PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITAJELJE PROL AREC Glasilo Jugoslovanske Socialismne Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2195 Catered m Mcoad-ciaat matter, Dec ____ under tke < n ot Congr«** I, 1907, M Um poet MwrhS, 1«79 at "I. CHICi ILL., December 28, 1949 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6}9 LETO—VOL. XLIV. Polom kolonijalnih carstev prizadeva zapadu velike skrbi Ekonomski problem Zed. držav je dobavljanje surovin iz dežel, ki so se izmuznile izpod "zapadnega imperializma" in šle v "komunizem" Ko gospodinja odpira kanto, v kateri je sadje, ali meso, ali juha in tako bi naštevali lahko brez konca in kraja, od kje je tista kovina? Mi nimamo radnikov kositra Ni je dežele, ki bi imela tolikšno industrijo prezerviranega sadja, mesa, juh, sočivja — itd., kot jo imajo Zed. države. Od kje dobivamo material za "kante"? Kositra v Zed. državah nimamo, četudi je naša dežela na prirodnih bogastvih izredno bogata. Nad 75 odstotkov smo ga kupovali ali pridobivali iz kra- vina, od katere je naša ameriška industrija več kot odvisna. Npr. tungsten, ki se ga rabi v pofinjenju jekla. Nad 80 odstotkov te nadomestne rude je ameriška jeklarska ~ industrija dobivala iz Kitajske. Nikjer na svetu je ni toliko kakor tam. To je en vzrok, čemu je ameriška vlada tako vztrajno podpirala nacionalistični režim — namreč Ciang Kaiška, in zakaj ji je sedaj tako neprijetno priznati zmagovito kitajsko komunistično vlado. A ji ne kaže drugega. Ena izmed redkih rud — ime- jev na daljnem vzhodu, ki je se-1 se ,mjc»> 56 tud'Pri-Hai vprinnmfl noH vlaHo Icr.m,,- d°blVa Z8olJ na daljnem vzhodu. POSTANEK TISKA IN NJEGOV SVETOVNI POMEN - PO 500 Ko je Johan Guttenberg v decern! leti prvič oznanil, da se mu je posrečila ske črke—delal jih iz lesa—in ob enem na katerem bo tiskal sveto pismo ali h za "novico" prav malo brigal. Pravza| Kdo pa je one dni sploh znal čiti Ljudstvo je bilo nepismeno — le je učila čečkati po pergamentih. In primitivni ljudje pa so delali svi zovem lubju ali kar še drugega so mt je moglo kaj napisati nanj. Pet sto I4t se ne zdi dolga doba. Pa pred pet sto leti tiče. Iznajdba črk in stroja za tiskanje je skoro neopaieno hvimo. Bogataši so Ii ustmeno z najetimi učitelji in glavi bila "elegantno" vedenje. Sicer je bila tisočletjem ie zelo znana in razširjena no prej. A vse je bilo narejeno na roko, sano z rčko. Johan Guttenberg pa je vse to bi se zavedal, kako velikanski skok iznajdbo v razvoj civilizacije in sveti Od kraja je šlo vse z ročnimi stroji z roko, strani dobro pritrdil ,da se ni muznila van, in potem rabil "stroj", častnostjo izluščeval list za listom. Jei ven z reko. Mehanizma ni bilo, samo daj večinoma pod vlado komu nistične iKtajske. Ostalih 25 odstotkov pa smo ga prejemali iz raznih drugih dežel, nekaj od tega iz Kanade. Komunistična kitajska vlada bo sicer rada prodajala to kovino i v naprej nam, toda ne prej, da uredimo z njo diplomatične odnošaje. dele nato se začno pogajanja za qovo ekonomsko pogodbo, ker stara, sklenjena s poraženim Čiang Kaiškovim režimom, je črtana. Tukajšnja industrija za izdelovanje posod vseh vrst, ki so iz kositra, želi čimhitrejši izhod iz problema, ali naj nadaljuje, ali naj se spet vrne v nadomestila, kakor med vojno. „ Kako enostavno je, ko si za-želiš kake posebne hrane, ali jo rabiš pripraviti v naglici, pa kupiš juho, ali kar koli, magari fižol, vse že pripravljeno v "kan-tah." Pogreješ, in stvar je pri kraju. In dve tretjini kositrne rude je na daljnem vzhodu — največ pod komunistično kontrolo. Zed. države so njen glavni odjemalec. Tudi od drugih surovin smo odvisni Kositer kajpada ni edina suro- Ali vam je naročnina Tekoča številka Proletarca " 2195 ' Ake Je številka tik VA6EGA imena na NASLOVU ne PBVI strani nitja, te pomeni, da vam Je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka ▼ vašem oklepajo niija od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri dela in na poštnini! Rabi se to snov v radiu, radarju, v elektronih itd. Iz Indije dobivamo velike količine manganeza, brez katerega ni jekla, dalje grafit, ki je potrebna snov v isti namen (za izdelovanje finega jekla), i n krom, ki je snov, katera varuje jeklo pred še tolikšno vročino v žarnih pečeh, kjer se izliva v namen izdelovanja preciznih strojev. Treba je novih pogodb Vse te surovine je pred prvo svetovno vojno zajemal po vsi Aziji nemoteno ameriški in ev-(Konec na 3. strani.) pet sto tati pisem-ijti "stroj", }, se je svet Inič. ikracija se na bre-uti, da se kar se dobe f ob početku tke šola-riga jim je ra pred pol f, in ie dav-reč napitiI, ne da s svojo Mgodovine. 11 si črke črka iz-s silno po-i jih moral stroja se je obdrgnilo ob papir in tako je prišla van "na svitlo" knjiga ena za drugo in po več stoletjih Hfdi slovenska knjiga. In zatem pa tudi prvi slovenski časopis. V Proletarcu, v Ameriškem druiinskem koledarju ter v Majskem glasu je o postanku naše tiskane besede bilo priobčenih ie mnogo podatkov. Kaj pa sedaj z našim tiskom? Kaj z našo knjiievnostjo v Ameril Kolika listov v slovenščini si Namreč v Ameriki7 V Kanadi smo ie vse izgubili. Izhaja še "Jedin-stvo", ki piše po navodilih kominforma. Je le nekaj slovenskega v njemu, drugo gradivo je v srbohrvaščini. V Juini Ameriki so restrikcije ubile še vsak napreden slovenski list. Glavni poskusi z njimi so bili narejeni v Buenos Airesu. Sedaj sme tam nemoteno izhajati samo še katoliški list v slovenskem jeziku. Kaj pa v Zed. driavah? Imeli smo tu ie nešteto slovenskih listov, med njimi tudi take, ki so zabavali čitatelje s humorjem. Vse to je proč. Imamo še štiri dnevnike, ki pa niso več dnevniki, ker izhajajo le po pet dni v tednu in kadar so vmes prazniki niti po toliko ne. Le eden izmed njih še dela dobiček — največ s tiskarno itr pa s silnim zamahom energije beguncev, renegatov, ter s pomočjo Trumanove doktrine. Drugi trije še rinejo z dneva v dan in beleiijo izgube, ki iim ii h pokrivajo bodisi dohodki njihovih tiskaren ali pa subvencije podpornih organizacij, oglasi ali kar ie. (Konec na 2. strani.) • ohranili? Prehod v novo loto - draginja ostala še vedno "po starem" Ena izmed mnogih obljub zvezne vlade, ki je ostala neizpolnjena, je tista o znižanju cen življenskih potrebščin. Pocenili so se sicer nekateri pridelki, toda vlada je farmarjem doplačala, da niso bili na izgubi vsled njih. V bivšem zasedanju zveznega kongresa je bilo sklenjeno, da se bo to subvenci-ranje nadaljevalo. Biro za delavske statistike, ki pripada Labor departmentu zvezne vlade, pravi, da so se cene življenskih potrebščin dvignile od junija 1946, ko je kongres ukinil kontrolo nad njimi, povprečno 26 odstotkov. A dohodki delavcev pa so v isti dobi vslic raznim zvišanjam mezde šli navzdol. Deloma vsled nestalne zaposlenosti, nekaj zaradi stavk in raznih drugih vzrokov. Povsem druga slika pa je glede korporacij, oziroma njihnih dobičkov. Isti vladni vir pravi, da bodo profiti raznih družb letos—namreč v letu 1949, okrog polovico višji kakor pa so bili v letu 1929. In višji kakor pa so bili lani, z izjemo onih korporacij, katere so bile prizadete deloma vsled stavk aH pa radi začasne "recesije". Toda njihni posamezni lastniki pa so obogateli v raznih špekulacijah in njihove profite bo-, do ali so že morali plačati kon-zumenti. Tisti, ki kupujejo hiše, ali si iščejo stanovanj, tudi vedo, da ni j o obljubah za rešitev tega problema še nobenega sluha. Nove hiše sicer grade, kakor tudi ce-j nene vladne stanovanjske predele, toda je vse tako drago — da tndl ake človek v vlatfntnr hiš-nem pod vzet ju dobi svoj stan po zmerni ceni — morajo razliko plačati drugi davkoplačevalci. In potem je ob koncu leta na špekulativnem trgu nastala podražitev kave. Čemu? Zato, ker je sedaj ves kavin trg v posesti monopola, ki je združen s tu-kajšnimi prekupci in pa z magnati v Braziliji in drugje, kjer se prideljuje kavo v velikih množinah. Kartel, kadar je mednarodno organiziran, lahko ustvari "o-m»tno pomanjkanje" s primerno reklamo, dvigne cene — gospodinje v Zed. državah, kjer Je sa kavo največji trg na sveto, pa hite v trgovine in pokupijo kavo v zavojih in v kantah — misleč, kdor prvi pride, bo imel— drugi, počasnejši, bodo pa čakali in jo drago plačali. V zalogah je kave* toliko, da jo brazilska vlada Še vedno usi-pa v morje, pod pretvezo, da tem ščiti pridelovalce. A v snici varuje le one plantažnike, (Konec na 3. strani.) KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Rim bo imel v letu 1950 bo-jnichevih prijateljev pa je bilo gato žetev. To bo namreč sveto povabljenih v Beograd. In tudi leto. Pričakujejo, da pride tja par milijonov romarjev iz vseh katoliških krajev po svetu. Najbolj se Vatikan in trgovski Rim radujeta romarjev iz Zed. držav, pa tudi iz Kanade, ker oni imajo dolarje in smejo jih vzeti s sabo kolikor jih pač zmorejo. V drugih državah pa so regulacije. Smeš vzeti le toliko in ne več. Vzlic temu bo prodanih na milijone svetinje, podobic svetnikov, razglednic, mašnih knjig itd. In kajpada, vse to bo blagoslovljeno! Drugače v očeh vernikov nima prave veljave. Romanje se bo vršilo skozi vse leto, ker če bi vsi romarji naenkrat prišli, bi v Italiji ne bilo dovolj prostora zanje. Rim torej letos še ne bo bankrotiral. "Svobodna