Leto LXX. ft. tj L]nbl]aiia, četrtek 4* feWiuf|a 1937 Cena Din 1*- Izhaja vsak dan popofctoe, teraetnfc nederje m praznike. — ineermtt do 30 petit vrst a Din 2, do 100 nt a Din 2J», od 100 do 300 Test a £>m S, veejt fnserati pet« vrata Din 4.— Popast po dogovora, Inouatiil davek posebej. — >Sknr enaki Narod« velja mesečno v Jugoslavifl Din IX—. za fcWHistfu Din 36.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva n*ea tsev. a. Telefon: M-22, 31-23, 51-34. 31-25 In 31-26 Podrnznlee: MARIBOR, SUoasiuajci ji»a 2b — NOVO MESTO Ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosemaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Koeenova al. 2, telefon st. 190 — JESrTNTCE: Ob kolodvoru 101 Postna hranlbrtca v Ljubljeni It 10.S51 Odličen sokolski gost v Ljubi) < i 11 Zdravo, starosta slovanskega Sokolstva. Prisrčen spre)etu starešine vseslovansfce sokolske zveze dr. Stanislava Bukovskega . ..ubijana, 4. februarja. K sprejemu staroste COS in Zveze i ?' -vanskega sokolstva dr. S. Bukovskega so sc dopoldne zbrali na peronu glav- : ne«a kolodvora v najlepšem Številu za-Ftnprnki sokolske in nacionalne javno- ; sti. številni oficirski zbor in mnogo ob- i Činstva. Peron je bil skoraj ves zaseden. Med odličnimi zastopniki javnosti in sokolstva smo opazili češkoslovaškega konzula inž. S. Minovskega, prvega namestnika SSKJ E. Gangla, starosto ljubljanske župe dr. Pipenbacherja. zastopnika dravske divizijske oblasti kapetana I. klase Maksimovića. predsednika JC lige dr. E. Stareta, predsednika Ceske obce Ryška, zastopnika Zveze vojnih dobrovoljcev Prinčiča, staroste ljubljanskih sokolskih društev, župnega podnačelnika Lubeja. zastopnika Narodne odbrane Rupnika in Ko-kolja, znanega rodoljuba V. Rohrmana in druge. Beograjski brzovlak je prišel približno s četrturno zamudo. Ko je vlak pri-vozil na peron, je zaigrala vojaška godba dravske divizije v pozdrav gostu sokolsko koračnico. Dr. Bukovskv se je pripeljal v spremstvu tajnika Kepla, zastopnika SSKJ Gregoriča in župnega tajnika Flegarja, ki se mu je peljal naproti. Občinstvo je gosta viharno pozdravilo. V imenu sokolstva naše banovine ga je pa pozdravil starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbaeher. žeieč mu iskreno dobrodošlico in da bi njegovo bivanje med nami rodilo najlepše sadove za medsebojno sodelovanje naših in češkos1 o vaških Sokolov. V *7 se ni ničesar bati" P smiri ji va izjava prezidenta Beneša Trasa, 4 febiiiarja, r. Prezident republike dr. Beneš je danes sprejel večjo deputacijo j^ospodarskih onyanizaci.j. V svojem nagovoru jo med drugim iz-javil: Kljub oblakom na mednarodnem obzorju bomo ohranili mir. Vznemirjajoča dejstva v Evropi so izolirana spričo odločne večine držav, Id se zavedajo, da hi vsako nepremiš- jeno dejanje, zlasti pa vssko Ogroimnje naše dTžave brezpogojno doveđlo do evropske katastrofo. Država, ki ima nad 50 milijonov Zanimiv predlog za radikalno rešitev manjšinskega problema Narodne manjšine naj se izsele v svoje domovinske države 1'ra.g-a, 4. febr. g. V krogih slovaške narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne manjšine na Ceškoslova-škem živahno komentirajo predlog, ki ga je sprožil grlede radikalne rešitve manjšinskega problema budimpeštanski vseučili-ški profesor ar. Kovacs. V sPesti Naplu« jo namreč, predlagal, naj se narodne manjšine prisilno izselijo v svoje domovinske vo Kovacsev predlog je slovaški po- litik dr. Fedor Hudek sprejel zek> simpatično in predlaga, naj se manjšinsko vprašanje reši tako. da se Slovaki, Rumuni in Jugosloveni iz Madžarske izselijo v svoje domovinske države, iz držav Male antante pa naj se madžarska narodna manjšina preseli na Madžarsko. Na ta način bi