnosti težko uresničili. Ljudi tudi precej zanima, kolikšni bodo stroški, vendar končnega izračuna še nimamo. Za zdaj kaže, da bo začetni znesek oziroma prispevek 80 tisoč dinarjev za primarno omrežje ob vseh valorizacijah in stroških ter izgradnji tudi že sekundarnega omrežja veljal priključek okrog 500 tisoč dinarjev. Še vedno pa se pojavljajo novi kandidati. Vendar pa je cena zdaj že drugačna, posebno še, če je treba dodatno graditi sekundarno omrežje. Naj povem še to, da bo zmogljivost telefonske centrale na začetku 700 priključkov, v končni izvedbi pa 1000.« V srednjeročnem programu krajevne skupnosti Begunje je zapisana tudi uresničitev zazidalnega načrta Begunje —Poddobrava. Gre za zazidalno območje, na katerem bosta dva stanovanjska bloka s po 25 stanovanji in 21 individualnih stanovanjskih hiš. Bloka že gradijo, na območ- Na cesti skozi Begunje bi morali po vsaj novi asfalt ju za individualno gradnjo po poteka pr*v zdaj komunalno urejanje stavbnega ze ljišča. 0 »V krajevni skupnosti se zan'niare, za to gradnjo, v zvezi z njo pa tudi za o " ditev cestne povezave. Zavzemamo se razširitev pokopališča za tisti del, ^eTjL. zdaj cesta, in za gradnjo nove cestne Povezave. Tudi pri tej akciji računamo sodelovanje Elana. Pri uresničevanju MU zazidalnega načrta pa imamo v mislio eno možnost. Sedanjo vzgojno varstven - organizacijo, ki ima zdaj prostore v s°' bi morda lahko prestavili v okviru z* dalnega načrta na drugo mesto, s tem P bi za nekaj časa rešili prostorsko stisk šoli.« . v Čeprav imajo v krajevni skupnost' programu še več drugih akcij in dejavn sti, jih zdaj še najbolj moti sama ces skozi Begunje. O tem so v občinski skup ščini postavili tudi delegatsko vprašanj^ »Cesta je zares nemogoča. Ocenjuj mo, da bi jo morali vključiti v program konstrukcije cest. Vendar pa menim. 0 bo v sedanjih razmerah za temeljito obo vo najbrž premalo denarja. Dokler Pa *\ bo prišla na vrsto, bi morali na celoto« odseku skozi Begunje obnoviti vsaj 88 falt« k0 Cesta je res slaba. Najbrž pa je, ta*', kot dovozne ceste do Poddobrave, krajan sami ne morejo urediti. Njihova glaV.gf skrb je namreč še vedno družbeni cente in telefonija. A. ŽalarJ Soričani nezadovoljni s svojo trgovino Vsi ne pečejo kruha doma Škofja Loka, maja — Potrošniški svet krajevne skupnosti Sorica se pritožuje, ker trgovinica ABC Loka slabo oskrbuje ljudi z osnovnimi živili. Kruha v Sorico sploh ne pripeljajo, meso in zelenjava potujeta neorganizirano, pa tudi poslovni čas trgovine krajanom ni naklonjen. Res še precej soriških gospodinj peče kruh doma, tiste, ki se vozijo na delo v dolino, v Železnike, pa ga lahko kupijo spotoma, ko se vračajo domov. Vendar so v tak način preskrbe tako prve kot druge prisiljene. Niti kmečka gospodinja ni vselej najmanj, navdušena nad domačo peko, niti se delavka rada ne drenja v dolini; obe bi radi svež kruh kupili v soriški trgovini. Kruh in drugo blago, ki se najpogosteje rabi v kuhinji oziroma gospodinjstvu. V zvezi s slabo preskrbo so se nedavno sestali zastopniki Sori-čanov, ABC Loka in loške občine. Zmenili so se, naj bi oskrbo s kruhom rešili v kraju, se s krajani, ki vsak dan vozijo mleko v Železnike, dogovorili, da bi nazaj grede pripeljali s seboj kruh. Občinskemu sisu za preskrbo pa so priporočili, naj glede na vse večje potrebe in zahteve ljudi v odročnejših krajih, kot v Luši in Lenartu, Leskovici, Dražgošah, Lučinah in drugje, zagotovi denar za nakup manjšega vozila, s katerim bi prevoz kruha in drugih živil v odročnejše kraje ne bil pretirano drag. Vsekakor pa je dolgoročnejša rešitev vprašanja preskrbe ljudi v odročnejših krajih odvisna predvsem od razvoja zasebnih trgovinic. Kjer ABC Loka nima poslovne "računice", bi morala tudi ona kot osnovna nosilka preskrbe v občini spodbujati to Dražje poroke Jesenice — V občini so ugotovili, da je sedanja pristojbina za sklenitev zakonske zveze v višini 1.400 dinarjev odločno premajhna. Ko so izračunali dejanske stroške poroke v Kosovi graščini, so prišli do znatno višjega zneska: v prvem trimesečju se je pomočilo 30 parov, že preprost izračun pa je pokazal, da je strošek na eno poroko brez stroškov delegata in matičarke kar 8.714 dinarjev. Odslej bodo tisti, ki bodo žečeli dahniti usodni »da« v prostorih Kosove graščine, morali odšteti za pristojbine 4.000 dinarjev. D. Sedej obrt. Zdaj sta zasebni trgovini le v Dražgošah in Leskovici. Z uvedbo beneficiranega prometnega davka je to delo za zasebnika lahko donosno, še bolj pa bi bilo, če bi ga lahko opravljal kot dopolnilno delo (na primer kmetiji, gostilni) ali kot popoldansko obrt. V majhnem kraju gotovo ni treba, da je trgovina odprta ves dan. Menda sta v loški občini trenutno največja ovira razrastu zasebnih trgovin na eni strani kadrovska vrzel, ko tudi trgovinam Loke manjka približno tri-dest mladih, podjetnih ljudi, na drugi strani pa začetni pogoji, od primerno opremljenih prostorov do zanimive izbire blaga na policah. H. Jelovčan V 2ejah bodo proslavili 50 - letnico gasilskega društva — Prejšnjo i čno soboto so izkoristili za delo tudi člani gasilskega društva »■ Bistrica. Lotili so se obnove svojega gasilskega doma v Žejah. JutP-M do namreč praznovali 50 - letnico društva in do tedaj mora biti »kot iz škatlice.« Obnovili bodo fasado, uredili vodne odtoke, ga OjS prebarvali in popravili prav vse, kar bo potrebno. Vse bo narej*«, udarniško, pravijo. Kot je bilo videti v soboto, je tudi podmladek Pfl no poprijel. Svoje praznovanje gasilci iz Zej in Bistrice napoveduj*«,' za nedeljo, 14. junija; takrat pričakujejo v goste tudi vse okoliške ■ silce. — Foto: D. Dolenc ^> PISAL I S T Cesta se je udrla - Na Zgornjem Plavžu na Jesenicah je nedavno obilno deževje tako načelo hribovito pobočje (pri Lesnogalanterij-skem obratu), da se je cesta, ki vodi do žage, za polovico svoje širine udrla. Zemlja se je pogrezni-la in zdrsela proti spodnjemu objektu. Dokaj ozko cesto so zavarovali in primerno označili, vožnja po njej pa ni mogoča.—Foto: D. Sedej Telesno ocenjevanje psov vseh pasem v Kranju Lovsko — kinološko društvo Gorenjske in Kinološko društvo Naklo sta se s Poslovno prireditvenim centrom Gorenjski sejem Kranj dogovorila, da to leto skupno organizirata telesno ocenjevanje psov vseh pasem. To je po nekaj letih zopet skupna kinološka prireditev na Gorenjskem. Vsi tisti, ki nas nameravate obiskati, boste lahko videli številne mlade predstavnike čistopaseniskih psov, ki jih bodo lastniki pripeljali na telesno ocenjevanje. Telesna ocena je za čisto-pasemske lovske in športne pse nad starostjo devetih mesecev pnn pogoj za nadaljnje opravljanje drugih preizkušenj, kot je preizkušnja naravnih zasnov, in za pridobitev dovoljenja z a vzrejo. Telesno ocenjevanje psov bodo izvedli za to delo usposobljeni sodniki, kijih delegira Kinološka zveza Slovenije. Ocenjuje se telesna skladnost psa s standardi pasme, ki jih je predpisala mednarodna kinološka organizacija — F.C.I. Psi prejmejo oce- no od odlično do zadosti oziroma dobijo prepoved n, daljnje vzreje in razpl° psa. Lovsko — kinološko štvo Gorenjske vsako leto dan telesnega ocenjeval' pripravi že tradicionalni V^ svet kinoloških referentov lovskih družin Gorenjske- Telesnega ocenjevali psov pa se vsako leto ude^e. tudi večje število lovskih Py pravnikov iz vse Slovel' za katere bo ob 9. uri org zirano predavanje iz lo kinologije, ogled ocenj nja po krogih in poa dnevnikov. ti- Prireditev bo v soboto, "j maja, s pričetkom ob 8. na prostoru Gorenjskega sel ma v Kranju. Vstop za s*1 nožne prijatelje bo pod t>' rinarskim nadzorom; Vs za obiskovalce pa bo P zato vabimo vse ljubitelji nologije, posebej še mladi' Kinološko društvo Lovsko kinološko dru^ Gorenji ] ""»K. 19. MUA>Wf KULTURA 5. STRAN Pionirsko gledališko srečanje LE PO KOM SO TI OTROCI? Junice — Konec minulega tedna je v gledališču Tone Čufar odmevala gledališka beseda najmlajših igralcev: petnajst dramskih pin iz vse Slovenije, izbral jih je Edi Majaron, je pokazalo najboljše, kar znajo. Letošnja novost je bila gledališka delavnica za otroke in mentorje. sli S?J so se gledališčniki iz srednjih šol pridružili odra- '8ro I s"*^: miadi iz Pirnič pri Medvodah so se nr«»Hst»vili t. Po kom se je vrgel ta otrok.—Foto: Gorazd gledališčniki — Letos je bila pionirska Naša beseda redstavili z inik Vsakoletno srečanje najmlajših dramskih skupin je priložnost za učenje in primerjanje: mentorji lahko primerjajo svoj način dela, ugotavljajo, ali mladim dopuščajo na odru ustvarja ti klišeje, ki so jih opazili na televiziji, ali pa da otroško sproščeno sebi in gledalcem predstavljajo pravo mladinsko gledališče, tako drugačnega od gledališča odraslih. Da bo dosegli takšno sproščenost, so letos prvič pripravili gledališko delavnico. Kaj je to? V bistvu gre za vaje sproščanja, reševanje nekaterih gledaliških problemov. Mentorji in tudi otroci so lahko spoznali nove načine gledaliških »prijemov« na nov, zanimivejši način. Skupinica šolskega kulturnega društva iz Trbovelj je v gledališki delavnici skušala na nov, izviren način predstaviti to, kar je videla v Suhadolčanovih Figolah — Fa- led!p?m ko Je bila lanska bera slovp^f, .\n Predstav, ki jih po s?« ^0lskTSkm — največkrat so to odrih pripravljajo pio-'rske dramske skupine, dokaj k^na, pa je bilo letos druga- teii i esenicah> ki s0 bile gOStl" skik etošnJega srečanja pionir-**ft gledaliških skupin Naša be-m\ ' se Jib je zbralo kar pet-,ttJSt. Selekcija za sklepno sre-e bih * posebej za gorenjske in lja g Je D«a kar stroga, in to ve štajer P°sebej za gorenjske ir Sejih ^ramske skupine, saj kar rJ6 Za- Pr*recntev potegovalo Pa J/eveč- Iz primorske regije Prav j.^^8 ni bilo kaj izbirati, »Tn ■ *"ucu *z zasavske r Hi Edi Mn-iČ neobičajnega,« Wec 7 ]ai0n' str°kovni cij c, ^Veze kulturnih organiza ltto??Vemie' ki Je kot selektor ^n.iega srečanja sestavil je- ne. me-sode- seniški program predstav. »Vedno se je dogajalo, da gledališka ustvarjalnost ponekod raste, drugje upada, odvisno od menjave generacij in mentorjev, zamre pa skoraj nikoli ne docela. Tam, kjer je letos skorajda ni bilo, bo čez leto ali dve ponovno vzcvetela.« Da pa že sedaj kar lepo cvete, na primer v gorenjskih osnovnih šolah pa v Pionirskem domu Celje in v mariborskih osnovnih šolah, je pokazalo letošnje srečanje. Tako kot vsa dosedanja tudi to ni bilo tekmovalno: ni bilo najboljšega, ni bilo najslabšega. Bil je le pregled ustvarjalnosti mladih, ki jih k takemu delu spodbujajo bolj ali manj strokovno podkovani mentorji dramskih skupin po osnovnih šolah, v pionirskih domovih in še kje. Edi Majaron, letošnji selektor srečanja: »Prvič je bila na srečanju organizirana tudi gledališka delavnica.« galah, in sicer ob imenitnem pedagoškem vodenju Dore Gobčeve iz Pedagoškega instituta v Ljubljani. »Otroci so na odru lahko sila imenitni, posebno še, če ne oponašajo odraslih, pač pa igrajo sebe,« je bil zadovoljen z letošnjim oregledom pionirske gledališke ustvarjalnosti selektor Edi Majaron. Letošnji pregled je bil nekako enotnejši, saj so se pri ZKO Slovenije odločili, da pionirske skupine letos nastopajo samostojno, ne več skupaj s srednješolci, ki so se pridružili odraslim dramskih skupinam. Gledališče Toneta Čufar j a (v manjši meri tudi dom Julke in Albina Pibernika) sta dva dni odmevala od topotanja otroških nog po odru, od otroških pesmi; vse skupaj pa je z mentorji vred povezovalo tisto pristno nagnjenje do gledališča, ki nekaterih ne zapusti niti kasneje, ko odrastejo šolskim klopem. Skoda, da je bilo v gledališki delavnici, v kateri je pedagoginja Gobčeva zvabi jala iz otrok odzive, ki so oili v veselje tako njim samim kot tudi naključnim opazovalcem, tako mentorjev, predvsem gorenjskih. Zares škoda — saj delavnica ni nobeno ocenjevanje dela, kjer pridejo na dan mentorski »grehi«, pač pa je le šola spodbud, šola poti do cilja. In, kot je pomembno tudi marsikje drugje, zanimivejša je pot, kot pa sam končni rezultat predstave. In kaj se ob tolikih predstavah nauči odrasli gledalec? Predvsem osupne, kako resno, zavzeto in na čase sila sproščeno se gredo gledališče otroci ali vsi tisti, ki so komaj še otroci. Le škoda, da nekaterim to nagnjenje do gledališča usahne. Včasih celo po krivdi odraslih. L. M. Kulturni dan BISTRCAN JE BIL FURMAN... Vsjjj ,Kaze, da tovarišicam v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici ne zmanjka idej — I;... Kar se kulturne dejavnosti tiče. Nedolgotega so ves šolski časopis Stezice posvetili ski ^anT* P*8"*0' Oorci Kraljevi, zdaj pa se obeta nova številka Stezic, ki jo bo z velikim zanikrn bralo staro in mlado v Bistrici, Kovorju, Lešah in vaseh in zaselkih tam okrog. Še več, nobena hiša ne bo hotela ostati brez njih. Otroci so namreč s tovarišicama Faniko Gros in Jožico Koder ter tovarišem Stane-tom Perkom, ki jih med drugim uči tudi o fotografiji, obredli vse stare hiše, vse skrite kotičke, preiskali vsa podstrešja in odkrili toliko lepega starega in zanimivega, da so iz zbranega gradiva naredili obsežno razstavo fo-S^r>h h- tografij in zapisov o koč V n m življenju v njih danes in ne-maja, so s kulturnim dnem z 01 kulturnim programom sklenili svo- je skoraj polletno iskanje izročil o krajih okrog Bistrica Česa vsega niso odkrili! Ugotovili so, da imajo nekatere stare hiše še vedno črno kuhinjo, da kmečke hiše skorajda ni brez široke kmečke peči, da je bilo, na primer v Lešah, včasih razvito pipičarstvo, opankarstvo in čevljarstvo, da so predli volno. Pri Okor-nu so na podstrešju našli še krtače za volno, kolovrat in navijalnik za volno, ohranjen tako lepo, da takega še v tržiškem muzeju nimajo. Na Popovem so poslikali Joštovo hišo, lep primerek kmečkega dvorca, ki pa bo čez nekaj mesecev že podrt. V Hudem grabnu na Popovem in drugod so izvedeli za običaje ob porokah, o tem, kako so izgledali krsti, šrange, svatbe, košnje, kako so mrliče »vah-tali.« V Kovorju so jim stari ljudje vedeli po- vedati, da so tod že pred vojno gospodinje pekle kruh, ki so ga prodajali v trgovini in so si ga šolarji in furmani lahko kupovali po kosih. Preučevali so tudi hišna imena. Izvedeli so, da se pri Opirot v Kovorju reče zato, ker hiša stoji v klancu, in so se morali furmani opirati v voz, da ni prehitro zdrvel po klancu... Tudi nekaj znanih mož je bilo rojenih tod okrog, med drugim tudi dr. Jože Pogačnik, škof ljubljanski. »Otroke smo hoteli opozoriti na lepote iz preteklosti, jih vzgajati, da bi spoštovali ljudsko izročilo,« pravi njihova učiteljica Joži Koder. »Veliko starega in pozabljenega smo oživeli. S tovarišico Grosovo sva bili zelo presenečeni nad navdušenjem otrok za takšno etnološko odkrivanje vasi. Velika zahvala gre ljudem, ki so nas sprejemali v svoje domove, nam pripovedovali o življenju in delu nekoč.« Kdor si je ogledal razstavo o krajih okrog Bistrice, je lahko videl, da so otroci in tovarišice opravili ogromno delo, ki bo lahko služilo za nadaljnja raziskovanja nekdanjega življenja v tržiški okolici. D. Dolenc Razstava v Iskri Telematiki POGLED V GLOBINO GOZDA Kranj — Do konca maja je v prostorih Iskre Telematike na Laborah na ogled prodajna razstava najnovejših del samostojnega likovnega umetnika Izidorja Jalovca iz Kranja. Značilnost njegovih najnovejših del je enaka značilnosti današnjih temeljnih prizadevanj vsega človeškega rodu. To je predvsem želja po miru, po dragocenostih bivanja samega. Vzporedno s temeljnimi dejstvi človekovega življenja zanimajo slikarja današnje dejanske razmere, in prav te prvine imajo pri njegovih delih poglavitno vlogo. Kaj bi bil namreč svet brez sonca? Sončni steber, segajoč od neskončnosti neba do Zemlje. Obrasla gozdnata področja, pogled v globino gozda, gosto drevje, samostojna veja, steblo in grmičevje z močvirjem. V tem, na videz preprostem in likovno nezanimivem svetu odkriva celo množico drugih, izredno privlačnih in vsebinsko poglobljenih izhodišč za svoje nadaljnje raziskovanje. Slikar pri svojem delu uporablja fine prehode svetlobne skale in »raztrgano« ritmiko posameznih znakov in simbolov — debla, veje, kozolce, gozd. Iz tega izvira tudi vedno novo razčlenjevanje kompozicije, nekakšen kolorit materije, lahko bi zapisali celo nove ornamentike. Prav ti simboli se na najnovejših slikah Izidorja Jalovca ne morejo ustaliti, temveč se še naprej gibljejo v domišliji zunaj okvirja slik. B. J. [GLAS KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše se predstavljajo z likovnimi deli učitelji likovniki gorenjskih osnovnih šol. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava fotografij Petra Pavla Wiplingerja z Dunaja. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol jeseniške občine. RADOVLJICA — V galeriji Ši/čeve hiše je na ogled razstava Makedonska karikatura. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je odprta razstava Franceta Miheliča. V Galeriji ZKO - Knjižnica so na ogled slike akad. slikarja Ivana Bogovčiča. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Po dogovoru je možen ogled tudi med tednom. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja risbe 18 — letni Blaž Jezeršek iz Škofje Loke. _ORGELSKI KONCERT_ Kranj — V kranjski župnijski cerkvi bo v petek, 22. maja, ob 20. uri orgelski koncert. Na orglah bo igral Dimitrij Rejc skladbe Buxtehuda, Bacha, Mendelssona in Ebena. Vabljeni. Vstopnine RAZSTAVA IN PRODAJA DAROVA-_NIH SLIK_ Kranj — Peter Pavel Wiplinger, pesnik in fotograf, ki se prav sedaj v galeriji Mestne hiše predstavlja s svojimi fotografijami, je tudi velik prijatelj koroških Slovencev in dolgoletni bojevnik za pravice narodnostnih manjšin. V začetku tega leta je v okviru avstrijske lige za človeške pravice in ob sodelovanju slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem organiziral zbiranje likovnih del kot podporo slovenskim glasbenim šolam in vrtcem na Koroškem. Likovna dela bodo jeseni razstavljena na Dunaju in prodana na dražbi. Odziv umetnikov je bil velik, saj se je akciji odzvalo 250 avstrijskih in slovenskih umetnikov. Jesenice — V galeriji Kosove graščine razstavlja keramične izdelke keramik Božo Petek.