beseda" pravi, da so prišli k titovcem vasovat tudi trockisti in se norčuje iz tega. Ampak če se bi "S. B M ozrla okrog sebe, bi izprevidela, v kako pisano družbo je ona zašla. Prav nobenega vzroka nima biti ponosna nanjo. Ia trije jugoslovanski kominformini Usti v Zed. državah in v Kanadi jfo v napadanju Tita celo prekašajo. Geo. S. Wuchinich v Pittsburghu pravi v svojih člankih, kako agenti "Titove klike" potujejo po Ameriki in razsipajo dolarje, ki so jih "izmolzli" iz jugoslovanskega ljudstva, dočim narod tam strada. A bili so časi, ko Wuchinichu Tito še ne bil "klika" temveč junak, revolucionar in vzor komunista. Tudi tedaj so njegovi "agenti" rova-rili po Ameriki in nekaj Wuchi- takrat je bilo ljudstvo v Jugoslaviji v pomanjkanju, ne šele sedaj. Razlika je le, da je bil Tito takrat poveličevan, sedaj p se je kominformu zameril Wuchinich se mora držati linij ali pa bi ga njegovi ljudje proglasili za "fašista" in za Titovega "gangster j a 311 1 Pij XII. bo v svetem letu napravil tudi razlago o Marijinem vnebovzetju. Cerkev uči, da ko je umrla, so prišli angelji ter jo odnesli v nebo. Nekoč verniki o tem niso prav nič dvomili. Sedaj je pa celo v katoliških šolah o tem neprijetno pripovedovati. Dijaki, pa če so še tako pobožni, ne verjamejo, da bi te mogli angelji kar tako pobrati iz rak ve ter te odnesti v višave. In tako si bo cerkev iz svoje "nezmotljivosti" našla izhod z novo razlago tega čudežnega vnebovze-tja. Josip Stalin je v sredo 21. decembra praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Darov je prejel iz raznih dežel po svetu in od ljudstva Sovjetske zveze kot jih še ni nihče dozdaj v toliki obilici. Bilo jih je cele vlake. Na obisk k njemu so ob tej priliki prišli predsedniki vlad sovjetskega bloka, med njimi predsednik nove kitajske vlade, ki je pripeljal s sabo pet vagonov daril. In res ima Stalin za sabo zelo pisano življenje. Država, kateri načeljuje, je prestala strahovito vojno. Sedaj USSR s Stalinom vred gleda z največjimi (Konec na 3. strani.) "T — Ameriška prosperiteta še vedno na vagi potekla Ponašamo se, da je naš iiv ljenski nivo najvišji na sveto. Sicer bi nam marsikatera dežela lahko ugovarjala, da to ni res -— ker da tudi na Švedskem, v Švici, v Belgiji, na Nizozemskem, v Danski, v Angliji itd. so tudi navadni delavci preskrbljeni s socialno zaščito in njihova življenska ravan (standard of living) ni nič slabša kot v Zfd. driavah. Priznavajo pa, da Je v Zed. driavah na milijone delavcev, kl imajo visoke zaslužke in ilve skoro po aristokratsko. A ob enem poudarjajo, da imamo tn —- v naši takosvanl najbogatejši deželi — milijone ljitiflt kl se podkranjeni, bres zadostnega zaslužka, v brezposelnosti in bres vsake zdravstvene zaščite. V letih depresije — saj se Je še spominjate, Je polovica prebivalcev te deiele — odraslega namreč—imela povprečno manj kot tisoč dolarjev letnih dohodkov. Potem je ta povprečna mera polagoma rasla In se zelo zvišala Šele med vojno. ~ Toda vrednost dolarja je pa- dala in tako se je dogodilo, da kar si prej dobil sa dve dolarja, si moral po novem plačati tri dolarje in tudi več. To Je ekonomsko stanje izra-vnovesilo in tak položaj nestabilne sti imamo sedaj, brez goto-vosti, da pride v kratkem na trdna tla. V letu 1948-49 je bilo v tej deželi še vedno oaem milijonov drniin in posameznikov, ki so imele manj kot tisoč dolarjev dohodkov na leto. In ako pran-darila, kako malo sa more kupiti s $20 na teden, pe razumete, kaj to pomeni sa ljedi, kl bi radi dostojno šivali, pa s $20 na teden nikakor ne morejo. Družina s omenjenimi dohodki mora potrošiti najmanj $1S na teden sa iivei. Ni mnogo, ker si gospodinja pomaga s najcenejšimi grocerijami in mesninami. Ostane ji še pet dolarjev za druge njune stvari Torej veliko premalo, če bi hotela imeti udobne stenovanje ter rasne druge ugodnosti. In kaj pa obleka! Kader tolike milijonov ljudi nima priložnosti zadosti zaslu- žiti za udobje svojih družin, tudi ne more pokupiti tega, kar je naprodaj za udobje. Ista statistika pravi, da niti s $2,000 dohodkov ne more družina živeti tako kot se bi spodobilo zanjo. In ugotavlja, da je v tej deželi ena tretjina dritiin, ki ne dosežejo vsote $2,900 na leto. • Senator Sperkason (demokrat is Alabama), kl neteljnje odseku za pospeševanje ljudskega blagostanja, se čndi, sej tako je rekel on sam, čem« naj bi imelo tolikšno število druiin take majhne dohodke. Pravi, da ako Je to vzrok pojeasanjn ameriške nakupne moči v svoji notranjosti, potem Je trebe dognati, čeme in zakaj. Torej neva preiskava. To bo stalo maege denarja, a če bo tako raziskovanje problemu, kl ga imamo pred sabo, kaj koristilo, je pa drago vprašanje. Kajti trebe Je odpraviti vzroke, ki povzročajo, da mora milijone druiin ilveti v mizeriji, dasi si prisedevajo priti na le-stvo pravega ameriškega iiv ljenskega Je sicer veliko ljudi, ki se ne bi mogli dostojno preiivljeti tudi ako bi imeli vse priloinosti dobiti zadosten zasluiek. Ampak za ljudi v "slumskih" predelih takih prilik ni in jih ne bo — ne v sedanjem ekonomskem sistemu, pa magari če vse slumse danes podro. Revni ljudje is niiin bodo morali v druge niiine. Da-li bo mogoče vsa ta socialna vprašanja rešiti v naši današnji socialni drnibš, Je vprašanje. Le optimisti verjamejo, da bomo lahko vse nasitili, vsem nudili stan in. pa krene sadoati. Vlade nekaterih deiel se se s tem rasno poba vile ter ispre-videle, da stvar nI tako enostavna kot pa se glasi v kaki časopisni notici. Dokaz temu so socialni potresi, ki se dogajajo po vsem svetu — povsod s zahtevami onih, ki so najbolj brezpravni ter najbolj izkoriščani, da hočejo 1 oni prisesti k mizi, ki so Jo obloiili s dobrinami, a jim gospoda ni dopustila, da bi Jih smeli tudi uiivati. M m Nekaj o naših stvareh Tu v uradu se ob zaključku lota spominjamo posebno onih naših pionirjev tor agitatorjev, ki niso na fronti nikoli klonili. Bili so Proletarčevi partizani v borbi od začetka in bodo ostali ako se jim zdravje vrne. Pri tem imamo v mislih posobno Antona Zornika v zapadni Ponni, skromnega človeka z veliko duio. Rad je govoril — ako jo lo mogel, se jo prerinil v govorniški spored na kakiinikoli priredbi tor oglašal svoje "duševno medicino", ali kot jo včasi dejal, dušno'hrano— in pri tem omonjbt Proletarca in Prosveto, razno angleške delavsko listo tor knjigo. Sedaj je Tono slabega zdravja in ne moro več na pot kot jo šol prod leti po tedne in tedne v zametih, v mrazu in v vročini. V severni Minnesoti jo vršil slično delo John Teran. Postal jo agitator Proletarca šo prodno je začel izhajati — torej že leta 1905. Za svoje prepričanje je veliko pretrpel a kor jo bil energičen in podjeten, po poklicu krojač, in ni so bal tudi nikakega drugega dola, je v oni dobi bil zmožen vztrajati tudi v takratnem reakcionarnem, fevdalnem kraljestvu jeklarskega tru-sta. Skupno« par drugimi rojaki in s Finci so ustanovili socialistično gibanje, zadružništvo in poskušali z unijo, ki pa so v stavkah bilo razbito in posrečilo so so šolo pod pokojnim F. D. Rooseveltom. Ta naš pionir John Teran jo sedaj ie par let težko bolan. Sporočeno nam je bilo, da jo bil premeščen iz bolnišnico na Elyju v okrajno bolnišnico na Virginio, Minn. Njegova soproga nam piše, da jo bila tista vest netočna, da jo on šo vedno v bolnišnici na Elyju in nas ob onem graja radi pomoto. Ako bi kaj pomenilo, ali kaj pomagalo, jima bi rekli, "srečno novo loto", a bila bi to zan|u le prazna fraza. Vseeno — vsi, ki ju poznajo, simpatizirajo z njima v njunih težkih dneh — kor taka jo pač srčna kultura. Kot jo rekel Anton Udovič nedavno v svoji koloni — pazite na zdravje, ako ga Imate. Mnogi 90 izgube po svoji krivdi, nista pa ga ta dva naša pionirska d+lavca — Anton Zamik In John Teran. Težko živl|*n|e In aktivnosti M drugo sta |lma pripomogla v morjo bolezni. In pri nas? V promembi datuma no bo nobeno razlike, ker isto težavo nas bodo spremljale 1. januarja kot smo jih i moli 31. decembra. A vsem vam, ki sto nam letos pomagali, iskreno priznanje za vaš trud in požrtvovalnost, in pa voščilo z željo, da nam bi pomagali v naših nalogah prav tako krepko tudi v lotu 1950. < T.