bili enkrat za vselej odpravljeni vsi manjšinski spori med državami Male antante in Madžarsko. Tudi Litvinev osumljen Dolže ga, cia je imel v ženevi sestanek 2 odposlanci Trockega Riga, 4. febr. br. Po poročilih iz Moskve postaja spor med GPU in rdečo vojsko vedno bolj oster. Na grožnjo GPU, da bo aretirala celo vrsto oficirjev, ki se ji ne zde dovolj zanesljivi, je maršal Vorošilov sam prešel v ofenzivo in dal aretirati in zapreti večje število uradnikov GPU. To postopanje Vorošilova smatrajo za odkrito vojno napoved Stalinu, ki je zahteval v roku treh dni sestavo spiska vt?eh nezanesljivih oficirjev. Osredji izvršni odbor komunistične stranke je na Stalinovo pobudo sklenil izvršiti novo očiščenje v stranki ter izločiti vse, ki so kakorkoli osumljeni, da rovari jo proti Stalinovemu režimu ali proti Stalinu osebno. Med temi je tudi Liitvlnov. ki ga GPU doiži, da je na nedavnem zasedanju sveta Drnštva narodov imel v ženevi sestanke z odposlanci Trockega, doc i m eo njegovo ženo obdolžili, da je imela odnosa je z Radekom in Sokolni-kovom ter da je podpirala njuno zarotni-ško akcijo proti Stalinu, žena L»itvinova je proglašena za jetnico GPU in ne sme več zapus*t?ti svojega stanovanja. LJtvinov se je danes vrnil iz ženeve v Mos>kvo in se je takoj javil pri Stalinu. Na vprašanje novinarjev glede aretacije njegove žene je odklonil vsako pojasnilo in je b*a aptoh nanaraađao nuKefi, tena v zadnjem procesu obsojenega Sokolnikova je bila za 10 let izgnana \ Sibirijo. London. 4. febr. o. Listi so tudi danes obja\-ili alarmantne vesti o notranjepolitičnem položaju v Rusiji, ki so prispele v London preko Varšave, Rige in Stockholma Kljub demantiju ruske vlade trdijo, da je bila Leninova vdova Krupskaja vendarle postavljena pod poiic. nadzorstvo in da ne sme zapustiti stanovanja. usoda je doletela tudi ženo Lit vinova, ki je po rodu Angležinja, hć- sia»a Roberta Lewi-ja. Po drugih vesten Lz Moskve se vršijo tam priprave za velik proces proti 34 Nemcem ki bodo obtoženi zaradi sabotaže v industrijskih podjetjih in zaradi zvez s Trockijem. Med njimi je več nemških inženjerjev, ki jo prišli v Rusijo kot strokovnjaki, pa tudi nekaj nemškib kolonistov. Baje ao obtoženci služili za zvezo med nemškimi agenti v Rusiji in Troc. kist i. Glavni obtoženec je inž. Stein, ki bi moral pri zadnjem procesu proti Radeku in tovarišem nastopiti kot priča. Pravijo, da bo tudi ob tej priliki več obtožencev obsojenih na smrt. k Varšava, 4. febr. o. Iz Moskve poročajo, da je bil aretiram guverner ruske državne hamke. Baje so obtoženci i na zadnjem procesu & trvojdmi izpovedmi hudo obremenili tudi lrjaga. prebivalcev, ki je moraličiio in psihično zdrava, tehnično in materialno močna, notranje naraščajoča, je važen člen v evropskem sodelovanju. Zapadna Evropa čuti, da spada ČSR k njej m da bi ; bilo nevarno, če bi bila ta država ogro- , žena. Velika večina evropskih držav bi čvrsto in odločno nastopila proti one-nra, ki bi dal povod za novo katastrofo Evrope. Tega s? zavedajo zlasti zapadnoevropske države. Zato moremo mirno gledati v bodočnost. imenu JČ lige v Ljubljani in Izvršilnega odbora J C lig dravske banovine je gosta pozdravil dr. E. Stare, ter dejal, da njegov obisk pri nas pomeni za nas pravi praznik. Dobrodošlico je izrekel gostu tudi predsednik CO Ryška, nakar se je dr. Bukovsky vsem iskreno zahvalil. Izrazil je svoje veliko veselje nad svidenjem s sokolskimi delavci v naši državi in dejal je, da se ga je bivanje v naši državi dojmilo še tem bolj, ker so mu vtiski segli do srca. Naglasil je, da ves češkoslovaški narod spremlja v duhu njegovo potovanje in bratsko sodelovanje naših in češkoslovaških Sokolov. Zagotovil nas je. da