—Foto: Gorazd Šinik KONCERT NAGRAJENCEV Škofja Loka — Jutri, v sredo, ob 19.30 bo v kapeli Puštalske-ga gradu zanimiv glasbeni dogodek. S samostojnim koncertom se bodo predstavile tri komorne skupine, ki so na republiškem in zveznem tekmovanju učencev glasbenih šol v Titovem Velenju oziroma v Dubrovniku dosegli izvrstne rezultate. Nastopili bodo: kitarski trio glasbene šole Škofja Loka pod vodstvom Uroša Lovšina, klavirski kvartet in kvartet flavt srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Za te glasbene skupine je značilna visoka umetniška raven in tehnično znanje. Člani omenjenih zadnjih dveh skupin s<3 tudi trije nekdanji učenci škofjeloške glasbene šole - pianistka Jasna Jan ter flavtistki Patricija Mihalič in Vesna Jan. IZŠLI SO LOŠKI RAZGLEDI Škofja Loka — Pred nami je nova, že 33. številka Loških razgledov, publikacije Muzejskih društev Škofje Loke, Železnikov in Žiri. Že naslovnica — z vodnimi znaki in inicialkami loških pa-pirničarjev iz 18. stoletja — napoveduje vsebino: tokrat je razen o zgodovini loške papirnice beseda še o začetkih povojne slovenske kartografije, o tem piše France Planina, Branko Berčič opozarja v sestavku o petdesetletnici pobude za organiziranje muzejske dejavnosti v Škofji Loki. Tako kot vedno je številka pestra, saj obsega sestavke o freskah, prvi žagi na vodni pogon, o lesenih modelih za znameniti loški kruhek in o rudniku na Rati-tovcu. Kot vedno je v rubriki zapiskov in spominov vrsta zanimivih prispevkov, med njimi črtice iz žirovske fare, ne manjka zapisov iz obdobja NOB, leposlovja in drugih krajših prispevkov, ki se sklenejo z loško kroniko za minulo enoletno obdobje. Letošnja številka Loških razgledov je posvečena visokemu življenjskemu jubileju prof. Franceta Planine. — Loške razglede dobe člani Muzejskega društva po pošti, naprodaj pa so tudi v knjigarni DZS in pri Turističnem društvu Škofja Loka. PORTRETI IVANA BOGOVČIČA Škofja Loka — Akademski slikar Ivan Bogovčič se v svojem slikarskem svetu vrti okoli barv, s katerimi slika predvsem portrete. Odločil se je za svojevrsten način portretiranja, ki je daleč od idealiziranega portreta, ker slikarja bolj zanima značaj por-tretiranca kakor pa fotografska podobnost z modelom. Sam pravi, da je za idealističen portret zadovoljiva barvna fotografija, ki je pa on ne more prenašati na platno. Dovolj ima natančnega deleža pri restavriranju starih slik, kjer je vse določeno (Ivan Bogovčič je namreč restavrator specialist v Restavratorskem centru v Ljubljani). In, ali ni v resnici pogled na Bogovčičeve portrete takšen, da takoj zaslutimo odpor slikarja, ki starim in poškodovanim slikam vrača sijaj tehnične dovršenosti; pri svojih portretih pa se odmika od zunanje izglajenosti in le —ti se pojavljajo pred nami kot nedokončani stavek, ki pa je zajel vse psihološke značilnosti portretiranca. Slikar vztraja, da med njim in modelom in potem portretom, takšnim, kakršen je opredeljen z danimi morfološkimi sestavami, in med fizično resničnostjo obstaja še novo razmerje v pomenu neke zadnje misli na sorodnost z odmevom na resničnost. To bi lahko povedali še tako: portret, ki nam ga slikar postavlja na ogled kot nekaj nepravilnega (v fizičnem smislu in tudi lepotnem) in tudi ne kot verodostojno skladnost z modelom, je verjetneje posledica slikarskega doživljanja oblik, povzetih iz resničnega objekta — portretiranca, ki so osti: le žive v slikarjevem spominu. Aiiurej Pav.ovec GLAS 6. STRAN REPORTAŽA fMtK?-lf9. MAJA IS?7 Huda kri med delavci kranjskogorske Gorenjke Hišnik, ki hišnik je in ni Kranjska gora, 18. maja — Na zboru delavcev kranjskogorske Gorenjke so delavci zahtevali, naj se iz apartmajev takoj izseli "hišnik", čeprav je tam začasno in brez stanovanjske pravice. Če se bodo delavci nasilno vselili, bo v apartmajih "hišnikov" kar mrgolelo. V Kranjski gori so pri hotelu Razor zgradili imenitne apartmaje. Prvovrstne kategorije, lepo opremljene, funkcionalne, vseh skupaj jih je 58. Turistična sezona ni bila kaj prida; še posebej ni kaj prida v prehodnih mesecih, ko so se zimski turisti poslovili , novih, poletnih, pa še ni. Apartmaji bolj ali manj samevajo in zgodi se, da v njih tudi dalj časa ni žive duše. Pa se je zgodilo, da so pri kranjskogorski Gorenjki, ki ima apartmaje v svoji lasti, dovolili, da se v dvosobni opremljeni apartma vseli šef strežbe s svojo ženo. Začasno in brez stanovanjske pravice, pravijo. In ne le zato, ker je v stanovanjski stiski, temveč predvsem zato, ker naj bi bilo neko apartmajsko stanovanje tako ali tako hišniško stanovanje. Hišniško v tem smislu, da NEKDO pač pazi na apartmaje — pravih hišniških poslov seveda ne bi opravljal, ker ni hišnik, ampak šef strežbe. Na zboru delavcev pa so delavci Gorenjke izrazili popolno nezadovoljstvo s takim ali podobnim reševanjem stanovanjskih stisk zaposlenih. Po njihovem prepričanju se apartmajska hiša mirno in tiho ter brez vsake škode lahko kar zaklene, če ni gostov. Niso si dali dopovedati, da gre za začasno uporabo, za komaj dve sobici ( resda opremljeni), največ pa kajpak za varnost objekta, ki bo s »hišnikovo« prisotnostjo obvarovan vsega hudega in zlega. Delavci so trmoglavih in še trmoglavijo, da je bil vsakršen sklep delavskega sveta v tem smislu nazakonit in odločno proti njihovi volji. Če se že mora dolgoletni kuharski in natakarski kader stiskati v skromnih kranjskogorskih sobicah, potem je taka vselitev v apartmaje v posmeh njihovim življenjskim razmeram in povsem nepotrebno povzroča hudo kri. Sef strežbe je s svojo ženo v apartmaju, in četudi vodilni pravijo, da je to »nekje tam, nekje bolj spodaj in da pravzaprav sploh ni ta pravi apartma«, je vseeno v moderni apartmajski stavbi, delavci pa grozijo, da se bodo nasilno vselili, če se apartmajski »hišnik« pri tej priči ne izseli. Med delavci resnično vre in če grožnjo uresničijo, bo v kranjskogorskih apartmajih kar mrgolelo »hišnikov« Delavci v gostinstvu slabo zaslužijo, begajo sem in tja, iščejo stanovanja, trdo delajo in še stalno jih iščemo in iščemo. Mar jih je res treba še dodatno razburjati in jeziti s takimi nepremišljenimi odločitvami, ki so - če gre za stanovanja — še toliko bolj boleče?! D. S. MODNA REVIJA V TRANSTURISTU Večina modelov, sešitih po zamislih Toneta Bevka, je bilo takih, da bi v njih lahko z modne brvi takoj zakoračile na ulico. Škofja Loka — Trideset modelov za pomlad in poletje, ki so jih manekenke po zamislih loškega mojstra krojenja Toneta Bevka prikazale minuli konec tedna v hotelu Transturist, je zagrelo marsikatero obiskovalko. Mojster Bevk je previden — predstavil je modele za vsak okus — pravzaprav je takšna tudi letošnja moda. Malo je mini oblek za najbolj rosna leta — in zakaj ne bi tudi mlade Ločanke pokazale lepih nog? Malo pa je večno moderne klasike, ki pristaja tako mladim kot malo manj mladim in sploh vsem ženskam brez letnic. Razen oblek za vse priložnosti je bilo na reviji tudi nekaj predlogov za otroška oblačila. Vse modele z revije, in tudi vrsto drugih, ki jih ni bilo na reviji je mogoče tudi kupiti v Bevkovi delavnici na Spodnjem trgu 2 v Škofji Loki. L mm ^ Deževni in hladni dnevi bodo minili, tako da bo treba obleči tudi kaj takega, kar za tople dni predlaga mojster Bevk iz Škofje Loke. Foto: Gorazd Šinik Logarjevi četverčki so bili v nedeljo stari dve leti Nina prav po žensko užuga moško trojko Škofja Loka, 17. maja — Danes, v nedeljo, so pri Logarjevih v Škofji Loki praznovali. Nina, Jan, Rok in Tadej so iz mamičine slaščičarne dobili vsak svojo torto s po dvema svečkama. To je bilo veselje za radovedne učke in sladkosneda usta! Mamica Mateja in očka Marko pa sta, kot se spodobi, nazdravila svojim štirim »pretepačem«. Iz slabotnih nedonošenčkov, za katere sta pred dvema letoma trepetala, so Nina, Jan, Rok in Tadej zrasli v prikupne otročičke, ki se v ničemer več ne ločijo od svojih vrstnikov. Nina je še vedno največja, najmočnejša, najbolj lačna in najbolj »plešasta« v kvartetu. Prav po žensko hoče vse užu-gati, vselej zmagati. Jan ima najbogatejši besedni zaklad, Tadej se najbolj razburi, če mu kaj ni povšeči, Rok, ki je najbolj svetlih las in izgleda najbolj miren, pa je doma baje pravi vražič. Kakorkoli že vsak po svoje izstopajo, pa so vsi štirje kar zdravi, zadovoljni, veseli, potrpežljivi in ubogljivi in seveda po bratsko pretepaški. Pulijo se za enake igrače. Od maja je mamica Mateja, zaposlena pri ABC Loka, spet v službi. Kakor ji je delovni kolektiv prej zelo veliko pomagal, je zdaj razočarana; z obljubljenim dopoldanskim delom ni nič. Tri dni pred nastopom službe so ji povedali, da bo prodajalka pri Lukežu na Mestnem trgu, kar tudi pomeni dve izmeni. Še dobro, da je vsaj poslovodkinja razumevajoča, vendar je vprašanje, kako dolgo bo lahko. Grožnja dvoizmenskega dela kot meč visi nad Matejo. Sprašuje,' ali v celem podjetju zanjo ves ta čas res ni bilo mesta komercialnega tehnika. Mož Marko je že tako veliko zaposlen s četverčki, prepustiti mu vse skrbi zanje ob popoldnevih pa je res prehuda. Odkar je Mateja zaposlena, otroci obiskujejo vrtec. V Naj-dihojci v Podlubniku se kar dobro počutijo. Tudi novega dnevnega reda so se že privadili. Vstajajo zjutraj ob pol petih, da se lahko brez pretirane živčnosti najedo in napravijo. ' Opoldne spijo kakšno uro, popoldne pa je spet treba doma kuhati in jesti. Jedo radi, vse od kraja. Če je lepo vreme, komaj čakajo, da ju starša popeljeta »pa-pa«. Spat gredo zgodaj, med šesto in sedmo uro. Mateja im Marko sta se navadila dela s štirimi enako velikimi in zahtevnimi malčki. Pravita, da ga ni tako zelo veliko, kot se boje drugi, seveda pa je treba čas karseda pametno razporediti in izkoristiti. Za brezdelje ga ni. Zvečer, ko otroci pospijo, je treba opravi- ti vse tisto gospodinjsko del1 ki čez dan čaka. Pralni stroj* zavrti enkrat ali dvakrat n dan, likalnik se komaj uteg£ ohladiti, da privarčuje kj* nega od že tako maloštev""" dinarčkov, pa Mateja tudi s» ma šiva za otroke in zase. Družinski proračun ima like luknje. Ko so četvere* prišli na svet in so bili »atra^ cija«, so razna podjetja, Pre vsem pa Matejina ABC L° in Markov Obrtnik, veliko F magali. Kolikor bolj pa o11* rastejo in kolikor dražji pos . jajo, manj je dobrodelnoS; Starša seveda vesta, da so # verčki njuni, da jih morata ma preživeti. Hrana je drsamo praška gre vsak mes . deset kilogramov, vsi hkr . rabijo nova oblačila. °tT°L dodatki bodo komaj za vrt^j ki jih bo trenutno stal blizUbiti tisočakov. Človek mora ° pravi čarodej, da sestavi . nec s koncem, saj so druži*1 »prihodki« precej sk^^L Marko zasluži okrog 200 čakov, Mateja je za zadnji P1 sec dobila komaj 60 tisoča«^ nadomestila za nego otrok-dobro, da imajo vsaj vrt za lenjavo in da Marko sam P^. pravi drva za kurjavo. nega donosnega popoldan5 ga zaslužka si ob štirih raz jačih ne more umisliti. Starša odkrito priznata^#-sta vesela vsakega daru- v raj, v soboto, se se otrok sr spomnili .v loški Nami in L za rojstni dan poklonili za .j tisočakov oblačil. Tudi gl iz Zahodne Nemčije je P&J že prinesel. Zdomec BjJ\ Kološa, očitno velik Uu?% otrok, jim za rojstni dan L dedka Mraza pošilja oblac in sladkarije. Naj ob tej priložnosti 1 mi zaželimo četverčkom z° vo rast! , H.Jelo^ Umaknil se je evropski zimi Kranj, 16. maja — Kaj čudno in ubogo je bil videti 33-letni angleški popotnik, mehanični inženir Stephen Berry iz Leedsa v Angliji, ko se je v soboto zjutraj ustavil na Petrolovi bencinski črpalki na Zlatem polju. Tudi njegov star in izmučen motor znamke BSA je postal žejen. Prava posebnost je bil štiri dni na naših cestah, ko se je od bolgarske meje vozil skozi Jugoslavijo. Ob starem motorju ima namesto prikolice pritrjen skoraj dva metra dolg lesen zaboj, sem in tja zakrpan z rumeno pločevino, v katerem hrani vse potrebno za takšno potovanje: šotor, plinski kuhalnik, obleko, odeje, posteljo, orodje za popravilo motorja, rezervne dele in kdove koneekaj še vse. Sedem mesecev in pol je bil na poti. »Hotel sem se izogniti megleni in mrzli angleški zimi, jo preživeti v toplih južnih krajih, kjer se živi preprosto in poceni,« mi je pripovedoval. Lani tik pred zimo se je s preprosto opremljenim motorjem odpravil skozi Francijo, Belgijo, Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Iran in Pakistan v Indijo in Nepal. »Bilo je zelo zanimivo,« pravi. Zlasti Indija je posebnost, tako drugačna je od Evrope. V Nepalu pa je že preveč turistov. Vse hoče naenkrat postavljati rekorde v nepalskih osemtisočakih.« Prvič je bil na tako dolgi poti, kdove kaj vse je doživel. Veliko zanimivega bo zdaj povedal svojim prijateljem doma. Morda jim bo povedal tudi to, da je v Kranju naše'1 prijazna črpalkarja, ki sta mu odstopila svoje čevlje, ker so bili njegovi strgani.....Meni je zaupal le še to, da bo prohodnjič prišel le še na jug Evrope. Takrat bo ostal za več dni tudi v Jugoslaviji. Videl je, da je lepa in prijazna. Maja je tudi toplejša kot,pozimi, ko se je tu mimo odpeljal na jug Azije. Prišel bo, zdajle pa mora domov, da se spet pošteno okoplje, preobleče, si privošči staro dobro an_ šunko s slanino, se napije pravega angleškega čaja. . . Tudi * je le doma najlepše. Pa srečno pot, Stephen! J D. D0" >> svojim starim motorjem in velikim lesenim /ubojem ob njeni je Stephen Berry iz Leedsa v Angliji vso dolgo pot do Nepala in nazaj zbujal pozornost ljudi, ki so ga srečevali. Primer, kako se da skromno preživeti in ogledati skoraj pol sveta. — Foto: I). Dolenc Adijo dva golfa To, kar sem slišala oni dan, me živo spominja na F|5 nandla in tisti njegov film, v katerem je našel ogrom1^ bombo denarja. Vzel je bankovec in šel v banko vprasa' koliko je vreden. »Dvajset koles,« so mu dejali. ^ Denar je spravil v klet, pa mu ga je dež zmočil. P°tee. je bankovce s ščipalkami pripel na vrvi, da pa je šlo hrtr je, jih je sušil kftr z likalnikom. Malo nepozornosti, in kalnik je zažgal bankovec. Fernandel je po njegovo debe.j izbuljil oči, zažvižgal skozi našobljene ustnice in zamahuj z roko: »Adijo, dvajset koles...« Ni se jezil, denarja je iP11 toliko, da je bila banka zanj premajhna. ^ Tako nekako, se mi zdi, je izgledal eden od odgov0^ nih v Planiki, ko je izvedel, kakšno bogastvo usnjenih0, 9 padkov je njihov kamion odpeljal v smetiščno jamo v *-[ netiše. - a Zmignil je z rameni in zamahnil, z roko: »Adijo, 0 golfa!« Približno toliko naj bi bilo vse skupaj vredno. ^ Samo se je smejalo tistemu obrtniku, ki je izvedel to goro usnjenih odpadkov. S kombijem je pohitel v ja1^ in rešil, kar se je rešiti dalo. Uporabil bo lahko vse usnJ ne krpe, tudi najmanjše. uj Se mar ne izplača Planiki poiskati obrtnika, ki r&,e. odpadno usnje? Mar ni po Gorenjski vrsta invalidskih ^ lavnic ali samih invalidov, ki bi radi vzeli takšne konCfM iz njih ustvarjali vse mogoče!? V terapevtskih delavni0^ begunjske bolnice sem nekoč videla čudovite mozaike manj kot centimeter velikih usnjenih končkov. jO Morda je bila le majhna nepazljivost, morda Prernkrj-pozornosti, pa se je zgodilo. Morda je bila nepozornost K ^ va tudi v Savi, ko so pred nedavnim odpeljali v smeti»c^ jamo čisto nova, lepo in skrbno v polivinil zavita tesnil3^) avtomobilska vrata, okna in podobno, ki jih ljudje z&rCiM iščejo po trgovinah. Pa Iskra Telematika, ki je lani 7-&r1\ie v smetiščno jamo več zabojnikov tiskanih vezij, oprem ■'j nih s čipi, tranzistorji in vsem, kar sodi zraven. Ne ■ otrok iz okolice si je iz njih naredilo računalnike... Mar bi mogli takih materialov, če jih res niste mogli več up0 biti v svoji proizvodnji, odstopiti šolam, kjer imajo n nalniške krožke, oddelkom tehnične kulture po občin' Ste zato hiteli z njimi v smetiščno jamo, da bi svet ne del, kaj vse mečete proč? r Pa se prekleto vidi! Iz smetiščne jame še bolj. K p? le ne kaže, tu tudi vpije. Na ves glas! Bo kdaj prevpil0^-šo zanikrno vest, naš nemogoč odnos do družbene lyS ne? Se bomo kdaj zavedali, da je vse to naše!? . D. Dolen* MAJA 1987 KRONIKA 7. STRAN (M^IMIEHGLAS ^iznanje za Gorsko reševalno službo Mojstrana ob dnevu varnosti Nikdar gluhi za klice na pomoč "*"jsirana, 18. maja — Medtem ko v zahodnih Alpah reševalci nujno terjajo zagotovilo, da bo reševalna akcija plačana, naši ko ^še^lci niti ne pomislijo, da ne bi šli v reševalno akcijo. Kljub moralnim priznanjem se premalokrat zavedamo, koli-'fcsničnega humanizma je v gorski reševalni službi. Gorska reševalna služba iz Mojstra-Praznuje 40-letnico svojega dela. ^j™ tem pomembnem jubileju so alpini-JJ[.ln gorski reševalci iz Mojstrane pre-*a neprecenljivo pomoč v gorah, za Požrtvovalnost in stalno pripravljenost, jj* Pomagajo človeku v stiski, ob letošnjem dnevu varnosti visoko družbeno Priznanje. Ki avdij Mlekuž, odlični alpinist in re-^alec letalec Sami aktivni člani . Mojstranški reševalci, vsi odlični al-Pinisti, so si v teh letih pridobivali znaste *-n kušnje za reševanje v gorah na je Slnih tečajih in seminarjih. Najprej r - ^a oprema dokaj skromna: nekaj ^^valnih vreč z drogom, konopljene if^. nekaj klinov in vponk. S tako opre- šp?u° se P°dali v stene takoj, ko je pri-klic na pomoč. In teh klicev je bilo v stirid estih letih izredno veliko, saj so J stranski reševalci opravljali svoje Q. ?*|ano amatersko delo v treh najbolj ^»skanih triglavskih dolinah, v Vratih, Kotu in Krmi. , ^ nenehnim usposabljanjem in izo-^ 5jevanjem so vstopili v sam vrh. Le zko bi pri nas namreč našli službo, ki ima toliko vrhunskih reševalcev, usposobljenih tudi za reševanje s pomočjo helikopterja. Postaja, ki ima le aktivne člane, šteje 28 reševalcev, od katerih jih ima 13 izpit za delo s helikopterji, med njimi tudi Klavdij Mlekuž, dolgoletni član, ki se je skupaj z nekaterimi drugimi usposabljal še v inozemskih tečajih. 80 reševalnih akcij »Član Gorske reševalne službe Mojstrana sem od leta 1963, prvič pa sem sodeloval v stenski akciji v Stenarju leta 1962. Bila je moja prva izkušnja in še dobro se spominjam, kako je bilo naporno. Če bi reševal danes, bi zaradi pomoči helikopterja in boljše reševalne opreme samo reševanje potekalo mnogo hitreje in manj mučno za ponesrečenca in reševalce,« pravi 44 —letni Klavdij Mlekuž, odličen slovenski alpinist. »V tam času sem sodeloval v približno 80 reševalnih akcijah, večinoma v steni. Reševalci opažamo, da v zadnjem času ni toliko nesreč glede na številni obisk gora, ker so planinci, alpinisti in pohodniki veliko bolje opremljeni kot nekoč. Poti so bolj označene, koče oskrbovane - bolje kot v zahodnih Alpah, kjer ni markiranih poti in je malo oskrbovanih koč, ker tam le tako lahko uspeva poklicno vodništvo. Amaterstvo rešuje življenja Pri nas delo sloni na amaterjih, in popolnoma prav je tako. Mi se nikdar ne sprašujemo, če bi šli v reševalno akcijo. Izkušnje iz tujih gora so lahko kaj bridke. Ko sta se v zahodnih Alpah ponesrečila dva naša alpinista, se tuji reševalci, seveda poklicni, niso prej odpravili na pot, preden niso dobili zagotovila, da bodo plačani. Že smo se pripravljali, da gremo sami ponju, ko se je vendarle našel nekdo, ki je reševalcem ponudil jamstvo, da bo akcija tudi plačana. Velika prednost je v tem, da vsi dobro poznamo domači teren in da imamo ved- V steni no na voljo helikopter. Tudi sodelovanje z milico je odlično. Zato so danes ponesrečenci hitreje in varneje v dolini kot so bili nekdaj, ko smo reševali tudi po dan in noč. Oprema je najsodobnejša. Ni nam je treba tako pogosto menjati prav zaradi učinkovitejšega helikopterskega reševanja. »Letos smo imeli že dve reševalni akciji. Največ jih je julija in avgusta. Tudi zato, ali predvsem zato, ker ljudje podcenjujejo svoje sposobnosti in vremenske razmere, ki so v gorah zelo spremenljive. Le kdo bi 4. avgusta pričakoval mraz in sneg? Tudi dve planinki ju nista in ko smo ju našli, je bila ena zaradi podhladitve že mrtva.