— m* 4Ui P|OtETAhE(| proletarec L18T ZA INTERESE P1LAV8KEOA LJUDSTVA. r lidnjit JU)(I>NII»v IZHAJA VSAKO SREDO Delavska Tiskovna Druiba, Chteago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta 11.75; za četrt leta S 1.00. Inozemstvo: za celo loto $8.60; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naftem uradu najpozneje do petka popoldne ia priobčitev v Številki naslednjega tedna. PROLETARE€ Published every Wednesdery bv the Ysgoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1900. Lottos: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION HATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00 PROLETAREC 23*1 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 FORDOVA DRU2BA V LUČI DOBRODELNOSTI Multimilijonarji imajo običaj, da si kar sami postavijo spomenike. Zapuste ali pa že v življenju dajo milijone za muzej, ki naj nosi ime bogatega dobrotnika, dajo za ustanovitev rib-njaka, za zvezdoznanstveni muzej, za industrialni muzej itd. Pa tudi za zgraditev krasnih vodometov, bolnišnic, knjižnic in kdo ve kaj še vse. Cerkva seveda tudi ne prezro. Tako so tudi Fordovi milijoni našli izhod iz obdavčenj tem„ da so prepisani na ustanovo, ki nosi ime "Ford Foundation". Namen ji je, kot pravi v svojem čarterju, prejemati in upravljati dohodke v svrho podpiranja znanosti, umetnosti, splošnega izobraževanja in drugih stvari v prid ljudske blaginje. Ta Fordov "Foundation" je bil ustanovljen 1. i93tf. Oznanil ga je Edsel Ford, sin Henry Forda in oče sedanjega lastnika njihove ogromne avtne industrije, Henry ja Forda, ft Od kraja so dali vanj le nekaj malega gs . začetek. Izplačali še nič v omenjene namene. Edini stredki do sedsj so bile P^ce. Henry Ford II. je ta fond zvišal v veliko bogastvo. časni-ški magnat John S. Knight, ki ima en dnevnik tudi v Detroitu, pravi, da znaša okrog $205,000,000. In pa da poseduje ta dobrodelni in kulturni sklad 95 odstotkov vseh Fordovih delnic. Tu pa se prično zvijače. Predno jih je Ford prepisal na drugo ime — namreč na omenjeno ustanovo, je poskrbel v čarterju za legalizirano določbo, ki pravi, da so vse te delnice upravičene le do DIVIDEND, nimajo pa glasovalnega privilegija. O&talih pet odstotkov delnic si fe Ford ohranil v svoji posesti in samo te imajo na občnem zboru privilegij — vsaka delnica šteje en glas. - . Davčni ljudje v Internal Revenue niso bili nič kaj zadovolj ni, kajti Uftcle Sam pridfe s takimi dobrodelnostmi velekapita-llstov ob milijone dohodkov, ki jih potem mor« iskati drugje. Tako je torej Fordova avtna industrija postala pravzaprav last ltalftttnfe m naučne ustanove, vredna $205,0^0,000, a predseduje ji Henry Ford II. in on imenuje v njo direktorje ter upravitelje. In ob enem obratuje svoje tovarne po svoji volji, čepr&v ima samo pet odstotkov delnic. Internal Revenue, ne druge oblasti mu nič ne morejo raditega, ker vse transakcije so legalne — in vendar, kaj pa bi mu hotele, če pa je podaril za $205,000,000 svojih delnic zavodu, ki ni bil ustanovljen za privatni profit temveč koristiti človeštvu? Samo multimilijonarji si morejo privoščiti take "špase" ne da bi jih kaj stalo. In verjemite, privoščijo si jih! ALI želite sv< moralm jm priredbam čimveč jn gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH \ PROLETARCU! nrnr Z UPRAVNIKOVE MIZE SOCIALISTIČNE STRANKE PO SVETU NA ZGODOVINSKIH RAZPOTJIH V ItaHji se je izvrlil po vojni v socialistični sti^nki razkol. Pietro Nenni, ki je smatran za levičarja, je bil vodja stranke. V nfi j* propagiral sodelovanje s komunistično stranko in njegov program je bil sprejet. So4elovanje je bi tor tispcJno, ker je bilo usmerjeno po načelu neodvisnosti vsake izmed obeh strank. Ydda ko se je pričela v Italiji, na iniciativo Zed. držav, in v drugih deželfch po sveto ogromna ofenziva proti "komunizmu", je omamita med drugimi tudi desničarsko strujo italijanske socialistične stranke. Tej je in ji še načeljuje desničar Saragat. Velja za zelo sposobnega in Osebno je poštenjak. Toda s svojo taktiko je uspel zknetiti razkol v socialistični stVkhki — ustanovil je svojo desničarsko socialistično delavsko stNrrtkd m odvzel s sabo tudi okrog trideset poslancev sbciali-stične stranke, ki so bHi njehi predstavniki v parlamentu. Vsi drugi so ostali zvesti levičarski Nennijevi stranki in Ob endm njenemu programu za sodelovanje s komunistično stranko v tekih stvlfrefh, ki so po njenem mnenju koristne Italiji, ne pa A' Hi igrtihi V roke ksrki drugi — katerikoli državi, v njene po-Febtie ekonomske, imperialistične aH poiitičde namehe. Nenni jeva stranka ni po razkolu s Saragatom nič več izgubila - nc v številu poslancev, ne v svoji bojevndsti. Saragkt pa je Šel s svojimi tridesetimi poslanci V parlament s kompromisom in tako je bila njegova strelja povabljena v ko-cfMdJKKo vlado fttd de Gasperijem ter dobila mcfoda od kraja tri' portfelje. Premier de Gasperi je načelnik takozvane krščansko-demo-kratske stranke. Vsakdo ve, da je to politična podružnica Va tikana. V zbornici ima več i hO sarrffi po sČM ln ris sVojl nedavni aferenci njenega odbora se je bavila največ z vprašanjem, •rAj'idejo koalicijske vlade, ki je koalicijska itak le p6 imenu, odvrže, in sama prevZomd vso odgovornost1. Saregetovi člani v vladi z njim vred so morali v minulem poletju is nje izrtopiti, prvič, ker niso imeli v nji drugega kot portfelje, a v glavnem zato, ker socialisti(— desničarski ali lfcvi caftM, nišo tflli Sc nlkrfTi prijatelji vatikanS. Pač pa mu nasprotoval in bili proti njemu čestokrat tudi v sovražni propagatidi, po pravilu -i- zob za zob! Od desničarske Saragatove socialistične stranke je izstopilo devet poslancev, ki jo oziroma so jo zastopali v državnem zboru. Vsega skupaj jih je imela kot ie ofri*njerio 30. Vs1 drugI, kot že Aftttfe, pa so ostali v levičarski socialistični strsnlti; Njen vodja PietVo Iferori je dokazal, ds je bHs njegova, ne pa Saraghtova taktika pravilna. In tako je socialistično giabnje v Italiji rešeno zmotnih skokov in ob enem tudi komunistična stranka v Italiji uglaja svojo taktiko tako, da ji bo ko6f*etael Vem' da bl J,h raJS1 n°sl1 P° pha Koenig iz San Francisco; ob enem želi upravniku in ured- niku vse najboljše k praznikom kakor tudi najnima "šlof koma- snegu kakor pa bo vročem soncu. Se iz Waakegana—Anna Kra« inc je obnovila naročnino in pri- ratom". Ker sem nemščino že spevala listu v podporo $2, s pri-precej pozabil, sem nekaj časa ! pombo, da ga bomo bolj pridno pošiljali. študiral kdo to bil? No, zdaj pa že vem. Petaluma, Calif. — Jennie Kotzman se je preselila iz Arizone v omenjeno mesto; iz pisma razumem, da le začasno. Tam ima svoje hčere. Poslala je premem bo naslova, ob enem naročnino in listu v podporo $1. In pripomni, da list kot je Proletarec je vreden podpore. Jaz samo dodam, da Jo je tudi potreben. Chicago, III. — Tončka Urban z se je oglasila v uradu, obnovila naročnino in v blag spomin pokojnega Blaža Kaltinger-JS o katerega smrti smo že poro- Ni je bilo bolj mogočne militantne socialistične stranke, pod vodstvom razumnega Leona Bluma, kakor Je bila francoska Sklenila je ljudsko fronto s komunisti — to, kajpada je bilo v raznih političnih krizah po prvi svetovni vojni — ki je nekaj časa uspevala, a reakcija je bila s svojimi vladnimi, vojaškimi in političnimi aparati močnejša in jo je zrahljala toliko, da je razpadla. Po drugi svetovni vojni je ta nekdaj mogočna socialistična stranka zahtevala pritegnitev v vlado za obnovitev nove francoske republike tudi komunistično stranko. Zgodilo se je tako. Fnako, k?kor po prvi svetovni vojni, se je ts sloga razbila tudi sedaj. V Italiji in v Franciji je deloval in deluje ameriški vpliv s svojimi mkmljivimi dolarji, češ, pomagali vam bomo, če ste za demokracijo, kakršno zastopamo mi, ali pa si ssmi pomagajte! Tako sta se po tem ekonomskem mamilu Vladi obeh dežel i znebile levičarjev in začel se Je pO raznih relifnih akcijah, ki jih je financirala Amerika, takozvsni na dolgo let zamišljeni Marshallov plan. _ Se vsaka sodsldemokratska stranka, ki Je šla v koalicijo z buržvaznimi strankami — četudi so od početka šli vanje tudi komunisti, je izprevidela s slednjimi vred, da te buržvazija to-lerii-a le toliko časa dokler misli, da te potrebuje. Potem ne več. Tudi v Belgiji se ni Canton, Ohio — Blaž Odar je poslal denar za koledar kar je več, pa na račun Proletarca. Bridgeport, Ohio — John Vitez je p6slal naročnino za Mika Smerdel iz Blaine, O. izkazalo drugače, dasi so baš v njf social demokrati uspeli v gospodarski obnovi boljše kot pa katerakoli druga dežela v Evropi, nevštevši Švedske in Švice, ki nista bile v vojni. Ni drugače, kot da socialisti in komunisti v državah izven železnega zastora" U dejstva preudarijo ter skupno jsčno graditi nov red, kateremu v zapadnih državah pravijo "demokra- •^.liMM.1* .... tični socializmi' Maple Heights, Ohio — Frank Vrček je poslal naročnino za Johna Koma, ki je tudi prispeval listu v podporo $2. In saip F. Vrček pa prispeva $5 listu v podporo k božičnim praznikom, z najlepšimi voščili. Dodal je tudi nekaj znamk. Se iz istega mesta. Lukas Go-rup je obnovil naročnino za dve leti, z najboljšo željo za bodočnost. Pittsburgh, Pa. ~ Anton Cha ter je poslal listu v podporo $2, s pripombo, da prej je navadno A. Zornik prišel na okrog; zdaj pa ga radi bolezni ni in zato sam pošilja ter / želi vse najboljše, posebno pa še Zorniku, da bi zopet lahko obiskal svoje znance tn prijatelje. Rauch, Minn. — Anton Kump je sporočil, da odpotuje v Cali-fornijo in kadar si uredi svoj novi stan, bo nam poslal naslov, da mu bomo list pošiljali v novi kraj. E. Helena, Mont. — Frank Sa-sek je poslal naročnino za dve leti in listu v podporo $1.50. Cleveland, Ohio — Leo Poljšak je poslal članarino Prosvetni matici za dtirštvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ. To je že za prihodnje leto 1950. Chicago. III. — Progresivne SloVenke krožek 9, so tudi že plačate članarino Prosvetni matici za prihodnje leto. Izročila Angela Zaitz. To sta že dve organizaciji, ki sta se kljub temu, ds jih nisem obvestil* same spomnile in sklenile na seji, da ostanejo še v bo- jih še bo? Barberton, Ohio — V poročilo naročnin glede Joe Sustarstca nisem poročal, da je poleg obnovitve naročnine tudi prispeval 50c v tiskovni sklad. Da sem to prezrl se ni čuditi; saj tako žena pravi, da sem slep in včasih doda, da sem tudi gluh; kar pa