« Gorski reševalci opravljajo humano, požrtvovalno amatersko delo, saj so kadarkoli pripravljeni reševati in se nemalokrat tudi sami izpostavljajo nevarnosti. Zato je vsakršno priznanje, ki so ga že deležni, le skromno moralno priznanje in oddolžitev družbe, ki pa se kljub vsemu premalokrat zaveda, koliko resničnega humanizma je še v nekaterih dejavnostih... Zanesljivo veliko in največ prav v gorski reševalni službi. D. Sedej 5VaJset let Letalske enote milice Osemtisočkrat poleteli v gore !7. maja - Trinajst pilotov in sedem mehanikov sestavlja Letalsko enoto milice Redkega sekretariata za notranje zadeve na letališču Ljubljana. V petek so na skromni ^snofd obumH spomin na dvajsetletno delo. Lete 1967 so kupih P™1 ^!lh°na1mard 2^ danes imajTv hangerju štiri helikopterje Z njimi so v dvajse .h leUh najmanj ^tisočkrat poleteli v gore Sodelovali so v 294 akcijah in z gora pripeljali 299 ponesre-£**v, od teh 79 nihče več ni mogel pomagati. Za gradnjo koč m domov »/»r™1*«™*-£m več sto ton materiala. Letalska enota milice je pomagala pri usposabljanju 110 gorskih talcev letalcev, ki jim pomagajo pri reševanjih v gorah. ^9 Pomenu Letalske enote toJlr* sta govorila načelnik uice RSNZ Leopold jeSe-Hot m rePubliški sekretar za tel 2nJe zadeve Tomaž Er- Pom ■edala sta« da bodo ob ^r^i slovenskega gosposko* ^uPiu še en večJi ne~ ste Pter za Prevoze tovorov, v*.1^61 reševania. nrf»plf»Hn- v&hT"^ reševanja, pregledo-^r0rn daljnovodov, nadzor ^kih *er Prevoze zdravni-$re- ekip, bolnikov in pone-Lencev. Kolektiv LEM-a je dokazal, da je nepogrešljiv, tako v milici kot pri ljudeh, ki potrebujejo hitro pomoč. Danes so piloti, ki jih vodi Jože Pezdirc, usposobljeni za vsakršna reševanja v gorah. Z reševanji so dokazali, da so enakovredni kolegom v Švici, ki so pred 35 leti začeli reševati v gorah; najprej z letali (takrat so bili reševalci tudi padalci), nato pa s helikopterji. 4piloti in mehaniki — Republiški sekretar za notra-^nil, Ve Poslušr. raport načelnika Letalske milice Mirka Za-Foto: M. K. Pilot Andrej Andolšek in mehanik Emil Stepančič sta 5. februarja leta 1968 prvič peljala reševalcem opremo, ko so reševali v Triglavski steni blizu Čopovega stebra. Iz helikopterja sta jim jo odvrgla. Konec marca istega leta sta zvozila pod Mojstrovko reševalce, zdravnika in opremo za reševanje zasutih v plazu. Od Koče na Gozdu do Kranjske gore sta nato peljala še ponesrečenko. Leta 1972 so kupili nov zmogljivejši helikopter AB 206. Isto leto so postali člani mednarodne zveze gorskih reševalcev IKAR. Dve leti kasneje so v Lescah začeli šolati gorske reševalce in zdravnike za pomoč pri helikopterskem reševanju. Žal pa je nesreča terjala davek tudi pri njih. Izgubili so dva pilota in tri helikopterje, vendar se reševanju niso nikoli odrekli. V zadnjih letih pomagajo gorskim reševalcem v večini zahtevnejših akcij. Šestim posameznikom, zastopniku Slovenijalesa, toz-da Proles, in kontroli letenja Ljubljana so izročili posebna priznanja Letalske enote milice. Mirko Kunšič NESREČE Požar v Jelovici Škofja Loka, 14. maja — V silosu za shranjevanje žagovine v Jelovici je zaradi okvare ventilatorja izbruhnil požar. Pogasili so ga tovarniški in drugi prostovoljni gasilci, škode pa je kljub temu za tri milijone dinarjev. Smrt pod traktorjem Koprivnik, 15. maja — Jože —I Herman Kavčič, 1936, iz Kopriv-nika v Poljanski dolini, je zaradi utrujenosti in nepazljivosti s traktorjem zapeljal z vozišča na rob vaške ceste po useku navzdol. Traktor se je prevrnil in Kavčiča pokopal pod seboj. Bil je takoj mrtev. Trk na Gaštejskem _klancu_ Kranj, 16. maja — Josip Tutič, 1963, iz Ljubljane, je ob 12.20 peljal od Ljubljane proti Kranju. Na Gaštejskem klancu je nepremišljeno prehiteval vozila in trčil v nasproti vozeči avtobus. Huje ranjena sta bila voznik Tutič in sopotnik Čorkovič. 1961, iz Bosanske Gradiške. Huda nesreča na hitri _cesti_. Kranj, 17. maja — Ob 21.15 je na hitri cesti med Kokrico in Kranjem — zahod v nesreči umrl Franc Tibola, 1955, iz Radovljice, ki je s svojim golfom v rahlem desnem preglednem ovinku zapeljal levo na nasprotni vozni pas. Zadel je najprej levo bočno ogledalo osebnega avta madžarskega državljana San-dorja Parraga in nato še kamp prikolico. Za Parragom je pripeljal osebni avto Šaban Aksalič, 1947, začasno na delu v ZRN. Tibola je silovito trčil v njegov avto. Med preobraćanjem obeh vozil je od Nakla proti Ljubljani pripeljal še Danijel Marn, 1943, iz Zagorja ob Savi, ki ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v Aksaličevo vozilo. Voznik Tibola je umrl na kraju nesreče, hudo ranjen je bil sopotnik, otrok Matjaž Tibola, 1981, Helena Tibola, 1955, pa lažje. Tudi Šaban Aksalič je bil hudo ranjen. Most v Bistrici popravljajo — čeprav se bliža gradnja avtoceste, se je investitor, skupnost za ceste Slovenije, odločil, da je treba zaradi dotrajanosti temeljito obnoviti vozišče na magistralni cesti na mostu v Bistrici. Dela se je lotila Slovenijaceste Tehnika. Najprtej morajo odstraniti vrhnji, obrabljen betonski ustroj z armaturo, nato bodo ploščo izolirali in položili še asfaltni beton. Delo sicer ni zahtevno, je pa predvsem zaradi tega, da ne bi načeli tudi nosilnosti mostu, natančno. Kot nalašč pa jim nagaja tudi slabo vreme. Pred izolacijo mora biti namreč plošča suha. Za obnovo imajo čas do 1. junija.—A. Z. — Foto: F. Perdan Kako skrbimo za varnost kolesarjev Kolesarji večkrat tudi sami izzivajo nesrečo Kranj, 17. maja — Ljudje, ki se dosti ukvarjajo s kolesarjenjem in poznajo razmere tudi v drugih državah, ugotavljajo, da drugje kolesarji tudi sami bolj skrbijo za svojo varnost, pa tudi vozniki so do njih bolj obzirni. Z lepim vremenom se začne pojavljati na naših cestah vedno več kolesarjev. To je še posebno za Slovenijo značilno že nekaj let, ko je med ljudmi naraščalo zanimanje za kolesarjenje. Žal je tudi med udeleženci prometnih nesreč dosti kolesarjev in ti najpogosteje potegnejo krajši konec. Deloma zaradi svoje krivde, zaradi svoje neprevidnosti, nespoštova-nja prometnih predpisov in predpisov o opremljenosti koles (tu večji nadzor organov milice ne bi bil odveč), deloma pa tudi zaradi podcenjevanja kolesarjev na cesti s strani voznikov motornih vozil. Alojz Lakner iz Kranja, navdušen kolesar, pravi o varnosti kolesarjev takole: »Kolesarji, ki se aktivneje ukvarjamo z rekreacijo, imamo ponavadi dobra kolesa, ki pa žal nimajo vse opreme za varnost. Primerna so za vožnjo podnevi, saj nimajo luči in drugih svetlobnih znakov. V tujini, na primer v Italiji, je mogoče kupiti posebne baterijske luči, ki jih je mogoče namestiti na kolo, pri nas pa takšnih pripomočkov ni. Edino odsevna telesa lahko pomagajo. Opažam tudi, da kolesarji, ki odhajajo na daljše ture, niso primerno opremljeni in oblečeni, kar je marsikoga že drago stalo. Kolesa so postala relativno draga in marsikomu tudi zmanjka denarja, da bi kolo popolnoma in varno opremil. Lahko pa rečem, da pri nas vozniki motornih vozil do kolesarjev niso dovolj obzirni, da se obnašajo vzvišeno in da je v soseščini glede tega na cesti enakopravnejši odnos. Priznati pa je treba, da tudi kolesarji sami ne poskrbimo dovolj za svojo varnost.« Franc Gros s Kokrice: »Kolesarim, vendar ne veliko. Mislim, da bi morali uslišati predlog, ki smo ga dali na Ko-krici, da bi nekatere ceste v kranjski občini namenili samo kolesarjem. S tem bi zagotovili varno rekreacijsko kolesarjenje. Sodim, da smo kolesarji na cesti ogroženi, da vozniki do danes niso dovolj obzirni. Sami pa smo tudi neprevidni, vozimo vštric in posebej ponoči pozabljamo na svetlobne varnostne znake. Neobzirnost in nasilnost voznikov motornih vozil, tudi mopedistov in motoristov, se kaže tudi na raznih maratonih, ko kljub opozorilom, da prihaja strnjena kolona kolesarjev, ne ustavijo.« Aleksandra Toporš iz Kranja: »Vozim avto in ne kolesarim. S svojega stališča menim, da se kolesarji na cesti slabo obnašajo, da se vozijo vštric tudi po trije, štirje in se kljub opozorilom ne umaknejo. Za nočno vožnjo kolesa in kolesarji niso primerno opremljeni in zaradi tega je bilo že veliko nesreč. Priznam pa, da kolesarji nimajo kje voziti. Ni kolesarskih stez in morajo zato na cesto ali na pločnik za pešce. Ta problem je izrazit tudi na Velikem hribu, kjer stanujem in kjer je stalno veliko kolesarjev.« J. Košnjek Slike: F. Perdan Nekdaj je bila cesta — Cesta od Strahinja prek polja do ceste proti Dupljam je obupna, le najmanj podobna za promet primerni cesti. Asfalt propada, pojavljajo se vedno večje luknje in zna se zgoditi, da bo cesta zaprta. Vozniki že ubirajo bližnjice po bližnjih njivah in travnikih, kmetje negodujejo, saj jim povzročajo škodo. Ta cesta je zdaj zanesljivo med najbolj razritimi in najslabše vzdrževanimi cestami v kranjski občini, čeprav ni najmanj prometna. Po njej vozijo številni lokalni avtobusi, poteka tudi drugi promet. Skratka, luknje bo treba zasuti. J. K. - Foto: F. Perdan Maks Juvan, eden od ustanoviteljev Smučarskega društva v Ratečah — Foto: A. KeHitan GLAS 8. STRAN_ Smučarsko društvo v Ratečah je staro 65 let_ V smučine se vrača stari sloves Rateče, 10. maja — Izreden vzpon smučanja pred II. svetovno vojno in takoj po njej, potem stagnacija in ponovno napredovanje so glavne značilnosti častitljive zgodovine rateške smuča rije, katere ustanovitelj je bil danes še živeči Maks Juvan. »Zelo mlad sem začel smučati s približno meter dolgimi smučmi iz bukovega lesa, ki sem jih sam naredil. Skupaj sva smučala s sosedom Janezom Kerštajnom-Šumarjem. Največ smo se zadrževali v Planici in razmišljali o ustanovitvi kluba. Vinka Jalna smo prosili, da bi prevzel vajeti v roke. Privolil je in prvi odbor je bil izvoljen leta 1922.« se spominja Maks Juvan, in dodaja, da je bila takratna športna sekcija do leta 1926 le del rateškega obmejnega prosvetnega društva, ko se je osamosvojila. Vinko Jalen je bil prvi predsednik društva, Janez Kerštajn tajnik, Franc Tof blagajnik, Janez Žerjav gospodar, odborniki pa Maks Juvan, Jože Petrič in Jože Benet. Inž. Janko Janša pa jim je rad kazal, kako se pravilno smuča. »Vadili smo ob nedeljah popoldne in začeli teči najprej na 15 in 18 kilometrov do Tamarja, ob Savi do Podkorena in nazaj v Rateče. Tekmovali smo tudi v zveznem merilu, se odločili, da bomo smučanja učili tudi turiste in okrog 20 se nas je udeležilo tečaja na Krvavcu, potem pa smo poučevali turiste. Takrat se je namreč v Ratečah začel razvijati turizem,« pripoveduje Maks Juvan. Rateška smučarija je vsa leta obstoja doživljala vzpone in padce, uspehe in neuspehe. Do druge svetovne vojne je izjemno napredovala in dala številne olimpijce, državne prvake, zmagovalce. To so bili Emil Žerjav, Janez Mežik, Janez Rožič, Anton Petrič, Andrej Kerštajn, Andrej Rožič, Janez in Alojz Makovec, Jože Mežik, Vinko Kavalar itd. Leta 1932 so začeli graditi prvo skakalnico za železnico v Planici. Druga svetovna vojna je pobrala sedem rateških smučarjev. Po vojni so predvsem predvojni tekmovalci Andrej Mežik, Jože Osvald, Alojz Mlinar, Vlado Petrič in Tone Makovec spet po-prijeli za delo. Združitev s kranjskogorskimi smučarji je bila pogubna in leta 1959 so ponovno začeli na svoje, z mladimi. Pobudnik za takšno delo je bil Janez Rožič, v katerega spomin Rateča-ni organizirajo enega najmnožičnejših smučarskih tekmovanj v Jugoslaviji. V naši smučariji so se pojavili vrhunski tekmovalci Alojz Kerštajn, Janez Mlinar, Branko Kajžar, Jože Rožič, Andrej Matjaž, Zdravko Kerštajn, Dana Žerjav, janko Pagon, Miha Rožič in Andrej Cuznar. Mlinar in Kerštajn sta bila olimpijca v Gre-noblu leta 1968, pozabiti pa ne gre Branka Dolharja, ki že nekaj časa živi v Ratečah. Sredi sedemdesetih let se je začela pojavljati nova mlada generacija tekačev na smučeh pod vodstvom Ker-štajna in Kajžarja, po letu 1980 pa tudi skakalci, ki jih vzgajata Branko Dolhar in Janez Cuznar. To so mladi športniki in o njih bomo zanesljivo še veliko slišali. To so tekači Tatjana Mlinar, Darko Tarman, Roman Mlinar, Robi Kerštajn, Tomaž Butinar, Matej Mlinar, Joško Kavalar, Lojzi Kopavnik, Primož Podlipnik, brata Peterka, Mladen Trstenjak, Sandi Vidovič, Domen Brudar, Roman Slivnik in še nekateri, pa skakalci Aljoša in Aleš Dolhar, Uroš Smolič, Boštjan Brus, Florijan Erlah, Aljoša Košir, Mladen Srnec, Miha Kokalj, Grega Oblak, Borut Tempfer itd. Razen smučarije gojijo v Ratečah kegljanje na ledu, poskušajo se v" baseballu, razširjajo ljubiteljsko smučanje in pomagajo pri organizaciji Teka treh dežel, pohoda na tromejo in drugih prireditev. Ne zapirajo se vase, sodelujejo s športnimi in drugimi organizacijami v dolini ter se vesele, da njihovo delo rojeva sadove. J. Košnjek Načrti naših smučarjev Tudi olimpijske kolajne Portorož, 16. maja — Portorož je dva dni živel v znamenju smučarije. Na redni skupščini se je sestala konferenca Smučarske zveze Jugoslavije, svoje delo sta ocenila oba smučarska sklada, tako alpski kot nordijski, podeljena so bila priznanja najuspešnejšim smučarjem v zadnji sezoni, ki jih letos zapušča naša odlična-smučarka Andreja Leskošek, ker ne bo več tekmovala, in Barbara Kuhar, ki je bila šele na začetku svoje smučarske poti. Zadnja sezona je bila uspešno ocenjena, saj smo osvojili kar tri kolajne na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, skakalci so bili zelo blizu kolajne, z Bojanom Križajem imamo tudi letos zmagovalca v svetovnem pokalu, kjer smo tudi sicer tako v alpskih kot skakalnih disciplinah dosegali lepe uvrstitve, pri tekačih pa je bilo večjih uspehov manj. Tudi finančno so smučarji dobro preživeli sezono, predvsem tudi na račun uspešne pretekle akcije Podarim dobim. Za sezono 1987/1988, ki je zaradi 15. zimskih olimpijskih iger prihodnje leto v Calgarvju olimpijska, so načrti naših smučarjev Obetavni. Načrtovane so olimpijske kolajne, zmage v tekmovanjih za svetovni pokal tako v alpskem smučanju kot skokih, pa tudi tekači, čeprav je največ težav prav v ženski reprezentanci, kjer bo morala naša najboljša Jana Mlakar prej ali slej odnehati, računajo na še boljše uvrstitve. V vseh treh disciplinah bodo dajali posebno pozornost mladim selekcijam. Njihovo strokovno vodstvo so okrepili in zaposlili poklicne trenerje. Imamo namreč izredno uspešne in perspektivne pionirske selekcije in te talente je treba razvijati s strokovnim delom. Konferenca Smučarske zveze Jugoslavije je tudi soglašala s kandidaturo Planice za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 1991 oziroma leta 1993. Za našo smučarijo bomo letos namenili 1,5 milijarde dinarjev, od tega je dobro polovico dala akcija Podarim dobim. j košnjek ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 19. MAJAj^ Od tekme do tekme Rokometašice Dupelj Kranja druge v Zvezni republiki Nemčiji Ekipa rokometašic Dupelj Kranja, prvakinj v republiški ženski rokometni ligi, se je 18. in 19. aprila udeležila močnega mednarodnega rokometnega turnirja v Braunschvveigu v Zvezni republiki Nemčiji. Turnirja se je udeležilo nad 200 ekip iz destih držav, igralke iz Dupelj pa so nastopale med 30 ekipami članic iz štirih držav. Y piedtek-movanju so naše prvakinje gladko dobile vsa srečanja, prav tako v osmini, četrtini finala in polfinalu. Finalno tekmo so pred okrog 2000 gledalci igrale z Ein-trachtom iz Braunschweiga in izgubile s 14:11 in zasedle drugo mesto. Za ekipo Duplje Kranj so igrale Lenič, Jakupovič, Sonc, Orehar, Jemc, Kolar, Kastelic, Gradišar, Bajrovič in Ovsenek. E. Kakovee Pokal rokometašicam Kranja — V soboto, pred prvenstveno tekmo ženske republiške rokometne lige med ekipo Kranja in Branikom iz Maribora, je bila v Dupljah slovesnost, na kateri je sekretar Rokometne zveze Slovenije Franko Komel izročil rokometašicam Kranja pokal za osvojeno prvo mesto v republiški ženski rokometni ligi. Prejela ga je kapetanka ekipe Leonida Kastelic. Kranjčanke so že prve, čeprav je do konca prvenstva še eno kolo. Njihova prednost pred zasledovalkami znaša že pet točk. To je velik uspeh mlade ekipe pod vodstvom trenerja Andreja Kavčiča. Sedaj odhajajo Kranjčanke na kvalifikacije za vstop v II. zvezno rokometno ligo. Če bodo uspele, bo treba poskrbeti za normalno delo moštva, saj je to tekmovanje dražje in zahtevnejše. Moštvo bo treba obdržati in ga krepiti, pa tudi s honorarnim trenerjem ne bo več šlo, čeprav Andrej Kavčič to za zdaj še zmore. (J.K.) — Foto F: Perdan Med 21. in 31. majem v Lescah Tekmovanje najboljših v jadralnem letenju Lesce, 18. maja — Slovesna otvoritev 26. slovenskega prvenstva v jadralnem letenju bo v petek ob 10. uri na leškem letališču, obenem pa bo to prvenstvo tudi 2. mednarodno tekmovanje za prehodni pokal Elana, ki je pokrovitelj tokratnega tekmovanja. Predhodne prijave kažejo, da bo to doslej najmočnejše prvenstvo. Štirideset jadralnih letalcev iz bo pokazalo, kako se bo obneslo Slovenije je že prijavljenih, od tujih pa sta se doslej prijavila le dva Madžara. Prireditev bodo slovesno odprli v petek ob 10. uri. Nastopili bodo padalci in akrobatska letala. Sledil bo prvi uradni sestanek vodstva tekmovanja s tekmovalci, kar je novost. Glavno besedo pri tem bo imela meteorološka služba, ki si bo tokrat prvič pomagala s satelitsko sliko, jo pokazala tudi tekmovalcem, tako da se bodo lahko tudi sami prepričali, kakšno je vreme pri nas in širše v Evropi. Vremenu in vremenskim napovedim primerno bodo izbrane tudi discipline tekmovanja, saj so nekatere še posebej usodno povezane z vremenom in jih zato v Lescah nameravajo organizirati takrat, ko bo vreme v teh dneh najugodnejše. Slovensko prvenstvo jadralnih pilotov bo zanimivo tudi zaradi tega, ker novo Elanovo jadralno letalo DG-500. Poletelo bo samo, saj ima svoj motor, ki ga pilot potem spravi v trup. To bo tudi prvo uradno tekmovanje tega letala ter priložnost, da se piloti z njim temeljiteje seznanijo. Favoriti prvenstva so zanesljivo naši znani jadralni letalci Ivo Šimenc, Franc Peperko, Vojko Starovič in Igor Kolarič ter Miha Thaler in Janez Stariha. Vedno bolj se uveljavljajo tudi mlajši, med katerimi je treba posebej omeniti Boštjana Pristavca, ki je eden naših najperspektivnejših jadralnih letalcev. Če bo še vreme ugodno, bo to zelo zanimivo tekmovanje. Pričakujejo, da bo slovesno sklenjeno 31. maja ob desetih dopoldne na leškem letališču, ko bodo razglasili najboljše. J. Košnjek Jeseniški hokejisti računajo na pomoč navijačev__ Najprej na tombolo, potem pa na tekme Jesenice, 14. maja — Želja jeseniških hokejistov je, da ponovno zaživijo klubi prijateljev Hokejskega kluba Jesenice, da člani teh klubov in H K Jesenice plačajo članarino in sodelujejo na tomboli hokejistov 21. junija, da tako pomagajo pri razvoju jeseniškega hokeja in pri osvajanju 23. zvezdice državnih prvakov. Polde Strajnar, blagajnik Hokejskega kluba Jesenice, ugotavlja, da je bilo v letih 1975 do 1978 v registru članov Hokejskega kluba Jesenice vpisanih kar 680 ljubiteljev ter navijačev jeseniških in kranjskogorskih hokejistov s plačano članarino, v desetih letih* pa se je število članov kluba s plačano članarino povečalo samo za 30. To ni graja navijačev, ki vsa leta hodijo na tekme na Jesenicah in v krajih, kjer gorenjski hokejisti igrajo in brez njihove pomoči na Jesenice ne bi prišla že 22. zvezdica državnih prvakov, ampak samo skromno priporočilo, da klubu vsaka plačana članarina, čeprav znaša le 1000 dinarjev, veliko pomeni. Kdor poravna letno naročnino, ima omogočen brezplačni, ogled ene tekme na Jesenicah, dobi klubsko značko in izkaznico ter brezplačno prejema glasilo jeseniških hokejistov Jefsie-ni-ce. Navijači, organizirani v Društvih prijateljev Hokejskega kluba Jesenice, so bili dejavni v številnih krajih na Gorenjskem, pa tudi drugje v Sloveniji. Njihova vnemažje nekoliko popustila, zato bi kazalo delo poživiti Vsi klubi'jTnajo svoje poverjenike, ki lahko pojasnila zvedo pri Jožetu/^nderlu, vodji jeseniških navijačev, Jesenice, Cankarjeva 4, pri Franciju Koširju, članu ansambla Avsenik, in pri blagajni Hokejskega kluba Jesenice Poldetu Strajnarju, tozd Gozdarstvo Jesenice, 81-002, vsak dan do 13. ure pa je tudi odprta pisarna Hokejskega kluba Jesenice pri športni dvorani na Jesenicah. Pojasnila pa so na voljo tudi najmanj eno uro pred začetkom vsake hokejske tekme na Jesenicah v klubski pisarni. Jeseniški hokejisti pa se že pripravljajo na novo akcijo, na veliko hokejsko tombolo, ki bo 21. junija ob 14. uri. Če bo vreme lepo, bo tombola pred športno dvorano na nogometnem igrišču, če bo slabo vreme, pa bo tombola v dvorani. Organizatorji tombole pozivajo ljubitelje hokeja in člane Klubov prijateljev Hokejskega kluba Jesenice, naj se vključijo v prodajo tombolskih kartic. Provizija od prodane tablice bo 5 odstotkov, kartica pa bo stala 1000 dinarjev. Tudi glede tega dajejo pojasnila vsak dan v pisarni Hokejskega kluba Jesenice. Nasvidenje pod Mežakljo in hvala za pomoč pri osvajanju 23. prvenstvene zvezdice, kličejo prijateljem in navijačem jeseniški hokejisti. j Košnjek Tretje mesto Oblaka in Prosena Kranj, 13. maja — V okolici Zagreba je bil mednarodni rally Ina delta, ki je štel za državno prvenstvo in za pokal Alpe-Jadran. Na 556 km dolgem rallvju s štirinajstimi hitrostnimi preskušnjami je nastopilo 77 posadk iz petih evropskih držav. Bra-neKuzmič je s svojim rezulatom 5GT turbo vozil brez napak in si je nabral več kot minuto prednosti pred Stoja-nom Pujevcem, ki je sedel za volanom vise s štirikolesnim pogonom. Do konca rallvja je Kuzmič po asfaltu svojo prednost pred Pirjevcem povečal na 4,46 minute'in pred tretje-uvrščeno Romano Zrnec (renault 11 turbo) kar na 7,26 minute. Kuzmiču je to že četrta zmaga na rallvju Ina delta. V razredu do 1150 cem skupina A sta posadki AMD Škofja Loka Fle-go-Luznar in Kompas-Hertza Ko-mel-Kristančič ponovno bili ogorčen boj za zmago, žal pa jima sreča ni bila naklonjena. Komelu je odpovedal menjalnik, Flegu pa se je na srečo brez hujših posledic vnel motor njegovega juga 55. V razredu do 850 cem je imela posadka AMD Škofja Loka Oblak — Prosen po odstopu na prvem rallvju za državno prvenstvo v Opatiji tokrat več sreče. Na zelo dobro tretje mesto sta se uvrstila Oblak in Prosen. Solidno sta vozila tudi Mlinar in Mlakar iz Žirov, ki sta ponovno osvojila peto mesto. Naslednji rally za državno prvenstvo je že od 22. do 24. maja rally Saturnus, ki bo veljal tudi za evropsko prvenstvo s koeficientom 2, tako da lahko pričakujemo tudi dokaj številčno in kakovostno udeležbo tujih tekmovalcev. F. P. Od tekme do tekme Jagri iz Ljubljane zmagal* i sortno društvo iz Selc je M maja na igrišču pred osnovi šolo organiziralo košarkars* turnir, na katerem je igralo & vet moštev« Prvih pet mest* osvojila naslednja moštva: \.** gri Ljubljana, 2. Rudno, 3. Gr» Škofja Loka in 4. Selca. -B. BerUtne^i LTH in Lesce pokalna zniajl valca - Preteklo nedeljo so y na Gorenjskem končana metna pokalna tekmovanja-mladinskem in članskem fi»* | so igrala moštva LTH in W* Leščani so pri članih doma magali LTH s 4:3, LTH pa vesteh Leščane s 5:2. Odigran^ bile tudi prvenstvene tekme^Tj članih sta vodilni moštvi Le* Jesenic igrali 2:2, Alples jefrf magal Bohinj s 6:0, Alpina z 2:0 in Polet Reteče z 2.0- JfJ ničani imajo 23 točk, Le&avr 20. Pri mladincih so LesceL magale Polet s 4:0, Jeset&% Alpino s 5:0, Leščani Alpin0^) m Jeseničani Polet s 3:0. J kačev nasprotnikov pa se je menjavala. Vsak je pretekel p* no proge. Dušan je dokazal, da je odličen tekač. Na *e ^ skem je bil v eni uri in 49 minutah, njegovi nasprotnik'P jf za njim zaostali za štiri minute. Tekmo je motil dež, ve n d kljub temu prvo tovrstno tekmovanje uspelo. Stavo je P ^) teljska druščina složno zapravila in proslavila dvoboj- (J> Foto: F. Perdan Rekorda Miloša Krampa in Gorana Kabiča Kranj, 18. maja — V petek in soboto so bila na stadionu Stanka Mlakarja atletska tekmovanja v okviru kvalifikacij za Atletski pokal Slovenije. Udeležba je bila izredno velika, saj se je za finalna mesta v vseh disciplinah potegovalo okrog 200 atletov in atletinj iz 8 atletskih organizacij. Med najštevilnejšimi je bilo zastopstvo kranjskega Triglava. Tekmovanje je motilo slabo vreme, tako da prav vrhunskih rezultatov ni bilo, vsekakor pa je treba omeniti slovenski rekord v troskoku za starejše mladince, ki ga je z rezultatom 14,49 m postavil domačin Miloš Krampi. Nov osebri'i rekord mnogobojca Gorana Kabiča na 110 m z ovirami — 15.05 sek. pa je obenem tudi rekord atletskega kluba Triglav. ......I||<[NI Rezultati 1. dne — ženske: 100 m ovire: 1. BukcRjac , (IBL Olimpija) 14,67 sek.f višrha: 1. Knific (ZAK Ljubljana^ £65 emy; 2. Prezelj (AK Triglav! «5 cm; 100 m: 1. Grafenauer (IBL Olimpija) 12,54 sek., 4. Lojfbeg (AK' Triglav) 13,00 sek. 1500 m: 1. Sta^ re (IBL Olimpija) 4.38,22 sek., 2. Klemenčič (AK Triglav) 4.47,30 sek.; disk: 1. Lukašev (IBL Olimpija) 37,34 m, 3. Nikolič (Triglav Kranj) 30,72 m, 4. Kuralt (AK Triglav) 30,32 m; 400 m: 1. Lužar (ZAK Ljubljana) 57,32 sek.; štafeta 4x100 m: 1. Olimpija I. 49,10 s., 3. AK Triglav I. (Strupi, Belehar, Lorbeg, Čop) 51,59 s., 6. AK Triglav II. (Cigler, Filipič, Ramovš, Hafnar) 55,60 s.; moški: 110 m ovire: 1. Kolar (IBL Olimpija) 14,90 s., 2. Kabič (AK Triglav) 15,05 s.; kopje: 1. Čujnik (Novo mesto) 61,16 m, 7. Krč (AK Triglav) 50,24 m; 100 m: 1. Rudež (AK Triglav) 10,98 s.; kro- gla: 1. Erceg (IBL Oj^J 14,52 m, 6. Kabič (AK ^ 12,95 m; daljina: 1. Apos*0' (IBL Olimpija) 695 f't Krampi (Triglav) 67* pi 1500 m: 1. Kavka (IBL %V 3.54,15 s., 3. Kukovica (^ 3,57,02 s.; 400 m: 1. Žuhč mesto) 49,4 s., 7. Marcu11 ffl glav) 51,4 sek.; 10.000 m- W ber (ŽAK Ljubljana) 30.5°U Močnik (Triglav) 33.14,4»-*) i palico: 1. Rovan (Brež^ > cm; 2. Malic (Triglav) 40" / Konc (Triglav) 360 cm; V 4x 100 m: 1. Triglav I ^f. Krampi, Škraba, Rudež) *jj Rezultati 2. dne " 400 m ovire: 1. Lopatic { 1.01,62s.; kopje: 1. Kuba\ 0\ Olimpiia) 39,06 m; 200 m: Jij! fenauer (IBL Olimpija) %<).•' y. 10. Strupi (Triglav) ^ H00 m: 1. .Stare (IBL 2.'l5,07s., 3, Klemencic 2 »1.37; 3000 m: 1. Klem^j 11.16,41; LjuKianU 11.16,41; ^-531 l'irn it (1BL( »limpija) l^Jfc Kozina (Triglav) 9,53 m: $ I. Turac (IBL OlimpUg^i 5, Hafner (Triglav) 4,85 j (I" ški: 406 m ovire: 1. Munk0K: Olimpija) 55,17 s.; tros* H Krampi (Triglav) 14,4" [>/ SRS za st. mladince), 2'j,v": (Triglav) 14,48 m; Malnar (Novo mesto) 4^/ jina: 1. Lapajne (Nov« ^ 200 cm, 2. Rejc (Triglav J 200 m: 1. Rugel (VeleiW s., 4. Škraba (Triglav> qo{ 800 m: 1. Marinič (Nov*^ 1.55,38, 6. Kukovica \ $V 1.58,29; 3000 m zapreke: l'ayj šinič (IBL Olimpija) 5000 m: Gaber (ZAK HVJ 14.52,5; disk: 1. Prime £jK \ sto) 54,32 m, 5. Klan^^V glav) 39,24 m. M- Sdi S J*?K- 19. MAJA 1987 GRADIMO 9. STRAN (3@IMiKMJ©IESGLAS gradimo gradimo GRADIMO GRADIMO Bogastvo družbe ni več enonadstropna hiša ,VQn Strupi, gradbeni inženir, ki v Domplanu že 15 let dela lokacijske dokumentacije Predvsem za individualno gradnjo: »Na Gorenjskem drži, in tudi spoštovanja vredna je Veckrat povedana ugotovitev, da vsakdo, ki hišo začne graditi, le-to tudi dogradi. Mi-sl|w, da bo to veljalo tudi v prihodnje, saj je z vsako gradnjo bogatejša tudi družba. Prav je, da že na začetku tega kratkega pogovora, ki bi zaslužil več prostora, ugotovimo, da je urejanje tako imenovanega bivalnega prostora v najširšem pomenu besede opredeljeno z urbanistično dokumentacijo. Sprejemanje poteka po točno določenih postopkih. Ko pa je dokument, ki opredeljuje določen prostor, sprejet, se vključi v njegovo izvedbo tudi strokovna služba. Tokrat smo se pogovarjali z Ivanom Strupijem, ki v Domplanu v Kranju izdeluje že vrsto let lokacijsko dokumentacijo za individualno gradnjo. »Moja naloga je, da v skladu s sprejetimi urbanističnimi oziroma prostorskimi dokumenti opravim operativno delo, in to takrat, ko se nekdo odloči za iQ Qnj° parceli. Najprej seveda pogledam, kakšne so možnosti večkVf■ 0 m dol°čenem zemljišču. Kandidati namreč pridejo najetem S Predlo9oni ali željo, kje bi radi gradili. Če ni zadržkov, je r0 ', moJa skrb, da pridobim vso potrebno dokumentacijo, s kate-zQ Dr-'?odoČi graditelj lahko oglasi v občinskem upravnem organu ko u 'd°bitev lokacije. Naša služba je zato neke vrste podaljšana ro-m± P^nega organa na občini.« 9 »Kakšne so danes možnosti j za individualno gradnjo?« liY\Q*n^0n 0 varovanJu kmetijskih zemljišč je te možnosti zelo i(fetav'' ZdaJ-se' m Primer' ukvarjamo z naselji, za katera veljajo 'Hožh ' urbari'5ttčrii redi. in tudi na takšnih osnovah je že zelo malo • ^osti za novogradnje. Zato se ljudje vedno bolj odločajo za tako novane nadomestne gradnje, adaptacije, rekonstrukcije, prizida- "adzidave .: « • »Pa je sicer še vedno veliko zanimanje za novogradnje?« »Želja je vsekakor veliko. Veliko je primerov, ko bi radi domačo kmetijsko zemljišče spremenili v zazidljivo parcelo. Vendar morom vsakomur že na začetku odsvetovati, naj ne vztraja za vsako ceno pri začetku in izvedbi postopka. Že tako ali tako pri pridobivanju različnih soglasij in dokumentacije včasih mine precej časa, ki je ob današnji inflaciji zelo pomemben. Pa tudi sicer je moja dolžnost, da vsakomur takoj povem, ali se da na določenem mestu graditi ali ne in pod kakšnimi pogoji. Predpisi so namreč tisti, ki opredeljujejo moje delo in delo naše službe, večkrat mi sicer očitajo, da jaz nisem za to, da bi nekdo nekje gradil. Vendar to ni res.« • »včasih so se na Gorenjskem precej odločali za velike, enonadstropne hiše. Kako je danes?« »Kot kaže, smo se v zadnjih 15 letih marsikaj naučili. Ni več tistega prestiža, češ. če ima sosed dve okni, moram jaz imeti tri. in tudi ni več priznano prepričanje, da gradimo enonadstropne hiše za otroke. Danes so v modi, če tako rečem, majhne, visokopritlične hiše. Otroci se namreč,, ko so polnoletni oziroma samostojni, pač največkrat drugače odločajo, kot bi želeli starši. Niso namreč redki primeri, da so zgornja, za otroke rezervirana nadstropja ostala prazna, ko so otroci zrasli. Res pa je tudi, da danes gledamo na gradnjo velike hiše drugače tudi zaradi gospodarskih razmer.« • »Torej imate zdaj manj dela, kot ste ga imeli na primer pred desetimi leti?« »Ne bi rekel. Višek zanimanja in tudi gradnje je bil leta 1980, ko sem moral izdelati dokumentacijo za 800 novogradenj. Danes se je to delo razpolovilo. Vendar pa je prav zradi naana oziroma zvrsti gradnje (adaptacije, rekonstrukcije, prizidave, nadzidave) zahtevnejše. Z vsakim primerom se je treba namreč več ukvarjati. Še vedno pa je značilna dirka s časom.« a. Zalar Sanitarna keramika in kopalniška oprema orodje barve parket material za centralno ogrevanje vhodna vrata okna garažna vrata voc ovodni material GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per-lit, stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev sanitarno keramiko opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod parketi in talne obloge stavbno pohištvo gradbeni material reprodukcijski material za lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 r N KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! vam najugodnejši nakup opečnih \t\ "jonskih izdelkov ter ostali gradbeni ter'al za gradnjo do III. faze. drP?~'na posluje tudi vsako soboto od 7. ( l2-ure. SkP^aoije in prodaja v Stražišču, Pšev-a '8, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, gar derobne stene, mizice, kotne leteve ter več vrst letve za uokvirjenje slik in gobelinov, najnovejše: več velikosti zložljivih dvonamenskih lestev Se priporočamo! N m r 0 C D 0 0 Z o B moaa BALA — IZREDNA PONUDBA POSTELJNE GARNITURE, VELIKA IZBIRA ZAVES IN DEKORATIVNEGA BLAGA, PRTI, BRISAČE... Z o N m r 0 C fl 0 .0 (mimm^mGLAS m stran_gradimo_jo^j^ajaj^ NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČEjE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE o o >g NEMOGOČE JE MOGOČE I NEMOGOČE JE MOGOČE kovinotehna GRADITELJI! Obiščite blagovnico FUŽINAR na Jesenicah. NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE Dobro smo založeni z radiatorji vrhunske kvalitete JUGOTERM Priporočamo vam možnost za nakup na gradbeno posojilo NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE MOGOČE NEMOGOČE JE alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67 - 121 sistem ŽELITE SODOBNO IN LEPO POHIŠTVO7 ŽELITE SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA OPREMO VSEH BIVALNIH PROSTOROV9 EDM sistem TRIGLAV in KOSOVNI PROGRAM vam nudimo v SALONU POHIŠTVA v Železnikih POD UGODNIMI POGOJI: nasvete arhitekta 12 mesečni brezobrestni kredit s pologom brezplačna dostava in montaža na domu predelave m dodelave standardnega pohištva po vaši želji že ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in montaže PRODAJNI SALON JE ODPRT OD 8.-19. ure IN OB SOBOTAH OD 8. —14. URE V SALONU IMAMO STALNE RAZSTAVE LIKOVNIH UMETNIKOV © metalko TOZD Triglav Tržič Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV SIDRNO OREŠALO Za obešanje na strop. Zlasti primerno za viseče strope. Valovita zagozda sidra pri zabijanju tulec razpre in zasidra obešalo. V kombinirano podložno in okroglo odprtino lahko namestimo luknjasti trak, vijak, žico, kavelj, itd. Proizvajamo tudi: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji, ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji. GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA V svojih trgovinah z reprodukcijskim materialom v POLJANSKI in SELŠKI dolini ter v ŠKOFJI LOKI in na TRATI nudi prodajo vseh vrst gradbenega materiala z dostavo na dom — gradbišče z lastnim prevozom. Prodaja kmetijske mehanizacije in vseh vrst reprodukcijskega materiala za kmetijstvo v POLJANAH, SELCAH, na TRATI in na SPODNJEM TRGU v ŠKOFJI LOKI. CENE KONKURENČNE Kupcem nudimo tudi strokovni nasvet za uporabo semen, gnojil in zaščitnih sredstev. ENOTA AVTO PARK nudi ceneni in hiter prevoz. Pohištvo Kranj Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: — V SALONU POHIŠTVA NA PRIM-SKOVEM, tel. 24-546 — V SALONU KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5, tel. 21-485 — IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5, na Jesenicah, tel.81-179 — nasveti arhitekta — strokovna postrežba — kreditni pogoji — brezplačen prevoz do 30 km SGP GRADBINEC KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA PROJEKTIRA: električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh izvedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvani-ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje. PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tipizirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, komandne pulte in vrsto komandnih omaric. INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bolnišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistilnih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih instalacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko nevarnih prostorih. PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju. SERVISIRA: radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske naprave, gospodinjske stroje, motorje, orodne stroje, generatorje, transformatorje in opravlja storitve obratov-nega vzdrževanja. Ob vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate o kvaliteti naše ponudbe. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA H RASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po ugodnih cenah vam nudimo: — stavbno pohištvo INLES — parket in lesene stenske obloge — cement, apno, maltit in mleti kalcit — SCHIEDEL dimnik — betonske bloke, modularno opeko »og Ormož — siporex, porolit, fasadno opeko — strešno opeko in salonitne plošče — stiripor, tervol in izotekt — betonsko železo in mreže — betonske mešalce in samokolnice — notranje in zunanje — vrtne kamine — »monta« strop, montažne garaže — in ves ostali gradbeni matrial, opremo za cef1' tralno kurjavo itd. rad« Če gradbenega materiala, ki ga potrebujete, nimamo na zalogi, ga naročimo in dobavimo v najkrajšem času. no stavimo po želji, tudi na dom. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni aV^ tobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča "Hrastju in nazaj! ^ ČE GRADITE, ČE OBNA VLJA TE, ČE... Različne vrste — izolacijskega materiala — stiropor, plamaflex,... — barv, lakov, premazov — zaščitnih delovnih oblačil ter — Strešno kritino VILLAS dobite če pridete v blagovnico Kranj Oglejte pa si tudi lepe talne in stenske obloge,saj boste z njimi v vaš dom prinesli toplino pomladi. SERVISNO PODJETJE KRANJ l£l Tavčarjeva 45 BE3D Delovne enote: — mizarska—ključavničarska—slikopleskarska —gradbena— krovsko-kleparska —električarska —vodoinstalaterska in centralno ogrevanje GRADITELJI, ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskim'-'tesarskimi, krovsko - kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tklakovskimi, mizarskimi, ključavničarskimiin električarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21 282. L0REKf 19. MAJA 1987 GRADIMO MERKUR KRANJ, tozd Prodaja na drobno V Domu v Naklem vse za dom Trudimo se, da bi kupcem oziroma graditeljem čimbolj ustregli, d ,l?dde,kov v naši prodajalni je vedno dobro založenih z vsemi iz-j^ljd. Prav zdaj imamo zelo ugodno ponudbo orodja iz zreškega rjn.