razni čitatelji mislijo o meni, je pa bolje, da ne vem. V ta ur d je prišlo mnogo voščil iz raznih krajev, ki nam želijo vse najboljše in mnogo u-speha. Mi njim vse najtopleje vračamo. Želeč vam vsem zdravo, veselo in srečno novo leto, da bi bilo bolje od preteklega, da bi svetu obetali blagostanje — ne pa a-tomske bombe, da bi vsem trpečim bilo gorje olajšano, da bi pomanjkanje, ki ga trpi svet, se napolnilo s potrebnimi sredstvi, da bi to kratko življenje ne bilo tako grenko, da bi si želeli konec, kot si ga mnogi žele danes. Z upom, gremo z leta v leto in mislim, da je najbolje tako. Kadar se neha upanje se bodo nehala tudi leta HAPPY NEW YEAR!! Omenil sem že, da je bilo treba vse, kar se tiče tiskarne, izvršiti mnogo prej kot običajno. To pa zato, ker je bil v pondeljek praznik. Raditega smo morali list zaključiti v petek. Torej tukaj je še nekaj dodatka z u-pravniške mize. Santa Vnez, Calif. — Mike J. Reading je poslal $5, od tega $1.50, za koledar $3.50 pa listu v podporo. Chicago, III. — Frank Demšar je obnovil naročnino, katero je izročil Arley Božičnik. Waukegan, HI. — Anna Mah nich, predsednica ženskega društva št. 119 SNPJ, je poslala listu v podporo $22.50.To je na Miklavžev račun. Prispevali so po $1, Josephine Prosen, Mkrion Spa ca pan, Frances Lčnstršič, Lina Kader, Jbste Kakih*, Mrty Krzič, Arrtorria Bezek, in Mary Žagar. Po 50c: Kristina Kim, Mary Novak in Rose Koncilja. Frank Mihevc je prispeval $3. Društvo 119 SNPJ je prispevalo $5. In John ter Anna Mahnich $5 Anna piše, da je to bik) nabrano na seji in po seji v nedeljo 18. dec. POleg tega tudi žele vsem uspešno novo leto. Vse priznanje temu društvu, ker so se njegova dekleta zavzela na svoji letni seji poleg svojega rednega posla tudi za Proletarca. Koliko sto društev SNPJ je imele letne seje, pa se niso spomnili tega svojega delavskega lista! Lahko bi se zahvalil tem dekletom v osmih Jezikih, vendar he bi pomenilo nič več kot če rečem — HVALA LEPA! Detroit, Mich. — Louis Urbah je poslal listu v podporo na Miklavžev račun $5. Tn kar želi mu bomo radevolje ustregli, ob *nem nam vošči vse najboljše v novem letu. Mi mu vse nejtop-leje v/acamo z enako željo. Tmtmfk, Mick. — Mix Knaus je poslal sezonsko karto lft dodal $1 v tiskovni sklsd voščila. m Cleveland, Ohio — John Krebel j* poslal sedem naročnin, a ob etrttn sporoča, da sta se dva naročnika preselila na drug svet in tšfco naj jih črtam iz imenika. Smrt — le počasi deluj med našimi naročniki; in če se za en čas popolnoma ustaviš, bi bilo najbolje. Ob enem J. Krebel želi vse najboljše v novem letu. Zahvalim se mu tudi za knjigo Slovensko Ameriški priporoč-nik, katero mi je poslal; zdaj bom pa lahko postregel našemu naročniku z njim. Johnstown, Pa. — Frank Cvetan je poslal naročniške listke za Louis Stefanicha, John Gomi-Iarja, Antona Dolenca, Jacoba Gabrenja, in Andrek Vidricha. Drugega rtič ne poroča. Cleveland, Ohio — Tukaj imam daljše pismo, o katerem bl moralo biti že pred tednom pOroČano, pa mi je šele zdaj prišlo v roke in se tiče neke objave, ki je bila v Proletarcu 30. nov. t. 1., pod imenom "Dve knjigi Ameriških Slovencev". Posneto je bilo po Slovenskem poročevalcu s pripombo, da ne vemo, kdo je izrezek poslal. Zdaj se je pa oglasil oni, ki je poslal dotični knjigi, kakor tudi več drugih knjig in koledarjev in to je dobro znani Erazem Gorshe. On je poskrbel, da je dramsko društvo Ivan Cankar naročilo 10 izvodov koledarja, katere je potem Gorshe razposlal na devet raznih naslovov, ta je koledar in Kristanovo povest "Brata". Se v Celovec na Koroško je poslal dve knjigi. Piše, da bi rabil še mnogo takih knjig, najmanj 30 do 50, katere bi poslal na najvažnejše urade v Sloveniji. Piše, da ima še vedno kulturne stike s starim krajem, in da tam naše knjige nekaj pomenijo. Pravi pa, da kupi- (Konec na 3. strani.) Tolš mi ne gre vghriro? Litle Falls, N. Y. — Frank Ms- Ob vsakem Božiču si kristjani Mt mir na zemlji In ob kontu decembra pa si voščije srečno novp lote. Le čemu tudi kaj ne stoij sa mir ln zakaj se ne po-mitie V vsakem NOVfcftf let-, tutudi resno delati na to, da bi Mto nt 1*njm od to mi nikakor ne gre v glavo! Is SANSovego urada 3854 W. 26th St., Chicago 23, III. Telefon: I, A wnd.lt t-»»17 RAČUN ZA SEPTEMBR IN OKTOBER 1949 Bilanca 30. avgusta 1949 $2,8*1.97 DOHODKI za upravni sklad SANSa: Podružnica štev. 1 SANS, Detroit, Mich. ...................... 22.05 u 1« g II West Newton, Pa. 15.90 M " 12 " West Aliquippa, Pa. 1495 «« .. 24 " Virden, 111. ...................... 2 63 1« t« 27 " Arcadia, Kansas.................... 9 00 It " 38 " Acmetonia, Pa (filmi)......... 125.00 ti u 45 u Sheboygan, Wis. 225 II •• 54 " Chicago, 111. 4.00 II " 55 " in društvo št. 138 SNPJ, Strabane, Pa. (filmi) 5000 II " 56 " Milwaukee, Wis. 10.00 II <« 73 Herminie, Pa. 6.70! II u 91 it Chisholm, Minn................ 2.00 II i. 94 u Hostetter, Pa....................... 20.35 KO KENTARM (Konec s nadami v 'bodočnost. Progresivne Slovenke, krožek št. 10, Johnstown, Pa. Za knjige........ ................-...... Razno ..................................... 7.00 9.90 4.60 $ 306.33 $3,188.30 HEDATKl! Najemnina urada............................... .................................$ 112.50 Razsvetljava ................................................................................................................................................2.17 Plača gl. tajnika.............................................................................................................130.35 Plača pomočnika .....................................................................375.75 Telefon in telegrami............ .................................................................13.80 Poštnina .............................................. ................................................................50.00 Uradne potrebščine...................................................................................5.50 Izredna pomoč .......................-......................... ................................5.00 Davek soeialne zaščite .......-..................................................................................................13.32 Dohodninski davek od plač....................................................................................................36.40 Ekspres ........................................................................................................................................................................47.76 Klišeji ............................................................................................................................................................................1600 Revije, časniki in razno....................................................................................................................2.17 Skupaj...................................$ 810.72 Bilanca v banki 31. oktobra 1949................... $2,366.17 Bilcmca rodne blagajne ................................. 11.41 $3,188.30 $2,377.58 SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE Bilanca 30. avgusta 1949..............................$41,209.24 Prispevki v oktobru..................................... 214.50 ..........$41,423.74 Izdatki v zvezi z bolnišnico........................$ 2,188.86 Bilanca 31. oktobra 1949 ........................................$39,234.88 SKLAD ZA ZDRAVILA ZA SLOVENIJO Bilanca 30. avgusta 1949 ................-...........$3,099 05 Prispevki v septembru in oktobru..............$1,112 00 $4,211.05 Izplačila v isti dobi....................... ...............$1,794.45 Bilanca 31. oktobra 1949 ..............................$2,416.60 Boj sa Peruzalem bo še trajal. Skupščina Združenih narodov je sklenila, naj pride pod mednarodno upraVo. Židovska vlada v Tel Avivu pa je izjavile, da je Jeruzalem glavno mesto Židov -stva in svetu sporočila, da se bo tja preselila. Za predlog, da se Jeruzalem izroči pod mednarodno upravo, je najbolj deloval Vatikan. Pravi, da le na ta način bo mogoče varovati svete kraje. Židje dokazujejo, da bodo pod njihovo kontrolo bolj varni in pa da se iz Jeruzalema ne umaknejo za nobeno ceno. To pomeni, da ako hoče OZN svoj sklep tudi izvesti, bo morala rabiti silo. In tedaj bi se res lahko dogodilo, da bi v vojni takozvane svete kraje porušili in tfc-ga menda nihče ne želi. Zdi se torej, da bodo koncem konca v Palestini glede Jeruzalema spet zmagali 2idje in to sedaj brez vojne. Kongresnik* Oossett tn Boggs pravita, da je v New Yorka že okrog 200,000 nelegalnih priseljencev. Utihotapili so se preko Kanade in Kube, in pa s ponarejenimi potnimi listi. Trdita, da sta to dognala po dolgi preiskavi in grajata imigracijsko oblast, ker ni dovolj pašna. Med vrstt- 1. strani) cami pravita v svojem poročilu, da so ti nepostavm priseljenci največ 21d}t. Da-li jth je res prišlo sem toliko ko* trdita, ne vemo in tudi ona dva bržkone le ugibata. Vsakdo pa ve tudi bres preiskave, da je nepostav-nih priseljencev to jako veliko in tudi to josnaiio, da jih j* največ v New Yorku. Tam jih je namreč najtetje izslediti. ItaHjaaaftA mmmm Mili zahtevajo novo glue vanje o vprašanju. ali naj be Italija republika ali monarhi ju. Prt zadnjem referendumu sa bHi na vsakih pet glasov za republiko štirje glasovi za kralja Htsmfcerta Monarhisti upajo, da bodo sedaj, ako pride o tem nov*referendum, dobili večino. Njihova stranka je imela nedavno zborovanje v Rimu in pozdravil ga je bivši kralj Humbert, ki živi sedaj s svojo družino ns Portugalskem. Za monarhijo so vsi bivši fašisti (pravzaprav so fašističnih nazorov tudi sedaj) in tudi Vatikan bi rajše dinastijo kot ps republiko. Neprilika monarh isto v je, da se je savojska dinastija pod Mussolinijem toliko dtskreditirala, da Je bi nlbte ne mogel offrati. Zato Italija za enkrat Humberta ne bo še povabila nazaj. Mirko G. Kuhel, gl. tajnik. Milan Medvešek, blagajnik. 