[°ria; Čeprav nas poznajo po vsej Gorenjski, in tudi od drugod Prihajajo kupci k nam, naj povem, da je prednost naše prodajalne tudi bližina ceste, velik parkirni prostor in od 16. marca tudi drugačen delovni čas.« Tako je pred dnevi med ?biskom v Domu v Naklem, ki ,ma naslov Naklo, Cesta na,. Okroglo 8,razlagalnovi poslovodja Merkurjeve poslovalnice v tozdu Prodaja na drobno Tomo Strlič. Pa tudi sami srno se med ogledom prodajalne prepričali, da so na vseh Petih oddelkih zelo dobro zadeni z vsem, kar potrebuje-mo ali pri gradnji ali pa pri ureianju stanovanja. Prodajalca Dom ima res pravo ime. Ce ste graditelj, dobite v njej Ves gradbeni material, če pa *te groba gradbena dela že končali, imajo v Domu tudi Vse za notranjo opremo. Pa pojdimo lepo Po vrsti • V oddelku gradbenega imajo vedno vse vrste opeke, izolacijskih materialov, betonske mreže in betonsko železo, cement, apno, maltit, salonitno kritino, dimnike oziroma dimne tuljave, trapezno pločevino za kritino in oblaganje. Po želji boste dobili v tem oddelku tudi železne cevi, profile, bakreno, aluminijasto ali medeninasto pločevino. • Nič manj popolno ni založen oddelek vodoinstala-cij. Prodajalci, ki vam bodo tudi strokovno svetovali, vam bodo postregli z materialom, ki ga potrebujete od priključka do izliva za vodo. Raznovrstna je tudi izbira peči za centralno ogrevanje, in sicer za etažno ogrevanje ali s traj-nožarečimi pečmi. Sem sodijo tudi trajnožarni kotli, ko-lektorji, solarni bojlerji in ra- MERKUR KRANJ diatorji.Pestra pa je tudi izbira sanitarne keramike. • Če spadate med tiste, ki radi in čimveč naredijo sami, potem se oglasite na oddelku z orodji. Ta oddelek je zelo dobro založen z orodji za različne gradbene poklice, v njem pa bodo našli marsikaj tudi vrtičkarji. Nikar tudi ne razmišljajte preveč, kje bi dobili primerno električno orodje. V oddelku imajo raznovrstno takšno orodje in tudi stroje za obdelavo kovin. Trenutno pa imajo tudi zelo ugodno prodajo orodja zreškega uniorja. Kupljeno tovrstno orodje lahko odplačate v treh obrokih brez obresti • Saj res, skoraj bi pozabili. V Domu v Naklem imajo tudi oddelek Okovje in vijaki. Izbira je raznovrstna in zelo bogata. Radi pa vam bodo tudi svetovali, če se ne boste znali odločiti. Če potrebujete kaj posebnega, se bodo prav tako potrudili, da boste želeno čimprej dobili. Pravzaprav je tako v vseh oddelkih Merkurjeve prodajalne Dom v Naklem. Kupec je namreč tisti, ki oblikuje njihov Dom. • Ko smo se ustavili v oddelku Elektroinstalacije, smo namerno povprašali po nekaterih materialih. Tudi tukaj prodajalcev nismo spravili v zadrego. Imajo praktično vse, kar danes potrebujete za tako imenovana groba in fina elektroinstalacijska dela. Pa tudi nekaj bele tehnike je v tem oddelku. 22 zaposlenih v Domu v Naklem dela in živi za kupce, za graditelje. »16. marca letos smo prav na željo kupcev spremenili delovni čas v prodajalni. Zdaj je naša prodajalna v Naklem odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Kupljeni material oziroma blago na željo kupca tudi dostavimo do doma ali na gradbišče. Skratka, naš vsakodnevni delovni program v prodajalni je takle: kupec, ki pride k nam, ne sme oditi razočaran. Zato smo veseli tudi vsakega nasveta in predloga,» pravi Tomo Strlič. • Obiščite torej Merkur-jevo prodajalno Dom v Naklem. Radi vam bodo postregli ali pa preskrbeli tisto, kar želite. Tudi nasvet je včasih veliko vreden. In tudi vaš nasvet bo v Domu v Naklem vedno dobrodošel. V aprilski nagradni igri je bil za najbolj duhovitega •zbran odgovor Jožeta Bajta iz Kranja. V nagradni igri Sm-o vprašali, zakaj graditelj na sliki trdi, da je izbral Pravo okno, okno tovarne KLI iz Logatca. J°že nam je napisal takole: W%\ **** 2WnWJiin iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa b tem, da je okno zelo kakovostno, je graditelja PaJbolj razveselilo to, da na njem ni rešetk in da bo a°ko skozi brezbarvna stekla realno gledal v svet. f^d dnevi smo se z Jožetom skupaj peljali po okno v , °9atec in qa z njim tudi slikali. Očitno vesel zaradi vj-icv, in y — O lu CD —i OC |o 2: LU O 00 < CD O _I co -z LU 2 ^ < z -) LU -CD m OD POKLIČITE (061)741-711 CD @©S©5š&U©IEIIGLAS 12. STRAN GRADIMO mi metalka METALKA BLAGOVNICA KAMNIK Na zalogi imamo vse za gradnjo hiše in adaptacijo stanovanj ZIDNA OPEKA I 1 i CEMENT I STRESNA OPEKA i BETONSKO ŽELEZO h-1 APNO VSE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO IZOLACIJO VSE STAVBNO POHIŠTVO i T i Sprejemamo večja naročila Ugodne cene Brezplačen prevoz za člane stanovanjske zadruge Kamnik I Pri večjih nakupih organiziramo razkladanje blaga z viličarjem Informacije: Metalka, blagovnica Kamnik telefon (061) 832 - 281 1 titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o., kamnik, kovinarska 28 TITAN kamnik 1) 831 811, telex: yu 31163, p. p. 67, telegram: titan kamnik Proizvodni program: — navadne in cilindrične.ključavnice — pocinkani in nepocinkani fittingi — elementi za enocevni sistem centralnega ogrevanja — vlitki iz temprane litine — smučarske vezi tvrolia — električni stroji za prehrambeno industrijo — drugi izdelki za široko potrošnjo Umetnokovinska obrt UKO Kropa nudi graditeljem stanovanjskih hiš, stanovanj in počitniških hišic v svoji prodajalni v Kropi in v večjih specializiranih trgovinah ročno kovane izdelke: — kljuke, — zaščitne mreže, — svetila, — svečnike — in razne druge okrasne predmete Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Vsi stolovi stoli la polju pod obronki Kamniških planin stoji Stolov prodajni salon. Preuredili smo ga in odslej se vam predstavlja v novi podobi. %^biščite nas, porodile se vam bodo nove ideje, odkrili boste nove možnosti ter videli najnovejše izdelke. In to ne le Stolovih programov. Tu so še novogoriški Meblo. Simpo iz Vranja, ajdovska Lipa, kamniška Ideja in številni proizvajalci dekorativnih predmetov. M, lorda je razlog več, da pridete k nam na Duplico, tudi v tem, da bomo vsi v salonu poskrbeli za lepšo podobo prostorov z razstavami priznanih likovnih umetnikov. N a svidenje torej I N T E R I E R DUPLICA tel. (061) 831-830 STOL industrija pohištva kamnik ep stol T°REK. 19. MAJA 1987 GRADIMO 13. STRAN (M^MlEHGIJkS Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje Ste ? Zavarujte adnj Naj vas med gradnjo ne preseneti nesreča, ki, žal, nikdar ne počiva. Najpomembnejše pa je, da je zavarovalno kritje čimbo j realno, saj zavarovanje v*lja vse leto.Premislite, kaj boste v enem letu vgradili, in se oglasite v zavarovalnici. Razmišljate o gradnji ali pa ste že graditelj? Morda ste član zadruge, ki je že poskrbela za vse oblike zavarovanja med 9radnjo, tako za požarno, gradbeno nezgodno in odgovornostno (v tem primeru je širše Jamstvo celo cenejše, kot če se sami odločite a Požarno zavarovanje). Rekli boste: Zdaj pa se zavarovanje. Saj je že tako dovolj skrbi in ela s pripravami in gradnjo! Nočemo vas po nepotrebnem gnjaviti. Radi bi vas le opozorili, da je na zavarovanje y . treba misliti že pred gradnjo in med njo. erJamemo, da ste dosledno vztrajali in da so aaJ električne in plinske instalacije pravilno in strokovno projektirane in vgrajene, da ne bi kasneje prišlo do požara. Pomembna je tudi asčita ostrešja. In morda ste ob pripravah na 9radnjo pomislili celo na to, kako naj objekt stoji. Metorologi vedo namreč povedati arsikaj tudi o tem. Ne vseeno, kako stoji hiša ln kakšno streho ima, da je ne bi poškodoval eter, na primer. Pregovor pravi: ne kliči vraga nad glavo, saj sam rad pride. Podobno je tudi z nesrečami in škodami med gradnjo. Prav zato b: vsak graditelj že pred začetkom gradnje ^oral imeti med obveznimi nalogami, ki jih ne gre spregledati, tudi zavarovanje. (zaklenjenem) prostoru. V takšnem primeru je možno tudi zavarovanje proti vlomu. Požarno zavarovanje pri gradnji pa se lahko razširi proti različnim nezgodam, nespretnosti, malomarnosti in podobno,pa tudi proti napakam v tako imenovanih tehnično-računskih osnovah, proti konstrukcijskim napakam in izvedbenim delom, slabemu materialu, lomu, premaknitvam ... Pri vseh tovrstnih zavarovanjih pa je najbolj pomembno, da čimbolj*natančno določite zavarovalno kritje. Zavarovanje velja namreč eno leto. Zato bi morali v zavarovalni vsoti upoštevati vse, kar nameravate v tistem letu vgraditi, pri čemer pa ne bi smeli pozabiti tudi na inflacijo. Skratka, ocenite in skušajte zavarovanje skleniti za čimbolj realno dejansko vrednost. Pa še beseda, dve o posojilih. Brez njih pri gradnji običajno ne gre. Praviloma pa tisti, ki posojilo daje, zahteva tudi kritje. Eno takšnih kritij je tudi tako imenovano vinkulacijsko potrdilo. Takšno potrdilo dokazuje, da je objekt, ki je v gradnji oziroma zgrajen do določene faze, zavarovan skupaj s še nevgrajenim materialom. Ob morebitni škodi ima posojilodajalec pravico do povračila posojila iz odškodnine, ki jo izplača zavarovalnica, če graditelj posojila ne more vrniti. Pogosto pa si graditelji kritje na podlagi vinkulacijskega potrdila napačno razlagajo. Ni namreč dovolj, da se vinkulacijsko potrdilo nanaša le na posojilo, marveč se mora na dejansko vrednost objekta. Zgodilo se je namreč že, da je graditelj vskladiščil gradbeni material in stavbno pohištvo za gradnjo novega objekta. Materiala in gradnje ni zavaroval, čeprav so mu v delovni organizaciji odobrili večje posojilo za gradnjo. Potem je nastal požar in vse mu je pogorelo. Ker ni bilo zavarovanja, je posojilo moral vračati, denarja za nadaljevanje gradnje pa ni bilo. Skušali smo vam na kratko čimveč povedati o zavarovanjih,ki jih rabite, še preden zakopljete na gradbišču in tudi med samo gradnjo. Svetujemo vam, da se oglasite v zavarovalnici in se pogovorite o oblikah zavarovanja. Poznano je tako imenovano požarno zavarovanje, ki se lahko sklene za objekt v gradnji oziroma za že zgrajeni del objekta. Prav pa je, da zavarujete tudi material, ki še ni vgrajen. Pogoj za zavarovanje materiala, ki ga boste vgradili v enem letu (kolikor časa traja zavarovanje) je, da je shranjen v zaprtem SLOVENSKE ŽELEZARNE 64270 Jesenice, Cesta železarjev 8 telefon: (064) 81 231, 81 341, 81 441 teleks. 34526 ZELJSN, Jugoslavija telegram: Železarna Jesenice pODAJNI .Materiali za varjenje ?Maščene elektrode za obločno varjenje 2? licenci Oerlikon) *Hrnenizija 0 2,5 — 6 mm 'pe za plamensko varjenje ?.,rnenzije 0 2,5— 6 mm lce za varjenje v zaščitnem plinu C02 JJj^enziije 0 0,6 —1,6 mm na ?'^stničnih in žičnih kolutih po I« kg w ce za avtomatsko varjenje pod pra- ?lr**enzije 0 2,0 — 6,0 mm JCe za varjenje v zaščitnem plinu — mig ?.lrnenzi|e 0 0,8 — 2,4 mm '5e za varjenje v zaščitnem plinu—TIG penzije 0 2,0 — 4,0 mm akovi za navarjanje pod praškom r^ški za avtomatsko varjenje: taljeni, J Slomerirani ŽELEZARNA JESENICE VAM NUDI PRI GRADNJI NASLEDNJE MATERIALE IN KONČNE IZDELKE: kovinski hladno oblikovani profili oblike in dimenzije debelina 1,5 — 8 mm dolžina maks. 21.000 mm kotniki širine 30— 200 mm L prifil širine 20—200 mm U prifil širine 20— 400 mm Z, C in ornega profil širina ra; vitega traku do 500 mm vratni podboji vrste in dimenzije: tunelski, suhomontažni, mo-kromontažni, sestavljivi standardne širine 602 — 902 mm standardne debeline 50— 230 mm standardne višine 1981 mm posebne izvedbe z nadsvetlo-bo po naročilu žeblji dimenzije debeline od 0 1,2 — 7 mm dolžine od 14 —200 mm mimmmmGiJis u. stran. GRADIMO TOREK, 19. MAJA Hjj UGODNI POGOJI ZA NAKUP POHIŠTVA V SALONU ARK V IDRIJI Pri nakupu v salonu pohištva ARK v Idriji veljajo za vse kupce pohištva nižje cene in ugodni kreditni pogoji. Poleg osnovnega programa vam nudimo dodelave našega pohištva po vaših željah. Še nižje cene pa veljajo za opuščene programe. Salon ARK vam ponuja še oblazinjeno pohištvo in svetlobna telesa novogori-škega Mebla, kristal iz Rogaške Slatine, slovite idrijske čipke, izdelke kamniške Ideje ter avdio in video naprave iz Contalove konsignacijske ponudbe (za katere pa ne veljajo posebni pogoji). Pridite v Idrijo, ne bo vam žal. Salon je odprt: vsak delavnik: od 8. do 19. ure vsako soboto: od 8. do 18. ure vsako nedeljo: od 9. do 15. ure (Kaj takega se lahko primeri samo v Idriji!) SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija Idrija, n. sol. o. 65280 Idrija, tel: 065/71 - 855 PROIZVAJATE DOBER IZDELEK? IMATE NA POLICAH KVALITETNO BLAGO PO UGODNIH CENAH? PRIPRAVLJATE PRODAJNO AKCIJO? NUDITE KVALITETNE STORITVE? ORGANIZIRATE PRIVLAČNO PRIREDITEV? ŽELITE MED GORENJCI USTVARITI DOLOČENO MNENJE O VAS? Pridružite se tistim, ki vedo, da je eden od pogojev za uspešno trženje na Gorenjskem tudi objavljanje v Gorenjskem glasu. V ekonomski propagandi ČP Glas na Cesti JLA 16 v Kranju bomo veseli vašega obiska ali telefonskega klica na številki 23-987 ali 28-464! C«MS&MEEGLAS za tiste, ki hitijo ob pravem času od 20. maja 1987 dalje i o % popusta za STAVBNO POHIŠTVO iz proizvodnega programa Jelovice IN DRUGE UGODNOSTI PRI NAKUPU Vse informacije dobite v POSLOVALNICI ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel. :064/61-361 delovni čas: od 7. do 15. ure ob sobotah od 7. do 12. ure ZA TOPLOTO VAŠEGA D0^ 1 m JELOVICA (064) 61 361, 61 185 OPTIKA „. VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 , (nasproti Delikatesi Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi j in specialnimi leča**1' Izdelujemo na receP* in brez njega V Metalkinih trgovinah vam ob strokovnem svetovanju nudimo vse, ka( potrebujete za gradnjo, obnovitev al' opremljanje stanovanja. Prodajalna v Domžalah: izdelki črne in barvne metalurgije, gradbeni material, keramične ploščice, oprema za kopalnice, vodoinstalacijski material . . . Blagovnica Kamnik: barve, laki, talne obloge, kuhinje, ^ bela tehnika, stavbno pohi5 parket, gradbeni material • • " 1 © metalka Trn,- i ,>I3R0T MAJA 1987 REPORTAŽA 15. STRAN (gr®3Mi5SoiJ©IESGLAS Gla- Vn' Pnreditelj Alpskega večera je bil Alpski kvintet ^fiski večer Bled 87 Čeprav je prireditev trajala skoraj pet ur, je 3000 obiskovalcev vztrajalo do konca Polke in valčki navduševali Bled 10 . Vne , maja — Dvanajst ansamblov in še gorjanski godbeniki, tri tisoč obiskovalcev in pet ur narodno zaba-got lasbe je v veselem razpoloženju ob dobri postrežbi prestalo krstno šrireditev, ki bo zaradi odmevnosti prav v° lahko postala tradicionalna. Bil dovaii p tak°. kot smo napove-^ravzaprav bi se tri tisoč ljubiteljev narod -li j! avne glasbe, ki so napolni-sobot°rtno dvorano na Bledu v nial0 ZVečer. najbrž težko stri-bil0 i zgolj z ugotovitvijo, da je da ie kP?' Bolj Pravilna Je ocena, poif Ua za ljubitelje valčkov in tje 7prireditev res pravo doživeta <* Prireditelje, Alpski kvintet Uristično poslovno skup-pa lT\ Turistično društvo Bled, *dai 0mno pomeni, da bodo ra|; :naPovedovano obljubo mo-naDr2polniti. Ob letu naj bi bila sicer aamu dnjga prireditev in ^bski večer Bled 88. na°S 20• uri je bila velika šport-nutQVorana polna in nekaj mi-^enPu tem se 3e z avizom Po je-u bliz' Triglava začela prire- ditev, ki je kljub skoraj pet ur trajajočem programu minila pravzaprav zelo hitro. Za neupravičenega se je že na začetku izkazal strah, da bo deset tisoč vatov preglasnih za kakovostno izvedbo valčkov in polk dvanajstih ansamblov. Tudi ekipa Radia Ljubljana, ki je poskrbela za to, zasluži priznanje. Priznanje pa gre nedvomno tudi gostinskim delavcem. S postrežbo so bili kos množici, najbrž pa so tudi sami zadovoljni. In če že govorimo o zadovoljstvu, povejmo še, da so bili tudi člani ansamblov zadovoljni nad celotno prireditvijo. Takšno oceno nam je včeraj (torek) povedal organizator ansambla Alpski kvintet Stane Knific, ko nas je obiskal v uredništvu. Zadovoljni pa bodo prav gotovo tudi vsi tisti, ki si bodo celotno prireditev po zaslugi televizije in režiserja Igorja Praha poleti v nedeljskih dopoldnevih lahko ogledali na malih ekranih. A. Žalar Slike: F. Perdan V znamenju prireditve je bila tudi televizijska ekipa Simpatična Tajda Lekše in Boris Kopitar. Boris je poskrbel tudi za smeh. Saj ju poznate? Elda Viler in Damir Koren kvinteta je bil od gorenjskih ansamblov tudi an ei Gorenjci Čeprav so navduševali vsi, je še posebej navdušil ansambel Vita Muženiča Ansambel Oststeierer trio s pevkami pa je del nastopa moral celo ponoviti i ^žSi^vo mineralov in fosilov je obiskalo preko 8000 obiskovalcev žič je znova navdušil ih naše zemlje. To nam odkrivajo ne le geologi,temveč tudi številni ljubitelji mine-* cenimo delo in prizadevanja teh entuziastov. Razstava mineralov in fosilov v Trii ' rrav i-"*—" * »jh»v?»»»wi ... » — Dobiti mora vse družbeno priznanje, postati mora del naše nacionalne dejavno-h °tv0 S .