2 UPRAVNIK0VE MIZE (Konec z 2. strani.) ti jih ne more, založnikov pa nima. Nadalje sporoča, da je prejel pismo od Državne založbe Slovenije, od urednika Bogomila1 Gerlanca, ki se glasi: "Spoštovani gospod, najlepše se Vam zahvaljujem za prijazno darilo Ameriški družinski koledar, katerega sem te dni v redu| prejel. O knjigi bomo poročali v reviji "Slovenski književni trg". Brfcz dvoma je th koledar prav sanimiva izdaja in škoda, dkr je ne moremo dobiti tudi za naše knjigarne. "Uredništvo S1 o v e n s k ega književnega trga bo radevolje poročalo o vsaki vaši izdaji in Vam bomo prav hvaležni, ako bosta uredništvu pošiljali po i svod. Z lepimi pozdrsvi" in pd^ pis načelnika odelka, ki je že zgoraj omen j cm. V iwijl "Slovenski knjižni X*g", Itev 9. z dne 20. oktobra je ena cela kolona posvečena Ameriškemu družinskemu koledarja sa leto 1949 m.« • - - - --- t mrnm mt I ■ ■ ■ i illiL i '4 I/ rfi kuncu pravi nit*amk. i\o-teder ima veliko celostranskih stik naših umetnikov, fotografije itd. Po svoji opremi in ureditvi nam kaže drugačen svet in škoda, da ni knjiga tudi na nfcšem knjižnem trgu." Pol ega tega pripomni, da je poslal koledar tudi Narodni in tfntvefzttetnt knjižniti v Ljubljani, kamor je že odposlal velijo našega "odvišnega" blaga. Gorsketovo mišljenje je, da bi ProtfWtna matica sklenila ln s dogovorom z Državne ZaK£bo 'Slovenije poslal* tja Vfcčfrvo- dov Ameriškega družinskega koledarja v zameno za druge knjige v letu 1950. Tam je sedaj v tisku "Slovenski pravopis", ki ima okrog tisoč strani. Knjiga "Slovenski pravopis" je najpopolnejši slovenski besednjak, kar jih še kdaj izšlo. Kritiki smatrajo to knjigo dokument naše rasti in zrelosti ob strani največjih kulturnih jezikov, pravi Gorshe. Gorshetova sugestija je po mišlenju upravnika jako dob^a; ne vem kako mišljenje bodo iz-rasili drugi, kadar stvar pride na dnevni red. O tem se bo gotovo še kaj več govorilo in pisalo. Dobro bi bilo, da bi dobili zanesljivo zvezo, ne samo z državnimi zavodi, pač pa tudi s posamezniki, Na si na ta način utrdimo medsebojno vero, da smo en narod in da se medsebojno pogovorimo za dobrobit nas vseh. Ame riški družinski koledar boste našli povsod kjer so naseljeni Slovenci. Ne dolgo tega sem poslal en isvod dr. Pedro UVbancu v Caracas, Vinezoela. On je iz Ljubljane, če sem prav poučen. Ob priliki kaj več o tem. Ako bi mi v uradu vsled prezaposlenosti pozabili na to, naj risa tem zopet opomni. Včasih je treba malo dregati, pa gre! Kdaj dobimo soc iaHiem? Takrat* ko bodo zanj zreli ftoti delavci, ki zdaj v svoji zaslepljenosti le napadajo socialiste. Polom kotomjalnih carstov prizadeva zapadu velike skrbi (Konec s 1. strani) ropski kapitalizem. Baksita tudi prejema naša industrija največ is Azije ter z njenih otokov. Lastninske pravice nad temi bogastvi pa so se po minuli ali drugi svetovni Vojni zelo spremenile. Nizozemska je morala — hočeš nočeš—spremeniti svoje stališče in je dovolila ustanovitev Indoneške zvezne republike. Res si je nizozemski kapitalizem ohranil v nji Še mnogo svojih starih privilegijev izkoriščanja ondotnih bogastev, toda za koliko časa? Burma se je izmusnila is rok angleškega kapitalizma skoro popolnoma in priznala je kitajsko komunistično vlado skoraj takoj za Sovjetsko zvezo. Indija se polagoma puli iz klešč angleškega industrialnega imperija in si prizadeva postaviti se na svoje noge. Filipini se kujejo. Pakistan itd. Zapadne sile skušajo iz teh homatij zase reftiti kolikor največ mogoče in v ta namen se vrše pogajanja, ki pa se sklepajo največ s takimi ljndmi, Id imajo med domačim ljudstvom najmanj. zaslombe. Npr. s šahom Perzije, Od kjer zajemamo olje, v Egiptu, na Japonskem in še vedno mnogi ljudje v Washingtonu podpirajo Čiang Kajška, četudi vedo, da je vojrto'ttgubil. Delujejo, da bi jo zanj mi začeli — s pomočjo Japonske, A ta igra je preč. Zapadni imperializem je v Aziji za tonil — tipamo, da ss zmerom. namreč v petek SO. decembra. Toliko v pojasnilo onim, ki so nam morda poslali dopise in oznanila, pa se prepozno došla za objavo v tej številki. Sploh je pošta v teh dneh silno neredna. Prejemamo stvari, ki niso naše — novinci se ne brigajo posebno za točnost, ker so le začasno najeti, a pritožbe pošti v takih zagatah nič ne pomagajo. PrehocF v novo leto ie vedno "po starem" NOVE Cf STE V SLOVENIJI V Jugoslaviji se temeljito ba-vijo z vprašanjem, kako bi izboljšali cestno ifttežo, ds bi najbolje ustrezala svtomobilskemu prometu in neitaostsjals za cestno mrežo driav s najvišjo tehniko. Od stare Jugoslavije so podedovali cestno mrežo, ki ni zadoščala niti tedanjemu prometu. Sedaj se pa premišljeno lotevajo naloge,' da bi zgradili cestno mrežo, ki bo ustrezala ne le se-danjemu, temveč tudi bodočemu prometu. Po petletnem planu bodo zgradili v vsej državi 1,200 km cest z moderno utrjenimi vozišči in obnovili 10,000 vkm cest z makadamskimi vozišči. Osnovna veja cestne mreže bo Avtoceste bratstva in enotnosti, ki jo bodo ie letos zgradili. Cesta bo zgrajens sa takšno brzino, da bo mogoče z dobrim vozilom pripeti iz Ljubljane v Beograd v petih ufah. Naj gostejšo cestno mrežo i ms Slovenija. Glavna meje cestne mreže tvorijo tako imenovani cestni krt ž, katerega središče je LJubljana; Sn krak je cesta Mart bor-L j ubij ana-Trst. drugi pa Pfcdkoren^tranj^Lfobljana - Jfo-vo mesto-Ztgrtb. To osnovno; cestno mrefc bodo razen odsekal Ljubijana-Kranj in odsekov, kil so jth zgradili po osvoboditvi, na novo zgradili, ker ne ustrezajo sodobnemu prometu. Gradnja častne mreže hitro-napreduje. V Sloveniji so zgrajene vsa iapMdna ceste M/iffo Kranjec: Fara Svetega Ivana (Nadaljevanje.) Gospa," je dejal zdaj (Konec s 1. strsni) ki itnajo po tisoče ki tisoče s-krov kav mi h nasadov In kl so ob enem tudi tšM kaVtaega . trusts. Navadni obdelovalci nafM^bljana^ewki oSatnaga križa, ka vinih poljih pa nimajo od tegs nobene koristi.' Res bi se življenske potreh-čine lahko pocenila, a produkcija te Seda) skoro vsa v posesti pelo* in njim je edlns bri~ m ifa prof rt. Pokupijo npr. sadja — * ga pobtrejo le toliko kolikor mislijo, da bo na trgu zahtevo t*nj. Tftugo* sognije. Zvetma vMh sabvevttfnr pridelovalca kronSpIHs. YsMk> so flu ko prodati* kar ga J* ml več, ga jke ona JJM* Enako je s hetoatfrifa mL fts temu si fte vedba tlpnfb MR Iha enterprise" namesto* db VI pO pravici poved sfi> ŠČMfeftfk privatnega profita M Stroška ttftga ljud-s** LfWNYtA UREfcfllSTVA k f a htviTkm fr morala biti do* končana v potok 23. decembra, ker tiskarna sadi božičnih praznita* naslednje tri dni ni obra-tovalav ' Enako spodaj bomo* morali zaKfj učiti naslednjo številko^ kl spadajo v območje mosta, nadalje so agiafenl odseki Ljtrb-ljana-Plwqte, Ejnbfyma-Vtbni-ka tn Celje-St. toter v Savinjski doliiri. V gradnji Sts odseka Vrh-nik a-Logatec In St. Peter v Savinjski dollhi - Grajska vss. Skupna dolEna cest osnovne cestne mroAa, ki so bila zgrajene v Sloveniji od oavoboditve do danes, je SI km, v gradnji' pa je 30 km. Poleg.navedenih najvažnejših oest sa fgradili po osvo-hitvi v Sloveniji la 100 km gnmnin cest. NE ČAKAJTE, da pmejmettr drugi crtr tretji opomin o potečem naročnini. 1 Obnortfe je l\m vam poteče, S tem ' pribreroite upravi na času in stroSkih, ob enem pa avr&te' sveje obveznost f man, "morda ste pozabili, da govorite z. nadzornikom." "Ne govorim prvič v življenj« z nadzornikom," je odvrnila Giza, "če pa zadnjič, pa me tudi ne bo konec. Ali Če me že kdo toži, mu hočem videti v obraz. In zahtevam, da pride gospod kaplan! On je dvignil ves ta prah, česar ni zanikal. Vprašajte Šmona in mežnarja, in upam, da bosta ponovila tudi tu, kar sta bobnala po vsej fari: češ zdaj bo ps sam gospod Magdič zakuril Gizki! Ih gospod Magdič mi je sam priznal, da me je tožil!" To sicer ni bilo res, toda Giza je povedala tako odločno, da je nadzornik samo pogledal Rožma« na, zmignil z rameni, naposled pa poslal po — Magdičs. Ko se je kasneje izkazalo, da Magdič nt bil nič priznal; marveč da je nadzornik preprosto "nasedel', je bil besen. Tisti trenutek pa je bil prepričan, da se je Magdič ne samo zaklepetal, marveč še bahal in je bil jezen nanj. Nasprotno pa je kaplan do ušes zardel, ko je sprevidel, da ga je nadzornik izdal. Nerad je šel, a izogniti se ni mogel. Ko sta se z nadzornikom spogledala, sta vedela, da se je zgodila "neljuba pomota". "Zdaj pa," je rekla Giza, "naj gospod Magdič pokaže tistega, ki sem mu rekla, naj ne hodi k maši. Tu je ves razred, prosim." Nadzornik, Rožman in kaplan so bili razdraženi, ker se je vse tako neprijetno zasukalo. Rožman je nad Gizo napravil križ. Vedel je, da je izgubljena. Jezil pa se je