°z' ta^e razstave se mladi rod vpeljuje v to znanstveno disciplino, ki je izrednega družbenega pomena, je med drugim ^ov^lrazstave v petek, 15. maja, poudaril član predsedstva SRS in predsednik častnega odbora 15. mednarodne razstave mi- ln fosilov Andrej Marine. i Hi ci so pokazali tudi stare ru- 'drijski rudnik živega srebra je predstavil svoje silno zanimive minerale in kristale pa tudi izredno lepe primerke idrijskih čipk. Na 1700 kvadratnih metrih je letos v Tržiču razstavljalo rekordno število razstavljal-cev, preko 50, od teh je bilo 32 tujih. Na ogled je bilo nekaj posebnosti, kot je bila na primer razstava izdelave kovancev pod naslovom "Od rudnine do denarja , predstavitev pridobivanja zdravilne vode v Rogaški Slatini, izdelkov steklarske šole iz Rogaške Slatine in podobno. Po dolgih letih se je spet predstavil Rudnik živega srebra iz Idrije, ki je s svojimi odličnimi primerki mineralov in kristalov ter osnovne kamenine cinabarita, posebno pritegnil tuje obiskovalce. Kot vedno, so tudi tokrat silno privabljali edinstveni minerali in kristali rudnika Trepča, ki'veljajo za najlepše v Jugoslaviji, pa tudi iz rudnika Bor. Prvič so se na tej razstavi predstavili tudi makedonski rudniki, Prilep, Zleto-vo, Jahimovo in Majdan. Velika gneča je bila seveda tudi pri prodajalcih obdelanih in neobdelanih poldragih kamnov iz tujine. Niso pa manjkali Ljubitelji kristalov in mineralov so lahko v Tržiču tudi kaj lepega kupili — prave ohridske bisere je imela naprodaj Olga Filova iz Ohrida. — Foto: D. Dolenc tudi ohridski biseri, s katerimi se vsako leto predstavi Olga Filova iz Ohrida. Posebej pa gre pohvaliti izredno lepo in bogato zbirko opalov Hrvatskega prirodoslovnega muzeja. Posebno pozornost je vzbujala slikarska razstava Dore Belić-Žunić iz Zagreba, ki je za svoje motive izbrala prav poldrage kamne. Na slovesni otvoritvi v petek, 15. maja, zvečer, so bile podeljene društvene plakete. Za častna člana društva sta bila imenovana prof. dr. Tomislav Ivanov iz Makedonije in dipl. ing. geologije Vjekoslav Brajdič iz Zagreba. V kultur- nem programu pa je s celovečernim koncertom nastopil moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina. Razstavq si je v soboto in nedeljo ogledalo preko 8000 obiskovalcev in tržiško društvo prijateljev mineralov in fosilov ocenjuje, da je razstava dosegla in tudi presegla pričakovanja. Zanjo je vse več zanimanja v svetu, to dokazuje tudi število razstavi j alcev, ki iz leta v leto raste, društvu pa gre vse priznanje, saj razstava že petnajst doživlja stalen vzpon v kvaliteti in zanimivosti. D. Dolenc GLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA Planinsko društvo Ljubljana — Matica Kadrovska komisija Trdinova 8 Ljubljana objavlja za svoje planinske postojanke Savica, Komna, Sedmera jezera in Kredarica prosta dela in naloge TREH OSKRBNIKOV PETIH KUHARIC DESETIH KUHINJSKIH POMOČNIC PETIH NATAKARIC PETIH SOBARIC - SNAŽILK Delo je za določen čas - za sezono 1987. Kuharico, kuharsko pomočnico, sobarico in natakarico za Komno pa bomo zaposlili za nedoločen čas. Oskrbniki morajo biti KV gostinci ali drugače usposobljeni delavci. Pisne ali osebne prijave sprejemamo 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. Poskusno delo traja tri mesece. SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. UČITELJA (P) za pouk zgodovine in geografije 2. UČITELJA (P) ekonomista za pouk strokovnih predmetov Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Srednja šola za trgovinsko dejavnost Kranj, komisija za delovna razmerja, v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri kandidata boste obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. Začetek delovnega razmerja 1. septembra 1987. EMONA COMMERCE, proizvodnja in trgovina n. sub.o. TOZD OBALA oskrba ladij, letal in maloobmejni promet n.sub.o. Koper, Verdijeva 4 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog v PROSTI CARINSKI PRODAJALNI TOPLICE-BLED VODJA PROSTE CARINSKE PRODAJALNE Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, aktivno znanje enega svetovnega jezika, dve leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in poskusno delo tri mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Emona Commerce TOZD Obala Koper, Verdijeva 4, 66000 Koper. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE Bled TOZD Turizem in rekreacija Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA DVORAN IN ŠPORTNIH OBJEKTOV — 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne usmeritve, pogovorno znanje enega tujega jezika, poskusni rok traja tri mesece, 3 leta delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Turizem in rekreacija Bled, 64260 Bled, C. svobode 13 s pripisom: komisija za delovna razmerja. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD GE JESENICE, n.sol.o. Jesenice, Prešernova 5 objavlja prosta dela in naloge CISTILKE za gradbišče Merkur Naklo Pogoji: osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — čas dela na gradbišču Merkur Naklo, in s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: GIP Gradiš TOZD GE Jesenice, Prešernova 5. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ DOPOLNITEV SKUPNEGA RAZPISA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1987 - 88 V Delu je bil 1.4.1987 (št. 76) objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987-88. kjer so podatki tudi za vse gorenjske občine. Po tej objavi smo prejeli nekaj popravkov in dopolnitev, in sicer: — v občini Kranj se na strani 12 ime štipenditorja pravilno glasi Vodnogospodarsko podjetje Kranj (in ne Vzgojnovar-stveno podjetje Kranj). V občini Škofja Loka se pred DO Elektr. računalniški center Škofja Loka zapiše še Alpetour. — Dodatno organizacije razpisujejo kadrovske štipendije: Odeja Šk. Loka 4 štipendije za tekstilnega konfekcionarja II. (IV. stopnja); Kmetijska zadruga Škofja Loka 1 štipendijo za ekonomista (VI. stopnja); Gidor Gorenja vas 2 štipendiji za strojnega tehnika (V. stopnja). Kandidati za objavljene štipendije si podrobnosti o štipendiranju lahko ogledajo iz razpisa v Delu, potrebne informacije bodo dobili tudi v skupnostih za zaposlovanje in v kadrovskih službah štipenditorjev. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, P.O. KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj, razpisuje za šolsko leto 1987/88 naslednja dela in naloge POUČEVANJE STROJNIH ELEMENTOV IN STROJESLOV-JA - 1 učitelj Nastop dela 1.9.1987. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih je predpisal strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje oz. so določeni z vzgojno —izobraževalnim programom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Cesta Stanetga Žagarja 33. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge GOSPODARJA PARKA delo se opravlja v Mehaničnih delavnicah v Škofji Loki Pogoji: srednja šola strojne ali prometne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, ali poklicna šola avtomehanske stroke in 3 leta delovnih izkušenj. Izpit za voznika B, C in D kategorije. Poskusno delo traja 3 mesece. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Škofji Loki. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. □□□ES •TJE vabi k sodelovanju 1.1-2 GRAFIČNA INŽENIRJA ali TEHNIKA ali INŽENIRJA ORGANIZACIJE PROIZVODNE USMERITVE (predhodno grafični tehnik) za delo na področju tehnološke priprave dela 2. 2 KARTONAŽERJA za delo pri urejanju strojev Če imate tak poklic in ste mladi ter dinamični, vas vabimo, da se oglasite na razgovor v kadrovsko službo Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka, Kidričeva c. 82. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. VOZNIK AVTOBUSA ZA DE KRANJ - več delavcev 2. VOZNIK AVTOBUSA ZA DE RADOVLJICA - 3 delavce 3. VOZNIK AVTOBUSA ZA DE ŠKOFJA LOKA 4. SPREVODNIK ZA DE KRANJ - več delavcev 5. SPREVODNIK ZA DE RADOVLJICA - 2 delavca Pogoji: pod 1 — 3.: poklicna šola avtomehanske smeri ali šola za voznike in 2 leti delovnih izkušenj kot voznik C kategorije, izpit D kategorije. Poskusno delo traja 3 mesece in test s področja dela. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v kraju enote, za katero se prijavljajo, en kandidat pa s stanovanjem na Jesenicah. Sposobnost komuniciranja v slovenskem jeziku. pod 4 - 5.: končana osnovna šola ali II. stopnja usmerjenega izobraževanja in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Sposobnost komuniciranja v slovenskem jeziku. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Kranju in Radovljici. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Preklicujemo objavo del in nalog administrativnega referenta v TOZD Potniški promet Kranj, ki so bila objavljena dne 17.4.1987 v časopisu Glas. Časopisno podjetje CMLiflJS Kranj, Cesta JI A 6 objavlja licitacijo osnovnih sredstev z naslednjimi izklicnimi cenami: 1. stroj za knjiženje ASCOTA s priborom 300.000 din 2. razmnoževalni stroj CYKLOS M 206/R (električni ciklostil) 270.000 din Ogled naštetih osnovnih sredstev je možen v poslovnih prostorih na Cesti JLA 16, Kranj,vsak dan od 7. do 13. ure. Pisne ponudbe pošljite na naslov ČP GLAS, Cesta JLA 16, Kranj,do 3. junija 1987. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE TOZD OSNOVNA ŠOLA JESENICE - BOH. ODREDA KRANJSKA GORA Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja TOZD Osnovne šole Jeseniško — Bohinjskega odreda Kranjska gora razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Pogoji: kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli, imeti mora pedagoško izobrazbo, pet let delovnih izkušenj v vzgojno —izobraževalnem delu, organizacijske in strokovne sposobnosti, biti mora družbenopolitično aktiven Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ Jesenice TOZD Osnovna šola Jeseniško - bohinjskega odreda Kranjska gora — razpisna komisija za imenovanje ravnatelja. DZS Ljubljana Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja pr°s dela in naloge PRODAJALEC V. ke Rj v poslovalnici Tržič za določen čas (nadomeščanje delav je na porodniškem dopustu) Pogoji: srednja šola trgovske smeri (IV. stopnja) Dela in naloge razpisujemo za določen čas. Poskusno delo J določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih DO. , g0. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju P jev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Državna za Slovenije, kadrovski oddelek, Ljubjana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dn opravljeni izbiri. DRUŠTVO INVALIDOV ŠKOFJA LOKA Društvo invalidov Škofja Loka praznuje 23. maja 1987 pet» sto obletnico ustanovitve društva in mednarodni dan ^ dov. Praznovanje bo v Škofji Loki v dvorani Gradiš na *r Pričetek proslave bo ob 15.30. Člani društva, vljudno vabljeni! . s8 Prevoz od Škofje Loke do Trate preskrbljen. Odhod avtoDU ob 15. uri. Jutri zasedanje radovljiške skupščin^ Poudarek gospodarjenju in varnostnim razmeram J/v Radovljica, 18. maja — Delegati vseh zborov ra vljiške občinske skupščine bodo jutri, v sredo, na 10.g. nih sejah obravnavali analizo gospodarjenja in izy J nja resolucije v preteklem letu, poročilo o uresnice . nju programov za izboljšanje gospodarjenja v ^el°v.pe organizacijah, ki poslujejo z izgubo ali imajo druga ^ težave, poročilo samoupravnega sklada za izvajanje tervencij v kmetijstvu in porabi hrane za leto 19" načrt za letos, poročilo o varnostnih razmerah v.5anje vljiški občini in o izvajanju priporočil za izbolJsa razmer, ki jih je skupščina sprejela junija lani. De» ^ ti bodo obravnavali tudi predlog odloka o okvin1^ obratovalnem času v radovljiški občini ter °snUge-odlokov o obveznem združevanju denarja za P0^^ vanje pridelave hrane, o priznavalninah udeležen NOV, o podstanovalskih razmerjih, o razglasitvi st ga mestnega jedra Radovljica za kulturni in zgodoi ski spomenik in o spremembah in dopolnitvah odio* s javnem redu in miru. Ugotavljali bodo splošni in*f jo za položitev 20-kilovoltnega kabla od RTP Bied g transformatorske postaje Jarše in obravnavali Prerazdelitve solidarnostnih sredstev za financiranje ^ jevnih skupnosti ter odgovore na delegatska vpras^ o obnovi bungalovov pri Mladinskem domu v Boh1,, o ureditvi odlagališča v Ribnem in o širitvi golf i£r na Bledu. C Z- Rally starih vozil •e-Adria Alp čad«!! Bled, 18. maja — Beljaški Oldtimer club prireja v ^ vanju z avto-moto klubom Ljubljana od 23. do 30. maJ Jjw mednarodni rally starih vozil Alpe-Adria. Okrog 180 vo jj M iz desetih evropskih držav bo krenilo na pot z avtom0 ^ motorji, starimi od 22 do 82 let, iz Celovca proti Beljaku, M v Videm in Trst, na jugoslovansko stran do Portoroža x®^$" do Pule, Opatije, Ljubljane in nazaj do Celovca. ^ jjjV' 29. maja, se bodo za eno uro, med 11. in 12. uro, usta M Bledu, kjer naj bi si potešili želodce in se malo odpoču1' $ sko turistično društvo bo na kontrolni točki vsakem" jtf načrt kraja, vodič po blejskih restavracijah in gostil" drugi propagandni material. ^ Neprevidno prehitevanje — Josip Tutič, 1963, iz U ^ je v soboto malo po poldnevu peljal s svojim avtom[ym štejskem klancu navzdol. Neučakan je začel nep* fj|fj prehitevati vozila pred seboj in trčil v avtobus, ki Je „ t( lial nasproti. Voznik avtobusa Janez Jelene iz * škofji Loki se je umikal skrajno desno, a nesreče ^ ^ le ni mogel preprečiti. Huje ranjena sta bila vozn> ^ Tutič in njegov sopotnik Luka Čorkovič, 1961, iz ** Gradiške. — Foto: A. Zalar MAJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 17. STRAN 9j*d*rsko kmetijska zadruge srednja vas v Bohinju Na Podlagi sklepa ZS z dne 30.4.1987 a) izpisuje prosta dela in naloge za mandatno dobo štirih let 1 VODJE DE LESNA PREDELAVA P°goji:inz. ali diplomirani inž. lesarstva, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pogoji iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Radovljica. *• VODJE DE KMETIJSTVO ^gojHnž. ali dipl. inž. kmetijstva ali kmetijstva za živinorejo, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pogoji iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Radovljica. ^ objavlja prosta dela in naloge p V°DJE DE KLAVNICA IN MESARIJA živilski tehnik in dve leti delovnih izkušenj {asrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen ndidat i naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- ja \» 1 fi J * «----J J L---J ---------"--* " «* r w h * w dneh od dneva objave na naslov: GKZ Srednja vas v ^nir>ju, 64267 Srednja vas v Bohinju. ljubljanska banka Temeina banka Gorenjske Kranj ^lov renjsj^a skupnost Ljubljanske banke, Temeljna banka Go-z (jne .e Kranj na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja 11.5.1987 objavlja dela in naloge - ^PRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO j. Vil. zahtevnostna stopnja ekonomske smeri plovno razmerje sklenemo za določen čas - za čas usposa-bWja za samostojno delo (12 mesecev). f^ave naj kandidati skupaj z dokazili o i^^banka" lev Pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, hmeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA ° l*U bomo kand.date pisno obvestili v 45 dneh po konča-nem zbiranju prijav. ALPETOUR &AL0KA ^v 4/b ml &2D Ds^i^Petour razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov del« i ° Promet Škofja Loka in TOZD Hoteli Škofja Loka ' ^CUNOVODJA TOZD HOTELI ŠKOFJA LOKA DO PROMET ŠKOFJA LOKA ^ODja **0Si%A sektorja za ekonomiko in organizacijo 4. VRANJA u°ja skijvdišcno-nabavnega sektorja 3,VODj^ ^olee ^ neg h °^ev' Predpisanih v 511. čl. ZZD, in pogojev iz druž-^Orai fj°6°vora o uresničevanju kadrovske politike v občini J° kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: k>d i. ... •višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta Pod 2 .u?treznih delovnih izkušenj •visoka izobrazba pravne smeri, štiri leta ustreznih de-&Od 3 , 'ovnih izkušenj •• ^isokaali višja izobrazba ekonomske,organizacijske, računalniške ali upravne smeri, 2 oz. 4 leta ustreznih de-4 . .Vrdh izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika • Vlšja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali strojne smeri, 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izku-^nj, vozniški izpit B kategorije, pasivno znanje nem-škega jezika r ,l^en0vav^anJe razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat ^$ne &n ZQ ^ *e*a' z mo^nostJo ponovnega kandidiranja, h^ilj P^nudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in do-J^jo v i J.zP°hijevanju zahtevanjih pogojev naj kandidati poš-j^Pet0l 5 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: SOZD 0 "za ' kadrovski sektor Škofja Loka, Titov trg 4/b z ozna- &o K0n/a Svota se bosta o izbiri kandidatov odločila v 60 dneh •tili v i?nem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obve-15 dneh po izbiri. I bombažna predilnica in tkalnica \ tržič razglaša naslednja prosta dela in naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. člena zakona o delovnih razmerjih V TOZD OPLEMENITILNICA 1. zlaganje in pakiranje 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: končana osemletka, tečaj iz označevanja proizvodov, 6 mesecev delovnih izkušenj in poskusno delo 45 dni 2. upravljanje razpenjalnega sušilnika 1 oseba za nedoločen* čas Pogoji: industrijska poklicna šola, poznavanje dela pri razpe-njalno-sušilnem stroju in 1 leto delovnih izkušenj, ali končana osemletka, poznavanje dela pri razpenjal-no-sušilnem stroju, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni 3. pripravljanje raztopin 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: industrijska poklicna šola, tečaj iz osnove kemije in 1 leto delovnih izkušenj, ali končana osemletka, tečaj iz osnov kemije, 2 leti delovnih izkušenj in poskusno delo 45 dni 4. beljenje tkanin 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: industrijska poklicna šola, tečaj iz osnove kemije, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 45 dni 5. vodenje adjustirnega oddelka 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: 4 —letna srednja šola tekstilno - kemijske ali ustrezne tekstilne šole, znanje s področja skladiščenja in 1 leto delovnih izkušenj ali mojstrska šola ali ustrezna poklicna šola, znanj'e s področja skladiščenja, 4 leta delovnih izkušenj in poskusno delo 60 dni 6. deljenje komadov 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: končana osemletka, tečaj iz označevanja proizvodov, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 45 dni 7. kosmatenje tkanin 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: končana osemletka, tečaj iz kosmatenja tkanin, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 45 dni 8. kondenziranje tkanin 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: končana osemletka, tečaj iz kondenziranja tkanin, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 45 dni 9. evidentiranje surovih tkanin 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola, poznavanje posameznih artiklov in 6 mesecev delovnih izkušenj ali končana osemletka, poznavanje posazmeznih artiklov, 1 leto delovnih izkušenj in poskusno delo 30 dni Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. Lit h LTH - DO THN* Škofja Loka, n.sol.o. Na podlagi sklepa DS DSSS objavlja razpisna komisija razpis za zasedbo prostih del in nalog VODJA RAZVOJNEGA CENTRA Pogoji: končana visoka šola strojne ali elektro smeri in opravljen magisterij, 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih, aktivno znanje enega tujega jezika. Kandidati naj pisne vloge z ustreznimi dokazili pošljejo na naslov: LTH - DO THN - kadrovska služba - Škofja Loka, Kidričeva 66, in sicer v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po odločitvi DS DSSS. sozd zgp giposs ljubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.0. Kranj, Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe Kranj objavljamo razpis za proste naloge in opravila: KNJIGOVODJA OSEBNIH DOHODKOV Pogoj: srednja šola ekonomske smeri z enoletnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov. SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. PODJETJI Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 30.4.1987 Emblala-žno grafično podjetje Škofja Loka objavlja javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev. Licitacija bo 25. maja 1987 na dvorišču delovne organizacije, Kidričeva c. 82, Škofja Loka. 1. hidravlična stiskalnica za baliranje odpadnega papirja, tip hpb - 24 v, leto izdelave 1979, izklicna cena 2.500.000 din 2. fotokopirni stroj rank xerox 660 (potreben popravila) s potrošnim materialom, leto izdelave 1975, izklicna cena 100.000 din Ogled bo 25. maja 1987 od 7. do 9. ure v prostorih delovne organizacije. Varščino v višini 10 % od izklicne cene je treba plačati do 13. ure. Licitacija se bo začela ob 13. uri istega dne. Kupec plača 30,9% prometnega davka. Izlicitirano blago je treba plačati v 15 dneh. abc pomurka, loka proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Skofj£& Loka tozd prodaja na drobno ponovno objavlja prosta dela in naloge za 1. vec prodajalcev za delo v prodajalnah z živili 2. eno prodajalko za delo v tekstilni prodajalni v Medvodah Prodajalce rabimo za področja Ljubljana —Šiška, Medvod z okolico in Škofje Ldke z okolico. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s kandidati, ki bodo imeli končano šolo za prodajalce (za delo v tekstilu — šola za prodajalce tekstilne stroke) ali kako drugo poklicno šolo oz. prakso pri delu v trgovini. Prijave bo sprejemala kadrovska služba podjetja ABC Po-murka, LOKA, Delovna skupnost skupnih služb, Kidričeva 54, Škofja Loka, kjer lahko dobite tudi informacije po telefonu, številka 61 — 461. TOZD OSNOVNA ŠOLA GORENJSKEGA ODREDA ŽIROVNICA Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZD OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica Pogoji: kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene s prvim odstavkom 89. člena Zakona o osnovni šoli, imeti mora pedagoško izobrazbo, pet let delovnih izkušenj, organizacijske in strokovne sposobnosti, biti mora družbenopolitično aktiven Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ Jesenice TOZD Osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica — "za razpisno komisijo". stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica Šercerjeva 22 Vabimo k sodelovanju več mizarjev za dela različne stopnje zahtevnosti pohištvenega mizarstva, notranje opreme in stavbnega mizarstva. Delo je zanimivo, strokovno in ustvarjamo z delovnim časom v dopoldanski izmeni. Pogoj je znanje mizarskih del in najmanj končana osnovna šola oziroma II. ali III. stopnja srednje šole za lesarstvo. Vse informacije na sedežu delovne organizacije. SOZD MERCATOR KIT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ oglaša prosta dela in naloge DELAVCA BREZ POKLICA za nakladanje in razkladanje gradbenega materiala v Hrastju Pogoj: končana osnovna šola, enomesečno poskusno delo Pisne prijeve pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: M —KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, Splošno — kadrovski sektor. >ISSSrcJJ©IEI!GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA TOREK, 19. MAJAJO MALI OGLASI tel 27 960 certa J i.A te vozila Prodam JUGO 45, letnik 1984. Tel.: 40 - 531, popoldan_7304 Prodam GS 1300, letnik 1980, 70.000 km. Tel.: 77-325_7305 Prodam motorno KOLO PUH 175 z rezervnimi deli. Marjan Bertoncelj, Triglavska cesta 56, Mojstrana 7306 Prodam AUDI 60 L, letnik 1969, do-bro ohranjen, z rezervnimi deli, registriran do februarja 1988, cena 110 SM, in Z 101, letnik 1976, registrirana do maja 1988, cena 80 SM. Tel.: 83 - o3o, od 15. do 21. ure 7307 Prodam R 8, Jože Pasar, Cesta Borisa Kidriča 37/c, Jesenice 7308 Bistro JELEN Prodam dve novi GUMI 750 x 16 in večjo količino KOSITRA (cin) za kle- parska dela. Tel.: 42-196_6910 Prodam Z 75o SC, letnik 1980. Tel.. 51 -324, po 15. uri. Zaletel, Cesta 4. ju- Iija9, Tržič_7289 Ugodno prodam nov MOTOR to-mos BT 50. Edo Slivnik, Dobravska 14, Jesenice, tel.: 82-391_7290 Prodam KOMBI Z 850, Jankovič, -Tončka Dežmana 2, tel.: 35-124 7291 Trg Rivoli Planina III Kranj VABLJENI! ★ * ★ SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 Prodam Z 101, letnik 1972, 85.000 km, registriran do junija, in akustični KITARI: 12-strunsko jamaha in 6-strunsko mava. Marko Bedina, De-teljica 4, Tržič_7292 Prodam Z 750, letnik 1981, registrirana do aprila 1988. Štern, Cesta JLA 6 (nebotičnik), tel: 28-575 7293 Prodam tomos avtomatic A — 3 KLSG, še v garanciji. Ogled možen vsak dan pri: Maček, Kamna gorica 3/f. Cena po dogovoru. 7294 Poceni prodam dobro ohranjen MOPED tomos TLS 15. Zlato polje 3/e, Kranj_ _ 7295 Prodam HROŠČA 1200, letnik 1975, registriran do 29. julija. Tel.. 68-309, v večernih urah 7296 R 12, letnik 1974, potreben manjšega kleparskega popravila, prodam. Tel.: 67-056 _ 7297 Prodam ali zamenjam MOTORNO KOLO MZ 250 cem TS, letnik 1979, za avto - prednost ima kombi 750 Linhartov trg 30, Radovljica 7298 Prodam Z 101, letnik 1985 Rafael Lotrič, Sp Besnica 189_7299 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto Kelvišar, Titova b3/b, Jesenice - popoldan 7300 Prodam Z 750, letnik 1978, Demšer, Frankovo 41, Škofja Loka 7301 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, primerno tudi za motokultivator. Franc Krajnik, Cesta talcev 18, Škofja Loka, tel: 60-766 7302 Prodam nevozen FIAT 850. Tel.: 66 - 394 7309 Žensko dirkalno KOLO maraton, kot novo, prodam. Tel.: 50-069 7310 Prodam osebni avto VVARTBURG, star 5 let, zelo dobro ohranjen. Tel.: 40-678, od 14. do 17. ure_7311 Prodam Z 101, letnik 1982. Hotavlje 66, tel.:68 - 448_7312 Prodam MOPED avtomatic A 3 MS, po ugodni ceni. Tel.: 47 —371 7313 Prodam MOTOR jawo, 350 cem. Hrib 2/a, Preddvor_7314 Prodam 3 leta star Rogov PONY EXPRES, tel: 46-008 7314 f Prodajalna Deteljica C tel.:50-796 • unikati • ženska konfekcija z malenkostnimi napakami • metrsko blago po nabavnih cenah Odprto: od 8.30 do 19. ure sobota: od 8.30 do 13 V^r« OBLAČILA - L»2JTržič P Prodam MOTOR 15 SLC, 2.500 km, letnik 1985, dobro ohranjen. Tel.: 42-333__7316 Prodam osebni avto R 4, letnik 1979, registriran do polovice septembra 1987. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure ali po tel.: 81 -840 (int. 43), od 6. do 14. ure_73T7 Prodam avto 126 P, letnik 1979, tel.: (064) 84-190_ Ugodno prodam R 16. Tel.: 60-338 Prodam avto REGATA 70, star 9 mesecev. Teran, Žiganja vas 67. Du pije, tel.: dopoldan 25-563 ah 21 -336 Ugodno prodam SIMCA 1100. Tel.: 25-886 HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE Bled TOZD Grand hotel TOPLICE Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. BLAGAJNIKA- KONTROLORJA Pogoji: končan program IV. stopnje strokovne izobrazbe -strežne usmeritve, pogovorno znanje dveh tujih jezikov, dvomesečni poskusni rok. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Gradn hotel Toplice Bled, 64260 Bled, C. svobode 12, s pripisom: komisija za delovna razmerja. živali Prodam čistokrvne DOBERMANE. Tel.: 24-752_6957 Prodam grahaste PETELINČKE.Ce-na 700 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_6965 Prodam manjše in večje PRAŠIČ-KE. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka __6966 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Otoče 24, tel.: 70-246 7254 Prodam BIKCA frizijca. Okroglo 13, Naklo_7255 Prodam KRAVO, 2. tele, pred telit-vijo. Gorenja vas 29 - Reteče, Škofja Loka_7256 Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Hraše 5, Smlednik 7257 Prodam visoko brejo KRAVO in TE-LICO simentalko. Tončka Jerič, Mož-janca 8, Preddvor 7258 Prodam BIKCA simentalca. Meglic, Podbrezje 30, Duplje 7259 Prodam 10 dni staro TELE. Veleso-vo44_7260 Oddam PSIČKO in PSA ovčarja, stara 2 meseca, in prodam zadnja desna VRATA za Z 101. Brigita Habjanič, Finžgarjeva 16, Lesce 7261 POSREDNIK F^7T^i| Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 aparail,iiroH Ugodno prodam barvni TV blau-punkt, ekran 42 dm, daljinsko vodenje, videotekst, najnovejši model. Tel.: 22-991, Kranj_6930 Prodam tri mesece star VIDEORE-KORDER VHS sistem za 50 SM. Tel.: 83-166 _7274 OBRAČALNIK BCS (italijanski) prodam. Jože Cerkovnik, Brod 15, Bohinjska Bistrica 7275 Prodam kombiniran 3 —stranski SKOBELNI STROJ, 3o cm širine. Ča-dež, Na Logu 17, Škofja Loka 7276 Prodam ČB TV sprejemnik gorenje 106, star 4 leta. Koštrun, Trojarjeva 28, Kranj_ 7277 Zelo ugodno prodam RAČUNAL-NIK ZX spreetrum 48 K. Zg. Bitnje 144, Žabnica 7278 Prodam ČB in barvni TV, par kosov sobnega POHIŠTVA in otroški VOZIČEK. Ogled popoldan. Vida Premk, Partizanska 46, Škofja Loka 7279 Poceni prodam mali električni ŠTEDILNIK. Ogled vsak dan ves dan. Jože Pavrevič, Frankovo 44, Škofja Loka 7280 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete in žaluzije v vseh dimenzijah in barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: 061/50-720 Prodam nov KOMPRESOR. Tel.: 83 - 848, od 15. do 17. ure 7281 Prodam OFFSET stroj homodastar 700 CD s prašilnim aparatom in B-3 format Tel: (061) 212-021 7282 Prodam REZILKO, moč motorja 4 KM. Tel.: 36-557_7283 Prodam VIDEO 2000 za 30 milijo nov. Hinko, Cesta Staneta Žagarja 10, Kranj, tel.: 22- 552_7284 Prodam barvni TV ITT schaub lo-renz, rabljen, z daljinskim upravljanjem Ješetova 14/g, tel.: 28- 679 (Stražišče) 7285 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje, obnovljen. Stojakovič, Juleta Gabrovška 30 7286 Prodam RADIOKASETOFON -dvojni, snemljivi zvočniki, equelizer Tel 22 -720 7287 Ob 40 - letnici Gorenjskega glasa 40 naročnikov na izlet V petkovi številki Gorenjskega glasa smo na 8. strani objavili seznam 40 izžrebanih naročnikov, ki bodo šli z nami na spomladanski Glasov izlet.Letos smo za cilj izleta izbrali Goriška Brda. Na pot bomo odšli v soboto, 23. maja, ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Ustavili se bomo v dvorcu Zemono pri Vipavi, kjer bomo nekaj časa namenili ogledu in kavici. Potem bomo nadaljevali pot skozi Novo Gorico v Dobrovo. V dvorani na Humu vam bomo pripravili prijetno zabavo s kosilom, živo glasbo in zabavnim programom. Seveda si bomo v Dobrovem ogledali tudi vinsko klet KZ Goriška Brda. Izlet stane 12.000 dinarjev za osebo. Zanj je veliko zanimanje, zato pohiti te s prijavo. Sprejemajo jih vse Alpetourove poslovalnice na Gorenjskem. V Kranj se bomo vrnili v večernih urah, pred 22. uro. Marjan Fajfar, Sp. Brnik 36. PRODAJALNA COKEL KRANJ. Reginčeva ul. 13 (bivši lokal fotografa Rodeta pod zlatarjem Rangusom) cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi več vrst cokel: odprtih, zaprtih in otroških. Dekle nekadilka išče SOBO pri starejši osebi. Nudim pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 37-697, od 14. ure dalje. _7234 Zamenjam konfortno trisobno stanovanje s centralno in telefonom v Bistrici za manjšo hišo v Tržiču z okolico. Šifra: Doplačilo 6786 Samsko dekle nujno išče SOBO v okolici Kranja ali Škofje Loke. Sem redna plačnica. Šifra: Uslužbenka _7235 Mlada družina vzame y najem staro HIŠO, lahko kmečka, ali stanovanje v Škofji Loki in okolici. Možnost kasnejšega odkupa. Šifra: Pomoč 7236 Fant in dekle nujno iščeta SOBO v ■ Kranju ali okolici. Šifra: Nujno 7237 Prodam nov barvni TVhitachi, 36 cm, daljinsko upravljanje, Žiganja vas 53, Duplje ___ 7288 OJAČ&VALEC lenko A 500, 2 x 60 W, prodam za 10 SM. Tel: 26-318 7045 ilan.opffgma Prodam ŠTEDILNIK (2 + 2) za 3 SM in enoredni PLETILNI STROJ za 24 SM. Tel.: 51 -814_7082 Ugodno prodam rabljeno kompletno KUHINJSKO opremo, skupaj ali posebej po elementih. Tel.: 27 — 326, popoldan_ 7262 Prodam rabljen KAVČ in dva FOTELJA. Tel: 21-500_7263 Po polovični ceni prodam skoraj novo termoakumulacijsko PEČ 4,5 KVV. Križe 117, tel.: 57-076 7264 Prodam dva FOTELJA in MIZICO, STABILIZATOR iskra in kupola OKNO, širine 130. Franjo Zrimšek, Frankovo naselje 68, Škofja Loka 7265 Prodam nerabljeno MIZICO za dnevno sobo. Alpska 5, Bled, stanovanje 3 _7266 Ugodno prodam 225-litrski HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom. Ogled po 16. uri. Iztok Benedičič, Janka Puclja 9, Kranj 7267 Prodam ohranjeno SPALNICO, PREPROGO 2,5 x 2,5 m in OBEŠALNIK z ogledalom. Tel.: 39-825 7268 gradbeni mat. Prodam svež cement, apno v vrečah in belo MIVKO. Poženik34, Cerklje ___6996 Ugodno prodam rabljena dvokrilna OKNA 120 x 120 - 3 kom., 80 x 80 -2 kom. in ena VRATA 60 x 200. Tel.: 62-352_7003 Prodam 2500 kosov rabljene stre šne OPEKE folc in pocinkane ŽLEBOVE. Janez Svetlje, Velesovska 37, Šen-čur_7011 Prodam rabljeno strešno OPEKO folc. Praprotna polica 7 7270 Prodam strešno OPEKO folc po ugodni ceni, zamrzovalno SKRINJO LTH, 300 - litsko in sipov OBRAČALNIK za seno. Zg.Bitnje 18 7271 Smrekove PLOHE, 4 m3, in traktor-sko FREZO, uvoženo, prodam Zg Br nik77_7272 Ugodno prodam 60 rabljenih salonitnih PLOŠČ, 5,5 valjne. Informacije po tel; 82-861, dopoldan 7273 razno prodam Ugodno prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO, št 38. Tel. 34-228 _73J8 Prodam temno modro OBHAJILNO OBLEKO za fantka. Česnik, Krnica 11, Zg. Gorje 7319 Prodam SENO. Vrbek, Hraše 8. Smlednik 7320 Prodam dolgo roza POROČNO OBLEKO št. 46 do 48. Tel : 60 - 803 _ 7321 Prodam večjo količino suhih buko vih DRV. Alojz Bogataj, Gorenja vas 6 _7322 Prodam SENO. Hlebce 11, Lesce __7323 Globok otroški VOZIČEK prodam Majdič. Krožna 16 7324 Vrtni KLOPCI ugodno prodam Kern, Velesovo 6, Cerklje 7325 1000 kg SENA prodam. Srakovlje 5, tel.:27-238 __7326 Prodam BRŠLJINKE, FUKSIJE in PELARGONIJE Podbrezje 124, tel : 70-193_7327 Prodam otroški športni VOZIČEK in otroško KOLO čufar, Železniki, tel : 66 - 547, popoldan 7328 Prodam KROMPIR za krmo Tel.: 70 497_7329 Peg otroški VOZIČEK prodam Tel.: 22 - 309_ 7330 Prodam SADIKE paradižnika, po sebne sorte, |e večji in zelo okusen Polajnar, Dvorska vas 27 Prodam letošnje KOZE po izbiri in ELEKTROMOTOR ( 2o konj ), starejši tip Česen, Voglje 36 7331 Brako PRIKOLICO prodam Tel 33-316, popoldan 7332 stanovanja V najem oddam STANOVANJE (ku hm|a dve sobi) za 3 do 5 let Šifra Ga ranciia 7238 Na Jesenicah ugodno prodam sta rejše trisobno STANOVANJE Tel (061) 344-978_7051 Mlada slovenska družina vzame v NAJEM stanovanje ali hišo Šifra Po steni plačnik 7056 poselil V bližini Bleda prodam nedokončano HIŠO v IV. gradbeni fazi. Ponudbe pod šifro: Ugodno 7199 kupim Kupim brezhiben MOTOR za 126 P. Marjan Kralj, Frankovo naselje 44, Škofja Loka_7248 Kupim TAM 110 T 10. Tel. : (064) 35-313_7249 Kupim rabljen dobro ohranjen MEŠALEC za malto. Tel: 66-394 7250 zaposlile Takoj zaposlim KV ali PKV pleskarja. OD po dogovoru. Tel.: (064) 23-143 7181 Radovljica™ in Jeseničanil komunikativni in vam deio o" ^ in nedeljah ni ovira, vam nuam ^ nost odličnega zaslužka! ^«'ništvo kratek življenjepis. Šifra: Zastopn'^ __._____C"jijl Mizarstvo STARE, Zg- BrtJL^ zaposli KV MIZARJA in DEL*v ^ priučitev mizarske stroke____— HONORARNI ZASLUŽEK Z J BOLJŠIMI POGOJI nudimo Rri^., poštenim osebam pri Proaten | področju Slovenije. p°90J-JH-iiah. voz, delo ob sobotah m nedeu g fra: Zaslužek neomejen^ Nujno zaposlim več Dobro plačilo Honorarno sprejmem de.,0*?naV nje na domu dvakrat do tnK«" ^ den. Naslov v oglasnem ooa^^f. oglasner Zaposlim mlajšega M?^ru'ga'; vojaščino v kovinostn^ odsluženo ski delavnici. Predosije60/a____^ ^ Zaposlim KV KUHARICO SM. Tel: 80-051 -----\ne Up0' Dvočlanska družina spreF U. KOJENKO za gospodmjsKo v Hrana, soba, zelo dobro plac . Jfc ščite nas med 11. in 16. uro Drago Krištof, Loška c. 19. L' po|jjii-od Ambroževega trga dalje av 7jC ske ceste) ______-jr?jj Takoj zaposlimo NATAKAR 1 DEKLE za pomoč v kuhinj- ? 26-960____ SPREJMEM kakršnokoli « dom. Igor Eržen, Okroglo 2J. Delo na dom nudim sarnosi rj VILJI. Šifra: Jeans___jg^TTLjEj Zaposlim KROJAČAali S J Modni salon Teršek, Jahače* p 1, Kranj __- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš so^a,ye^li • tozda Gumenotehnični izdelki — DE Transportni traku JANEZ DOLŽAN roj. 1929 Od njega smo se poslovili 17. maja na pokopališču na KokrlC SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je v 66. letu življenja p° 0 in hudi bolezni za vedno zapustila naša FRANČIŠKA DRŽIČ upokojenka Od drage pokojnice se bomo poslovili v sredo, 20. maja ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: sinova Janez in Lojze z družinama in drug« rodstvo Kranj, 18. maja 1987 Ob prezgodnji smrti našel sina, nečaka in bratranca IVANA TIVADARJA izrekamo iskreno ZAHVALO zdravstvenemu osebju onkološkega C oddelka v ^-j bljani za ves trud in pozornost v zadnjih mesecih ,1 novega življenja. Za nesebično sosedsko pomoč se.A hvaljujemo družinama Sodnik in Lončar, hvala tu ,Ltij vsa sočutja krajanov in udeležbo na pogrebu. Še zj ^1 pa naša topla zahvala mladini iz Zaloga in LahovC ,A gasilskemu društvu za darovano cvetje in lepe ^eS^ ter za vse, kar je bilo tako človeško čuteče storjen ^ ob zadnjem slovesu od našega nepozabnega ^van%d( požrtvovalnost se zahvaljujemo Pavletu Žvelcu, nJ P vemu mojstru, z družino. Žalujoči: mama Ana in oče Jože ter drugo sorod' Zalog, 12. maja 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu življenja p° zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš JOŽE ŠUŠTERŠIČ upokojenec r«jK Od dragega pokojnika se bomo poslovili v lP 19. maja 1987, ob 15. uri na kranjskem pokopali^ ŽALUJOČI: žena Klara, hčerka Sonja in drug0 sorodstvo Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, 15. maja tSM !55JM9. MAJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 19. STRAN ^MBKMJSISEGLAS f^ebujemo PRODAJALKO jagod -Lr8uv,uniju.Tel:41 -026 7247 d*SS?»^LNP DESK0 "*'board vario, Pfodam i ro ohra"Jen. ugodno J89er, Janševa 2, Radovljica ^ppfir—____7251 M DELAVNICO, bolj kot ^obrtni0^1 35? >v oko,ici Kran'a "!^S!!!!^fr»-- Gotovina 7252 SmiHA1I,STV0 za poletnega ^ka^.mS" 8,1 v oko,ici ^253 Potek« £,K0BRA obv«^a. da bo sto Ur«. VarT^?8 ob "edeljah od 21 do 2. --•^gUENll VSTOP PROSTI 6211 gostiln!6?? 9°ste obveščamo, da bo PRTA od >rfia Marin5ek, Naklo, ZA nja So „ • • do 24 maja zaradi belje-^?i!±Poročamol 7269 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica JOŽETA PERKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje ter zdravnikom, sestram in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi AMZS Ljubljana — sodelavcem TB Kranj, in zobne poliklinike Kranj in vsakemu posebej. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 18. maja 1987 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je 1. maja 1987 tiho zapustila naša draga mama FRANČIŠKA ŽEMLJA iz Sela pri Žirovnici Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in pomagali v zadnjih trenutkih življenja. Posebno hvala dr. Rojčevi za dolgoletno vsestransko skrb in strokovno pomoč. Hvala sodelavcem Agrotehnike in Psihiatrične bolnice Begunje. Iskrena hvala dobrim sosedom, znancem in sorodnikom za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, gospodu župniku hvala za lep obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in sestrične ANGELE BAJT dr \/rreno zanvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem, Gol • ae'u Sajevicu za večletno lajšanje bolečin in inštitutu u-, nik- Hvala vsem, ki ste ji stali ob strani v najtežjih trenut-njene bolezni in g. župniku iz Šenčurja za izredno lepo pravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica ŠTEFANA GOLUBA Isk rena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, 11. maja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre in tete FRANCKE LENKIČ 8gj i , teju- eno zahvaljuj« zkih trenutkih, ter emo sosedom za pomoč v 2n "* ucuuuuu, ter sorodnikom, prijateljem in fy) uem za izre^ena sožalja in darovano cvetje. e"eJ se zahvaljujemo kolektivu in pevskemu ob rU ^0varne Niko za poslovilne pesmi in besede p0 sprtem grobu, g. župniku za lepo opravljen SfePiJi ni obred in vsem, ki ste jo v tako velikem lUj pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. VSI NJENI Pod Ion k, 13. maja 1987 ZAHVALA V 57. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, boter, tast in stric VIKTOR BALANČ p. d. Erženov Viktor s čepulj 'Vova0 Se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za njeg0 .n° cvetje in pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na n^Zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tov. Silvu Prigo- ^d.t,sp<^slovilne besede In njegovim sodelavcem, IGD Tekstil-br^ni o 1Svnim organizacijam Petrol, Elita Kranj, KOGP ZB KranJ> oos Varnost Kranj in Planika Kranj. KS Jošt, reševalnj postaji ZD Kranj, UKC Ljublja- * Žvip ?as»lskima društvoma Besnica in Žabnica. Hvala tudi lku za iep pogrebni obre/d, zvonarjem in cerkvenim pevcem. Vsem še enkrat, iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ^Pulje, Kranj. Lesnica, Duplje, 4. maja 1987 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, stare mame, tete in sestre FRANČIŠKE MIKLAVČIČ roj. PRESTOR se iskreno zahvaljujemo sosedom Prosenovim, Hoče-varjevim, Grilčevim, Kimovčevim in Kobalčevim za nesebično pomoč in podarjeno cvetje. Zahvala župniku za lep pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo Obrtniškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete žalostinke in Štefki Eržen za pomoč. Hvala delovnim organizacijam PPC Gorenjski sejem, Gorenjski tisk Sava in AMD Šenčur za pomoč in darovano cvetje. Se enkrat hvala vsem, ki ste ob težkih trenutkih sočustvovali z nami, jo pospremili na njeni zadnji poti, ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. VSI NJENI ZAHVALA sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in pomoč ob smrti IVANKE COF rojene KALAN Hvala tudi g. župniku za obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in tasta FRANCA MENCINGERJA upokojenca LIP Bled se toplo zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so v teh hudih trenutkih skupaj z nami delili veliko bolečino in nam nesebično pomagali. Posebej se zahvaljujemo delavcem kolektiva LIP Bled, družbenopolitičnim organizacijam iz Boh. Bistrice, kul-turno-prosvetnemu društvu Tomaž Godec iz Boh. Bistrice, organizacijskemu komiteju FIS Bohinj, delavcem hotela Kompas Bohinj, delavcem OM Boh. Bistrica in delavcem Muzejev radovljiške občine za darovano cvetje, finančno pomoč in ohrabrujoče besede. Iskrena hvala moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke ter tovarišem Koncilju, Žitniku, Zupanovi in Hodniku za izrečene tople in lepe besede ob zadnjem slovesu. Hvala tudi dr. Džudžarju, sestri Darinki Pirnat in gasilcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč, ki so nam jo nudili. Še enkrat hvala vsem za izrečeno sožalje in številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Žalujoči: žena Angelca ter hčerka Irena in sin Franci z družinama ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega sina in očeta JANEZA CANKARJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in cvetje, ki ste mu ga darovali. Posebna zahvala tovarišici razredničarki 2. c razreda OŠ Ivana Groharja, kolektivu letališča Brnik, upravi samskega doma in pevcem pevskega zbora Sv. Duh za zapete žalostinke. Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! ŽALUJOČA: mama in Jernej V SPOMIN 18. maja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno in nepričakovano mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni in nepozabni mož in očka IVAN MARKOVIČ Smrt dokonča življenje, toda ostaneta spomin in žgoča bolečina. Tvoj lik nam bo ostal svetal zgled ter s spoštovanjem in ponosom bomo ocenili tvoj trud in dobroto, ki si ju s svojim delom in vedrino vnesel v naše življenje. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre, babice, prababice in tete ANTONIJE ROZMAN roj. HAFNER p. d. Koroščeva iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna hvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo spremili na zadnjo pot. Še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Stražišče, 12. maja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda in pradeda, brata in strica PETRA BERTONCLJA se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in sodelavcem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Možganu in dr. Habjanu za dolgoletno pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE ŠUBIC Kraševčeve mame z Lontrga se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. Mili Sušnik in zvesti Milki za pomoč. Zahvaljujemo se častiti duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Škofja Loka, 13. maja 1987 NOVICE IN DOGODKI Kaj pa na sejmu lahko kupim? Za zdaj zadetek v cilj Kranj, 18. maja — Takole nekako se je glasil izziv okrogle mize lanskega sejma obrti v Celju: če na tem sejmu drobno gospodarstvo prikazuje, kaj zna, naj pa v Kranju pripravijo prireditev, kjer bo veliko gospodarstvo povedalo, kaj potrebuje in kakšno sodelovanje si želi z drobnim gospodarstvom. Kranj, vajen iskanja in tudi dajanja pobud že na enajstih sejemskih prireditvah drobnega gospodarstva v minulih letih, je tudi tokrat, pred 12. tovrstno prireditvijo, vrženo rokavico sprejel. V organizacijski in častni odbor letošnje 12. sejemske prireditve kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva je vključil vse odgovorne v republiki. Štiri dni je potem minuli teden trajala ta zelo dosledno poslovna prireditev v Kranju. Za nekatere obiskovalce je bila precej šokantna. Celo ugledni predstavnik gospodarstva z onkraj meje je vprašal, kaj na kranjskem sejmu lahko kupi za svojo ženo. Pa so mu v šali odgovorili, da tokrat ponujajo delo. Tistega, kar smo bili do zdaj vajeni na tovrstnih prireditvah: za vsakogar nekaj, malo, ali če hočete tudi, veliko za vse, tokrat ni bilo. In prav to je tokrat prireditev in njen namen tudi potrdilo. Morda še nismo najbolj navajeni na tovrstne specializirane prireditve, tako kot tudi sicer v primerjavi s prakso še vedno precej besedičimo o pomenu in vlogi drobnega gospodarstva. Pa vendar je kranjski sejem tokrat že postavil nekatere temeljne opredelitve. Nekateri ga že ocenjujejo kot zgled, kako naj bi ne le v Sloveniji, marveč v Jugoslaviji opredeljevali in razvijali odnose med velikim in drobnim gospodarstvom. Prvič so bili na tem sejmu prikazani praktični primeri, kaj si lahko obetamo od tako imenovane računalniške podpore. Še do včeraj zgolj računalniško igračkanje je tokrat že z Merkurjevim računalnikom postreglo z borzo okrog 200 večjih organizacij, ki iščejo sodelovanje za okrog 1500 programov. Ker na sejmu ni bilo raznovrstne, recimo ji tokrat »kramarske« ponudbe, je še toliko bolj izstopala zaprtost in v marsičem nedotakljivost nabavnih služb v velikih delovnih organizacijah. Pa so se po drugi strani vseeno predstavili tudi takšni, ki v gospodarstvu dan is nekaj pomenijo in se s ponudbo za kooperacijo precej razgalili. Iskali so rezervne dele za stroje in tehnologijo, ki jih v tujini ne delajo več. Bilo pa je na sejmu med obiskovalci (vseh so zabeležili blizu deset tisoč) kar precej »velikih« opazovalcev. Če ne drugega,so se najbrž lahko prepričali, da je program, ki si ga je sejem za naprej zadal kot usmeritev, bil tokrat na začetku dobro predstavljen. Lahko pa bi oceno sklenili tudi takole: če je 12. sejem kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva minuli teden pomenil vrh tovrstnih bodočih prireditev v Kranju, potem je bila to precej slaba prireditev. Če pa je bil to začetek, potem je prav gotovo to zadetek v cilj. A. Žalar Za dražgoški spomenik Jesenice, 18. maja — Odbor za sanacijo dražgoškega spomenika pri občinskem odboru ZZB NOV Škofja Loka je izdelal program sanacije spomenika NOB v Dražgošah ter pripravil ključa razdelitve stroškov med gorenjske občine. Gorenjske občine naj bi do 1. maja letos zagotovile prvi obrok svojih obveznosti v višini 30 odstotkov, ostalih 70 odstotkov pa do 1. avgusta letos. Na občino Jesenice opade obveznost v višini 2 milijona dinarjev. D. S. 18. srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije Šolarji odkrivajo preteklost Kranj, 17. maja — Od četrtka do sobote je bilo v Kranju 18. srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije, ki so se ga udek^jjjj trije učenci z mentorjem iz 76 osnovnih šol. Vrhunec srečanja, med katerim so se resni delovni pogovori prepletali z og kranjskih privlačnosti, je bila sobotna razstava zgodovinskih nalog in razglasitev rezultatov v skupščinski avli. Mlade Kolumbe spodbuja Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki jim prek mentorjev zgodovinskih krožkov vceplja oziroma utrjuje raziskovalno žilico, vedoželjnost, kritičnost, ko odkrivajo znane in manj znane plati zgodovinskih dogodkov in imen. V letošnjem natečaju je sodelovalo 76 osnovnih šol iz vse Slovenije, nekatere celo z obema naslovoma, kar je dalo končni seštevek 80 zgodovinskih nalog. Ponujena sta bila namreč dva naslova: Začetki narodnoosvobodilnega gibanja v našem kraju ter Najbolj ustvarjalne osebnosti v našem okolišu. Na ta način so prav vsi krožki dobili priložnost, da se odzovejo. In kakšna so merila, ki jih mora zadostiti naloga? Na to vprašanje je odgovoril Ivan Križnar, predsednik strokovne komisije za oceno nalog: »Krožkarjem in mentorjem puščamo izredno samostojnost, saj želimo, da vnesejo v svoje delo čim več izvirnosti, lastnih pobud, da so čim bolj stvarni, kritični. Učenci so kritični. Ne poznajo predsodkov, tabujev, hočejo se prikopati do resnice. Razen dobrih plati obravnavanega dogajanja oziroma osebnosti prikažejo tudi njihove spodrsljaje. Zanimivo je, da odrasli otrokom praviloma povedo več kot odraslim, se jim bolj odpro, zaupajo tudi intimnosti, skratka, se predstavijo kot ljudje. Otroci jih tudi hočejo videti kot ljudi, ne kot svetnike. V letošnjih nalogah niso obravnavali samo borcev, tu so tudi zdravniki, kulturniki, športniki, razni strokovnjaki.« Zgodovinska naloga nastaja več mesecev, pol leta. Učenci morajo najprej zbrati gradivo, podatke ter jih nato kritično oceniti in vsebinsko oblikovati. »Nekatere naloge so zelo obsežne,« je dejal Ivan Križnar, »imajo tudi prek sto strani in so jih učenci zelo lepo likovno oblikovali. Srečanje, ki je letos že osemnajsto, je seveda tudi tekmovanje med učenci in mentorji. Želimo, da bi bil mentor samo organizator dela. Iz nekaterih nalog se vidi, da več posega, iz drugih, da se je premalo potrudil in so v nalogi napake. Takim nalogam letos nismo dali priznanj. K sreči jih je malo. Zlata priznanja je prejelo 24 krožkov, srebrna 32, bronasta 16, štirje pa so ostali brez ocene.« Vsi po vrsti so srečanje, ki ga je brez zapletov spravila pod streho Občinska zveza društev prijateljev mladine Kranj, pohvalili. Trije mladi zgodovinarji so o njem in delu v krožkih povedali tole. Za zgodovinske naloge so priznanja prejeli tudi gorenjski krožki. Zlato priznanje je šlo v osnovno šolo Staneta Žagarja v Kranju, srebrno v šolo Fre-šernove brigade v Železnikih, Ivana Groharja v Škofji Loki, Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, bronasto pa v šolo Antona Tomaža Linharta v Radovljici, Petra Kavčiča v Škofji Loki in Padlih prvoborcev Žiri- Ivan Križnar Maja Casar iz 7. razreda osn?*£. šole Staneta Žagarja v Kranju: ku sodelujem prvo leto. Razis*0^ smo narodnoosvobodilni boj v K1*^ Začeli smo že jeseni. Nekaj IP"8*" nam je preskrbela mentorica Kataj^r Kalan, veliko pa smo hodili tudi v ca* nico, se pogovarjali z nekdanjim cem. Zanimivo je bilo in bom sodelov» la tudi prihodnje leto.« e Janez Rihtaršič, 7. razred osnovo šole Prešernove brigade Železo1■• »Naš krožek, ki ga obiskujem drugo to, vodi Mojca Šmid. Zbirali smo P°~L. ke o partizanskem komandantu iafl sniku Otu Vrhuncu-Blažu Ostroyrlw* ju. Podatke smo iskali pri udeležen^ vojne, ljudeh, ki so ga poznali, P£fe. rodnikih, nekaj pa tudi iz knjige. Sofl. lovalo nas je dvanajst. Vse smo oP1"^ sami, mentorica se je samo dogovarja za sestanke.« ^ Žanet Keršič, 7. razred, doma Polskave: »Pri zgodovinski nalogi J*T sodelovali kar vsi učenci iz ™*yL. Nad srečanjem v Kranju sem navdaj na. Nikoli še nisem bila pri vas, n,s^j, vedela, da imate toliko zanimiv08 ' Vrstniki, naši gostitelji, so nas zelo Wr sprejeli. Z Ivanko in Andrejo smo sprijateljile in si bomo dopisovale.« , Srečanje torej ni le izkupiček P^ letnega raziskovalnega dela šolarjev, le tekmovanje, pač pa tudi srečeval vrstnikov in mentorjev, spoznavanj ' prijateljstvo, kar ima prav tako svoj ceno. H. Jelovčan Na Kokrici organizirali kolesarski sejem Imate morda otroško kolo Kokrica, 17. maja — Tradicionalni kolesarski sejem na Kokrici je kljub nekoliko slabši udeležbi, za kar organizatorji krivijo vreme, uspel. Največje povpraševanje je bilo po otroških kolesih, ki so takoj pošla. Organizatorji sejma so dobili do nedelje dopoldne v prodajo okrog 150 rabljenih koles, razen tega pa še precej opreme za kolo in kolesarje. Slovenijaavto iz Kranja je ponudil bogato izbiro novih koles in opreme za kolesarje, sejemsko ponudbo pa so popestrili še nekateri zasebniki, ki izdelujejo opremo za kolesarjenje, predvsem Pletilstvo Zalo-kar in Čevljarstvo Kern. Sava je za popestritev pripravila razstavni pano, organizatorji sejma pa so oba dneva sejma vrteli kolesarske filme, od katerih so nekatere dobili v sosednji Avstriji. Pri organizaciji sejma je sodelovalo nad 30 ljudi, ki so že uigrana ekipa in njihova zasluga je, da se je kolesarski sejem na Kokrici obdržal, da je edini te vrste Na sejem po kolesa za otroke Bohinjska Bela 19. maja — Danes se bo v centru za obrambno usposabljanje Teritorialne obrambe Gorenjske na Bohinjski Beli končala šestdnevna vojaška vaja zapripadnikeenote Lojzeta Kebeta-Štefana. Vojaki in starešine so preskusili strelske sposobnosti in dopolnili teoretična in praktična znanja iz vojne taktike. V nedeljo so se odpravili na petnajstkilo-metrski pohod na obrobje Pokljuke, kjer so po uspešno izvedeni vaji preživeli noč ob tabornem ognju. V center so se vrnili v ponedeljek, danes, v torek, bodo imeli še zadnje vaje, jutri pa bo večina že na delovnih mestih. Kot je povedal namestnik komandanta enote Neven Šoič, je enota, ki je zelo pomlajena, dosegla nadpovprečne rezultate in je kljub slabemu vremenu v celoti izpolnila obsežen program usposabljanja. — C. Zaplotnik na Gorenjskem in eden redkih v Sloveniji. Odločili so se za dokaj nizko varščino, saj je bila za neprodano opremo nizka, za prodano pa je znašala le 5 odstotkov vrednosti. Obisk sejma je bil povprečen, za kar je največ krivo slabo vreme. Cene rabljenih koles so se gibale od 5000 do 620.000 dinarjev, kar je že lepa vsota. Zanimivo pa je, da dražja rabljena športna kolesa niso ostala neprodana in da so v nedeljo dopoldne prodali tri kolesa, dražja od 400.000 dinarjev. Največ povpraševanja je bilo po otroških kolesih, pa po starinskih kole- Tone Mali, eden od organizatorjev sejma na Kokrici sih, za katere se zanimajo predvsem mladi. Zato Kokričani priporočajo, da starih koles ne zavrže te, ampak jih pripeljite na prihodnji sejem na Kokrici! Športno društvo na Kokrici, ki se s tem sejmom vključuje tudi v akcijo ob 100-letnici organiziranega kolesarstva v Sloveniji »Slovenija kolesari«, že razmišlja o novosti. Pred osnovno šolo bodo pripravili sejem navtične in kamp opreme. J. Košnjek Sliki: F. Perdan Univerza tretjega življenjskega obdobj^ Nikoli ni pozno Kranj — Z junijem organizira Rdeči Križ Kranj za up0^ kojence, ki bi se želeli naučiti kaj novega, dva tečaja ^ novinarskega in literarnega. Prijavijo se lahko na Kranj, Cesta JLA 16 ali po telefonu 25-564 - do kom* maja n Resda pri nas še nismo tako praktični, da bi resno TaZTOty ljali o času po upokojitvi že deset, petnajst ali celo več Jet.?jji prej, kot imajo to prav lepo urejeno v nekaterih razviteJ 9 deželah. Vendar pa spoznanja o tem, da mora biti človek s pragu obdobja, ko poklicno delo »obesi na klin« vendarle P pravljen na novo aktivnost, ki se začenja z upokojitvijo- Pri nas že imamo nekaj izkušenj s tako imenovano un*Vft$ zo za tretje življenjsko obdobje: v Ljubljani obstaja že vf dejavnosti organiziranih prav za upokojence, ki žele na s^ rost spoznati in se naučiti česa takega, za kar je vsa ' zmanjkovalo časa. Prav to nekaj novega je vodila tudi °d a$ sko organizacijo Rdečega križa Kranj, ki z junijem P°net' starejšim občanom dve, tri oblike dejavnosti, ki lahko P^jg-no dopolnijo življenje. Kot je povedala Katjuša Virnik z čega križa bodo z junijem za upokojence organizirali novi^j ski in literarni tečaj. Prvega bo vodil Igor Slavec, bivši g'dkCl-urednik Gorenjskega glasa, drugega pa prof. Slavica Zie1* g bach. Oba sta že pripravila program dela, ki bo zanimiv-pretežak in tudi ne prezahteven, vsekakor pa tak, da p°n nova znanja. V obeh tečajih bodo udeleženci dobili nekaj teoretičneJJ znanja, ogledali si bodo tudi poklicno ustvarjanje v nekate" institucijah, večji del tečaja pa je seveda namenjen spodbaL, nju k lastni ustvarjalnosti ob pomoči mentorjev, pogov0^ med tečajniki, primerjanjem ustvarjenega in podobno. Ne^0 pa manjkalo tudi družabnega dela. Ni odveč povedati, da b° takšni tečaji brezplačni. Čeprav so se pri Rdečem križu za začetek odločili za nO narski in literarni tečaj, pa imajo za jesen že v načrtu nove čaje: to bosta plesni tečaj in pa tečaj keramike. Za prvega ^ velja le, da spodbuja k družabnosti, pač pa brez dvoma n» * „ brez drugih terapevtskih učinkov. Tečaj keramike pa sicer u. sedaj poteka pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj za vse čane ne glede na starost, vendar pa je zdaj marsikateri r