tudi, ker se mu je zdelo, da bo naposled vse padlo na njegovo glavo. V treh vrstah klopi je v razredu sedelo nad šitrideset kmečkih kuštravih glav, ki so v zli slutnji, da se odigrava nekaj težkega in usodnega, naravnost odlično odgovarjali. Giza je bila prav z*d6voljna z njimi in bila jim je — hvaležna. Čutila • je, dr Jih Ima rada, in čutila je, da je v teh otroških srcih še mnogo poštfenOSti, ne glede na nekaj tistih rarvajencev, ki so se že zdaj Vadili tožariti. — Otroci pa so tudi čutili, da bodo pri vsem tem sami mnogo odločili. Ze dober teden je ležalo nad razredom nekaj mučnega. Zdaj je stalo pred njimi in vedeli so, da gre za njihovo učiteljico, za tisto, ki so se je spočetka tako ball in ki jim je bila dolgo tuja, ki pa so se je naposled privsdili in jo na svoj način zelo radi imeti. Vedeli so, da pri njej ni izbrancev, da tu bogati ne pomenijo nič več kakor revni. Bila' je stroga, t6da zdelo se jim je, do je njena strogost drugačna, kakor pri drugih. Poleg vse strogosti ni bils dolgočasna, čutili so se sproščeni, nekam svobodni. Zdelo se jim je, da ns svoj način mnogo znajo, dasi drugače kakor prej. CiltHi so, da zdaj morajo znati. Za nekoga bi sicer bilo prav, ako bi ne xnaH, todfe njihovi učiteljici, se jim je zdfcto, bo pomagalo. Čutili so, da morajo braniti svojo učiteljico pred onimi tremi, ki so prišli v razred in ki so se jim zdeli hudobni: ne Rož-mana niso mogli ne nadzornika, ki j Hi je prihajal plašit, a tudi solzavo govorečega kaplana niso imeli radi. "Gdspod Rožman," je dejal nadzornik, "ali ne bi vi izprašali otrok, kako je bilo?" "Oprostite, gospod nadzor nik," ja zajecljal Rožman, "mislit: , da bi bilo bolje, ako'bi to oprtfvil gospod Magdič. On jih poSna . . ." Kaplan je zardel, vendkr začel. "Ottt>čički,n je dejal in se obrtitl k razredu, "ali se še spominjata, kaj vam je gospa učiteljica rekla prejšnji pondeljek? Mnogi sts se pritožili pri starših, 4o vam jo rekla, da nikar ne hodite k maši; tfcmveč rajši osta- ROMAN nite doma . . Rož- Otroci so negibno sedeli, samo velike oči so bile uprte v ljudi pri mizi. Molčali so. Saj posebej ni bil nihče vprašan, pa zato nikomur ni prišlo na misel, da bi se sam od sebe dvignil. A ne dolgo. Nenadoma se je dvignil Stuhec in zaklical: "Jaz! Jaz bom povedal!" Bil je otrok najbogatejšega kmeta v fari. Lani je v razredu smel početi, kar se mu je zdelo, ker je razred poučeval Smon, ki je često prihajal k njim, tam jsdel in pil. Giža pa je Štuhčevo samovoljo kar hitro strla. Po dveh tednih je v veliko zadovoljstvo vsega razreda bil ukročen. Nekaj zaušnic ga je poučilo, da je "špasa" konec in da bo bolje — mirovati. Ko se je dvignil Stuhec, sta se dvignila še Srebot in Vlaj. Drugi so se samo spogledali. "Torej, Stuhec/' je rekel Kaplan, "zdaj nam ps lepo povej, kako je bilo —." "Učiteljica—," je začel. "Gospa učiteljica," ga je prekinil Rožman, "saj nisi na paši!" "Se tega ga niste*naučili gospa," je rekel nadzornik in se namrdil. . "To ni moj sad, gospod nadzornik," je odvrnila Giza. "Ne te z mano! Ni mi mar, kam vi hodite, mar pa mi je^ kadar pride tak paglavec in pripoveduje meni v obraz: Ji bo že dal nadzornik! Saj so ata bili pri njem in jim je rekel, da jo bo vrgel na cesto! On pa je tako naš, saj vedno prihaja k nam žret!" Nadzornik je bledel in za r deva]. Rožman je stal skruseno brez besede in čutil, da bo še sam obležal pod razvalinami, ki se rušijo na Gizo. Prej je bil jezen nanjo, ko pa jo je zdaj videl docela zgubljeno, se mu je zasmilila. Tokrat se mu je zdela lepa v svojem pogumu, ko je stala ob prepadu, v katerega bo vsak trenutek strmoglavila. Bilo mu je žal, a pomoči tu ni bilo. Čutil je, da mu je bila ves čas draga, da jo je na neki način rad imel in zdaj je vedel, zakaj. A zdaj je bilo prepozno, da bi jo kdo kako rešil — sama je skočila v prepad. Magdič je ožemal ustnice in bil rdeč ko kuhan rak. Celo se mu je orosilo. Sele zdaj je čutil, zakaj je bil Rebernik pozimi tako klavrno propadel. Obšel ga je strah, da nemara tudi z njim ne bo bolje. Gizini očitki so ga osupili in čutil je, da mu je nekaj zdrsnilo iz rok. Povrhu pa še ta bedasti Stuhec, ki doma vse sliši in se s tem baha okrog. "Torej, Stuhec," je dejal kaplan z globokim glasom. "Pripoveduj, kako je bilo!" Stuhec se hi dolgo pomišljal, saj je bil prepričan, da pogub- jaz, drugi so mu dopovedali, da; ija Gizo. jaz nisem fcospa/ Pri nikomer "Učiteljica," je ponovil, a tu-drugem se ne bo zmotilSploh i di zdaj brez "gospsi", "je rekla. pa so mu učitelji samo učitelji, gospod se zaflj začne nekje drugod! — Ka} pa je učitelj, mi je dejal? — Saj pri nas žre!—Pred mano se sicer boji, a je zdaj dobil poguma!" "Gospa, ali ne bi nekoliko po-hlevneje govorili?" je dejal nadzornik. "Menda nisem prišel sem, da bi dajal otrokom potu-ho?" "Dali ste mu jo, ko ste me pokarali! Je že take sorte! Kaj pa morem jaz za to, če nalašč trdi, da je dvakrat dve pet? Kar po-prašajte druge, kako se baha, češ da bom skoraj "sfrčala" in ga ne bom več tepla ..." "Ali ga tepete?" "Tudi in to temeljito! Ne bom vendar dovolila, da bi me desetleten fantin teroriziral, ker misli, da zaradi svojega bogatega naj rajši doma ostanemo, kakor pa da gremo k maši!" Ozrl se je ponosno po gospodi in po otro-kih. "Lažeš!" Gospodje spredaj so se zganili in se ozrli proti zadnjim klo-pem, od koder je prišel ta vzklik. "Kdo je to rekel?" je vprašal kaplan. Vstali so kar trije fantje. "Saj je samo eden rekel," je menn kaplan. "Laže," so tedaj dejali vsi trije in nato se je kar oglašalo po razredu: "Laže." Tedaj se je oglasil eden kar sam od selje: "Meni je tuhec rekel, da so ga oče doma naučili, povedati!" "Lažeš!" je rekel Stuhec to. "Rekel si mi, ko sva šla v šola!" je vztrajal oni. "Rekel si: u« »u kako mora , »tuhec sr^r očeta sme početi, kar hoče! Saj ni hotel imeti stalnega prostora I Danes pride nadzornik, da bomo v šoli, spreflijal se je med pou- to babo nagnali iz šole. Ata so kom med klopmi, tepel druge, šel ven, kadar se mu je zahotelo in podobno. Jaz sem naposled učiteljica pri Svetem Ivanu, ne pa dekla pri tuhčevih! Če je kak J učitelj hodil tja jest in pit, meni tega ni treba. Sicer pa vam je vse to znkhi,«sdj *te*e sami bili tam," je rekla»t$e<; Nadzornik je prebledel, naidi* tlejal ostro: # "In če aem.-rbil, kaj to vam mar. Nesramnost t" "Nesramnost je, kar vi počne- nagnali mi povedali, kako naj govorim: Da je učiteljica rekla, naj ne hodimo k maši, ker ni boga. Zvečer pa bodo vsi pri nas žrli, mati že koljejo kokoši. Vse to si mi povedal." "Pa Srebotu si," se je dvignil novi, "obljubil kos kruha, če bo tako govoril, kakor mu ti poveš!" "Meni je obljubljal nož. Pa nisem hotel!" (Dalje prihodnjič) fte Jehtt* J. Zavertnik PHYSICIAN and SUftKfcO* 37*4 west sata snterr Ttl. Cftawftotr T-im OTTICR HOURS: fcff t® i P-*- (Except WW!., Sat and Sun.) __f :ijr ta m r (Vxcept Ifed., Sot and Sun ) i ti fnflifet ■»vnmrii, r . ftr iWmrtai RS., Riverslga, fll. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1950 CENA SAMO $1.50 NaroiUa naslovite PROLETAREC 230? So. lawltdal* Av», Chicago 23, III. Ji. -JU, . ^Jklm . .... k t J ZA LIČNI TISKOVINI VSEH VftfT PO UMIKIH CfNAN SI VtDMO OMNIlt NA IJNUSKO TISKAMO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigon 2-3145 MM N. HAXSTED ST. , CHICAGO K ILL PftOHTAMC H TISKA P« NAS WW A Yugoslav Wee k I v Devoted to the Interest of l.te Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2195 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.' CHICAGO, ILL., December 28, 1949 VOL. XUV. The Underlying Principle Spanning the ages and bridging the gulfs between languages, colors, races and creeds is one plain and simple rule of behavior which has gained universal approval, if not universal obedience. The version most familiar to us reads— "Therefore all things whatsoever ye would that men should do to you, do ye even so to them." But the same rule with modifications and variations is known around the world. The Egyptian Book of the Dead has it—"He sought for others the good he desired for himself. Let him pass." The Chinese sage, Confucius, put it negatively—"What you would not want done to yourself, do not to others." It appears in Hindu scripture thus—"The true rule of life is to do by the things of others as one would do to his own." The ancient Greeks had it from Aristotle in these words— "We should behave to friends as we would wish friends to behave to us." Seneca, the Roman, gave two versions—"In your dealings with other, harm not that you be not harmed," and "treat your inferiors as you would be treated by your betters." The Buddha said—"One should seek for others the happiness one desires for himself." How much older the Golden Rule is, nobody knows. But in strangely graven stones and dateless pachments, students have traced the gist of it again and again. None of these authors gave to this basic rule of reciprocity any special name. The phrase "Golden Rule" was first used by Robert Recorde in 1540, and referred to the "rule of proportion" in mathematics. But when and if the world decides to move in the direction of global reciprocity, the underlying principle will be discovered deep in afll creeds %and cultures—"Do as ye would be done by." There is the bridge to the better world!tl The Threot of Eisenhower Here of late we've been reading news items and comments that indicate a tendency to boom General Dwight Eisenhower as a Republican candidate for President. And we wonder what the leaders of Labor, who have gone Democratic, would do about something like that in 1952. What we are thinking about now is the strong support that was given to General "Ike" by those self-same Labor Leaders before the last Democratic national convention. Then, if you can remember, it was "anybody but Truman." Some of the highest of Labor's top policymakers wanted Eisenhower to run as a Democrat—not because of what the general stood for, because he wasn't saying—but because they thought "Ike" was the best man to beat Harry. Well, things have changed since then. Truman forced himself down the throats of his party's leaders. Labor quickly accepted him. And now we find Communists being hounded out of the CIO because they didn't follow the "political line" of that m in the recent election, 'incidentally, we wonder how that ultimately will affect thsts—and even Republicans—who refuse to have their party affiliations fixed by resolution. But what we are now pondering it— What will be the "political line" if Eisenhower runs for office. Will the same people who once hailed him as their big hope condemn him as anti-labor if he opposes Harry Truman for re-election? And will Eisenhower locals be ousted as subversive elements? , A NEW STATE FOR THE PEOPLE OF CHINA Cannon boomed in Peiping and Mao Tse-tung told the world: "We announce the establishment of the People s Republic of China." Before him were 661 delegates to the People's Political Consultative Conference. Some represented political organizations running from left to center; some spoke for workers in their areas, for farmers, for groups of scientists, teachers businessmen, artists. Some were specifically invited, like Madame Sun Yat-sen, widow of the founder of the first Chinese Republic; Gen Cheng Chien, former governor of Hunan who took himself and his province from Chiang Kai-shek's camp to the Communists; Geit. Chang Chih-chung who came to the Communists as a peace emissary to bargain for Chiang. When the bargaining failed, Chang Chih-chung stayed on. For three months preparatory committees had been at work drafting a constitution for the conference to consider. . PEOPLE RULE: Mao asked tha delegates to ratify what he called the "People's Democratic Dictatorship." The people were to be the dictators, Mao told then^ "Imperialists and domestic reactionaries" were to be the dictstad. The government wss to be under the leadership of the Communist Party, but the coalition was to be the broadcast in the history of China. In foreign affairs, Mao said, China will stand with all peace-loving people "first with the Soviet Union and ths new damocratie countries." The economy would be only partly socialized, Chang Lan, representative of the China Democratic League, toty the conference. The government formula would differ from the unified political-administrative system of the U.8 S.R. Knock at the Door While the delegates pondered the new China, the Governor of Sui-yuan in Inner Mongolia and 38 ether provincial leaders proclaimed fheir adherence to It. Next door io Ninghsia province, 20,000 Moslem troops revolted and brought their arms to the Communists. The Moslem Gen. Ma Hung-kwei had been among the last hopes of the U. S. and Britain. There were Jew horses left on which to put' Western money. British and C. Š. diplomats huddled. They agreed to consult each other before trading with New China. And in Lake Success they waited for the giant to come knocking at the door. Too Many? So you can't find a parking space! Here's why: Detroit statisticians say there are four million more passenger cars and trucks on the roads now than last year. Registrations July 1 were estimated at more than 40 million, compared with the previous record one year earlier of 36.5 million. The Disappointed By Ella Wheeler Wilcox There are songs enough for the hero Who dwells on the heights of fame; I sing of the disappointed— For those who have missed their aim. I sing for the breathless runner, The eager, anxious soul, Who falls with his strength exhausted, Almost in sight of the goal; For the hearts that break In silence, With a sorrow all unknown, For those who need companion!, Yet walk their ways alone. There are songs enough for the lovers Who share love's tender pain/ I sing for the one whose passion Is given all in vain. And I know the solar system Must somewhere keep in space A prize for that spent runner Who barely lost the race. For the Plan would be imperfect Unlees it held some sphere That paid for the toil and talent And love that are wasted here. 'AI Capones' Now Have 'One Foot' in World of Business But They Still Can't Operate Without Bribing Crooked Police and Politicians There is something new — and something very old — about the big-time "tygoon" gamblers described by Edward T. Folliard in a series of newspaper articles. The new thing is that, unlike AI Capone and other underworld kings of the past, the present-day potentates of crime and gambling have "one foot planted firmly in the world of legitimate business, with big holdings in real estate, securities and other sound fields of investment." . The old part of the picture is brought out by a remark made to Folliard by Frank Costello, one of the three "tygoons" described in the articles. "I'm a gambler, but I don't operate where I'm not wanted," Cos-tello said. Thus he touched upon the truth which has long been known to every close observer of large-scale ggmbling. It cannot operate anywhere it is not "wanted" by crooked police an'd government officials. They are getting their "rake-off' wherever it exists. Is the "Champ" Costello Folliard says, "is far and away the champ in America's underworld today. Big-time publicity began to come his way only about six years ago, and then because of his power in Tammany Hall, and not because of any outright violation of the law. But he had been a big shot long before this." Costello has often been charged with" being the king of slog machine (one-arm bandit") operators, and with vast power in crooked politics from coast to coast. The late Lewis J. Valentine, New York City's famous "honest cop" police chief, said of him. "I wonder whether there is a place in hell hot enough for him." Yet here is Costello, dining and drinking richly at the swank Waldorf-Astoria, and telling a newspaper reporter about his "legiti-m a t e investments" — including ownership of three entire office buildings on and near Wall Street. "Boss of Rackets" The second "tygoon" is Joe Adonis, "who used to be called the 'boss of the Brooklyn rackets,' but who insists that his chief interest now is gambling casinos, and who owns a fleet of trucks." The third "tygoon," Frank Erick-son, "undisputed king of the bookmakers,' is probably the richest of the three." ' All three," Folliard says, "are avowed gamblers who seem to have found a shadowland where they can operate and still stay out of jail. Any one of the trio could retire tomorrow and live on his legitimate investments." Unlike AI Capone, who was jailed for not paying income taxes, all three of these modern "tygoons" are careful to pay their taxes in full. Yet they could not operate anywhere if crooked police and government officials did not "want" it that way. THE MARCH OF IABOI COM MJKfeRS LQfT . I UVMAND5tlOO ________ WERE IMJUMP IN MlKMi -WHEN fUm RANKS OF OfcSAMlZED LASO* CONTAIN ALMOST -»m 4AMLHONWCM&4. <(§) CFTWE AWlQMAL I 04 1947 w*ses WERE OF M AWONALINOOME . pOJ T & AMBLE / TH* BWT NATOR cap Yt>oR /^ONeyourSj BUY ONLY 7WO0E BEARING WiS UNON IA0CL. lOOKtORTMift AIARK OF C?tMtnV ANP \*UK UNOER-TV4E ©W&4TBANP. // GE Windfall for Stockholders NEW YORK—Besides the regular dividend, GE stockholders will receive over 14 million dollars extra in January from that company. The company made this announcement shortly after telling the UE negotiating committee that it couldn't give workers more than 2 cents in various benefits tor the year; the extra dividend per share is 50 cents. The proposed improvements for workers would amount to less than seven million dollars a year; the extra 14 million for the stockholders covers a three month period, and will be paid on top of the regular 14 million dollar dividend. Besides this windfall, the company is paying off 20 million dollars on bonds which were not due until December, 1051. Payments Average $20.92 WASHINGTON—The U. S. Labor Department reported that average weekly unemployment compensation payments reached a new high of $20.02 ln October It said $1.415,000.000 was paid to workers temporarily out of jobs during the first 10 months of 1949, thus helping to bolster consumer purchasing power. What are People" (Wives) "Worth"? By JENNIE WILSON Prof. George A> Pond of University of Minnesota, was reported in press (and Industrial Worker of Nov. 25) as reck oning that a farm wife, if hard working, adds $2,760 a year to the family income, and so is worth, if capitalized as much as a $69,000 investment paying 4 per cent. What am I worth, Billy Boy, Billy Boy, Oh, what am I worth. Charming Billy? I'm the lovelight in your eyes, But you're in for a surprise When'I tell you what I'm worth, Charming Billy. * There's an expert name of Pond, Billy Boy Billy Boy, Professor George A. Pond, Charming Billy, And he's figured up my time To the very last small dime And this is what he says, Charming Billy. I make for you each year, Billy Boy, Billy Boy, Two thousand dollars clear, Charming Billy, Sixty-nine thousand you'd invest At four per cent no less. To give you such return, Charming Billy. But me you got "for free," Billy Boy, Billy Boy, Not a blooming cent for me, Charming Billy! And I'm puztled (as you'll be) Billy Boy, Billy Boy, For I really cannot tell What in everlasting hell You've done with all this cash, Charming Billy! - 1»H -—- ■ ing the assets as distinct from stock. To protect the consumers and small business men, the Clayton Act must be strengthened. The House already has approved means of outlawing acquisition of assets. It is now up to the senate to complete the work. * —The Advance Asti-Labor Would Kill Corporate Taxes Look out for the Life Insurance Policy Holders Protective association. This right-wing anti-labor organization has been following a clever tactic in its fight against progressive legislation. / A recent letter sent out by the group begins,. "You took out a life insurance policy for the protection of your wife and family. Now you are worried because they no longer have the protection you planned for them when you took out your policy. . . ." The letter goes on to say that the purchasing power of the dollar has declined because of progressive legislation enacted since 1933. The real reason for inflation—premature lifting of price controls in 1946—is ignored. But then the letter gets down to its real purpose. It calls for a decrease in corporate taxes "to create new jobs." Also lower, taxes on business would, through some magic formula, increase "the purchasing value of insurance and savings." That's what the outfit says. . » How Much Will LLPE Spend? A lot of unadulterated baloney has been passed around about how much money labor will spend in the 1950 political campaigns. Some commentators have written that Labor's League for Political Education will collect and spend $16 million. They base their figure on the fact that each of the approximately 8 million members of the American Federation of Labor will be asked to contribute $2. Naturally, that will be on a voluntary basis. It has to be under the law. We have never yet seen or heard of any large group contributing IOC- per cent to anything voluntarily—whether it's to charity, clambakes or political campaigns. And it has been our further observation that the larger the group the smaller the ratio of its members who chip in. Labor s League for Political Education will spend this much: For every $100 that its enemies spend, it will spend a dollar— or less.—The Progressive Miner. Monopolies: Road to Disaster There is an old saying to the effect that it requires money to make money/ The history of big business—tbe powerful monopolies —provides unqualified support of that claim. Big Business is becoming bigger; small business smaller. During a 30-year period ending in 1939 the 200 largest corporations in the United States increased their assets from one-third of those held by all corporations to 50 per cent. In 1947 there were approximately 100,000 manufacturing corporations in the nation, but only 113 owned 46 per cent of the productive facilities. Between 1940 and 1947 there were 2,500 mergers. Recalling the sharp increase in mergers after the first World War, the U. S. Department of Commerce noted, following the second World War: "The number of nytrg-ers and acquisitions have served in the past as an extremely sensitiye barometer of trends in corporate concentration." Sach a Earning cannot §0 an noticed, for monopolies stifle competition and breed high prices. The Great Depression provided an excellent Illustration of that. In the 1929-33 period in the non-monopoly farm field prices slumped 60 per cent. What happened to prices in farm equipment, SO per oent-controlled b/ six manufacturers? They deelined only 15 per cent. Monopoly-controlled products in general (such as ptsel, cement, autos, etc ) declined between 15 and 20 per ceat as against from 30 to 50 per cent tn non-monopoly manufactured Private Funds Invested Abroad * Hit $15 Billion Private investments of United States capital in other lands totaled $15 billion at the end of 1948, compared with $10 billion in 1940, according to the Riffgs National Bank. Two-thirds of such investment in the past three years was for petroleum development. The test of tolerance comes when we are In the majority; the teat of courage comes when we are ia a minority. College World is Shocked People who are interested in college athletic contests—and that includes millions who never went to college—are being provided writh some "food for thought." Old Harvard, one of the universities at which football was founded, announces it is getting out of Ihe "big-time" game. Hereafter, Harvard will play only Princeton, Yale, and other "Ivy League" colleges which do not subsidize their "amateur" athletes. Out at Kansas University, famous coach "Phog" Allen shocks the college world. He talks right out loud about something that is seldom mentioned. College athletes, "Phog" warns, had better remember to pay income taxes on the secret salaries they get for playing "amateur" games. Otherwise, Uncle Sam is likely to get after them. ~ Rich "alumni," who pay players, colleges which give athletes "soft jobs," and even college presidents, who wink at it, are responsible for this state of affairs. Something seems wrong. Colleges are supposed to teach young men high ideals.—Labor. Why Pensions to a People Who Were Sent to Jail? The St. Louis Pott-Dispatch editorially attacked payment oi pensions to former Rep May and Rep. Thomas, declaring that the law was not intended to benefit "Criminals.*1 The Editorial follows: "Among the many good things which former Rep. Andrew Jackson May of Kentucky and Rep. J. Darnell Thomas of New Jersey have damaged by their frauds In public office is the system of pensions for members of Congress "Ordinary citizens may reasonably wonder why tihe tax money which they worked hard to earr. should be applied to paying pensions of these men, who were iaithless to their public trust in the pursuit of crocked money for themselves. "Perhaps it will disillusion some Americans to see jailbirds paid the pensions which were originally intended to express the thanks of n grateful Government for long and faithful service and to encourage good men to seek public office. /"Nevertheless, May has already started drawing a pension of $260 a month for life, and Thomas will start drawing a pension of $290 a month eight years hence when he reaches 62. Long ago the Clayton Anti-trust Act of 1914 became an Inffectlve piece of legislation. Although it forbade one firm from purchasing another's stock if tt irouM reduce competition. ' Big Business got around the law (sad was up-held by the Federal cotfrts) by acquir- "In both cases most of the money will come from the United States Treasury, for Thomas has paid in only $5000 to $6000 of his share and May $2716. "It is unfortunate for public acceptance of the pension idea that May and Thomas are among its first beneficiaries. They cannot justly be deprived of their pensions. but the law could well be amended to prevent similar miscarriages of intention in the future. "A member of Congress who has built up a considerable investment of bis own funds in his pension account over the years should probably not be deprived of it for a single misstep in the end. "But those who, like May and Thomas, have contributed a relative pittance of their owi^ might reasonably be made to fofteit the payment from the public treasury, though getting their own investment back, if they prove froariy derelict. It is Congressmen whom the pension law is intended to benefit—not criminals." Nuts to You! One dark night, not long ago, a certain eminent Chicago alienist found himself standing at the wrong end of an incredibly large pistol. He was shocked to recognize the thug who was holding him up. "Look here!" he protested."Don't you know me? I'm your benefactor. Don't you recall I once saved you from the electric chair by proving you were crazy?" The thug laughed heartily and playfully prodded his victim in the ribs with his revolver. "Sure. I remember yoq!" he guffawed. "And ain't holding up your benefactor a crazy thing to do?" Customer It Always Right A customer came to a cigar store counter and said: "Gimme a package of Paul Mauls " VPaul Mauls? Yes. sir," said the clerk. A few minutes later, another man stepped up and said: "I want a pack of Pal Mais." The clerk said "Pal Mais? Yes, sir." Then a third came in and ordered "Pell Melll" The clerk replied, "Pell Mells? Yes sir.** A bystander said to the cigar clerk: "Say, how do you pronounce the name of those cigarettes?** Said the salesman. "Just like Ua customer does."