češke Sokole veže z nami pravo bratstvo ter da so oni prav tako naši, kakor mi njihovi. Gost se je pozdravil z oficirskim zborom in z zastopnikom dravske divizije, nakar se je odpeljal v hotel Slon. Takoj potem se je odpeljal na Tabor, ter obiskal župno pisarno in Sokola L Na Taboru ga je prvi pozdravil kot d orna čiri starosta Sokola I. inž. Bevc. Po pozdravu na Taboru se je gost odpeljal v Narodni dom, kjer so ga pozdravili zastopniki matice našega sokolstva. Dvorana je bila za to priliko posebno lepo okrašena. Ob Tvrševem kipu sta bila novi in zgodovinski stari prapor. Gosta je pozdravil starosta Kaj- zelj. Pri pozdravu je bil navzoč tudi častni starosta dr. Muinik, zaslužni sokolski delavec Bojan Drenik in vadi-teljska zbora. Popoldne pojde gost na pokopališče, kjer se pokloni na Oraž-novem grobu. Zvečer bo na Taboru pozdravna akademija, jutri opoldne pa dr. Bukovsky odhaja. Dragemu gostu prirede Sokoli drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Taboru pozdravni večer, na katerem bo imel dr. Bukovskv predavanje. Uprava sokolske župe bratsko vabi sokolsko članstvo, da se drevi udeleži pozdravnega večera v sokolskom kroju, ostali pa v civilni obleki s sokolskim znakom. Vsa društva naj prinesejo s seboj pra-poie. Spored večerne akademije je naslednji: 1. Sprejem br. dr. Bukovskega pri vhodu v dvorano s prapori in pozdrav župnega staroste br. dr. Pipenbacherja. 2. Godba Sokola I. zaigra »Sokolski pozdrav^ in češkoslovaško himno. 3. Predavanje. 4. Godba Sokola I. zaigra jugoslovensko sokolsko himno. 5. Juvanec: Dvignimo srca in Mariković: Narodni zbor. Zapoje sokolski pevski zbor. 6. Telovadne točke. 7. Himna: Hej Slovani. Pojejo vsi udeleženci akademije. Poleg Sokolov in naraščaja vabljena vsa narodna javnost. 12.000 otrok brez očeta in matere Nedolžne žrtve španske državljanske vojne — Španska vlada prosi inozemstvo, da se jih usmili Pariz, 4. febr. br. Valencijska vlada je poslala francoski in angleški vladi noto, v kateri jih naproša za sodelovanje pri preskrbi nedolžnih žrtev španske državljanske vojne, predvsem otrok, ki ao izgubiti svoje starše, bodisi da so padli v bojih, bodisi da so na begu zgrešili svoje matere in očete. Takih otrok je po podatkih valencijske vlade okrog 12.000. španska vlada izjavlja, da trenutno ne more sama prevzeti skrbstva za te nesrečne žrtve državljanske vojne, ter prosi zaradi tega, naj bi jim države, na katere se je obrnila, dovoiile začasno zatočišče in prevzele n$hovo oskrbo, ki Jo je španska vlada voljna povrniti. Kakor hitro bo državljanska vojna likvidirana, bo španska vi ada te otroke spravila nazaj v domovino in poskrbela za njih vzgojo. Obenem pripo minja valencijska vlada, da je Rusija že prevzela prvi transport takih otrok. S posebnim parnikom, ki je pral pod znakom Rdečega križa je šlo v Rusijo 880 španskih sirot. Anglikanski škofi v Valenciji Valencija, 4. febr. A A. V Valencijo je prišlo troje angilkanskh škofov, ki bodo proočevalj razmere v pokrajinah pod oblastjo madridske vlade. Sprejel jih je mi-nisler Iruje kot .strokovnjak v verskih zadevah, ki ze&topa v vladi Baske. Nova akcija v Franciji proti prostovoljcem Pariz, 4. febr. w. Senator Charles ReibeJ je dan t* vlož-H pri predeed**vu senata pred; log ra-kona, po katerem naj izgube fram-o-sko drz»vijack*t>vo vei, k* dO Urez dovoljeni j a vjade vstopik v vojaško r»luibo tuje države Ta zakon je mišljen predvsem za prostovoljce, ki se bore v ipa-nisji. Poplave v Ameriki vedno večje Nevvvork, 4. februarja z. Upanje, da se bo položaj v poplavljenemu ozemlju izboljšaL se n« uresničilo- Zadnjih 24 ur se zopet vr* ste nalivi im eo vse reke in pritoki začeli znova rapidno na*raščari. Posebno krjrLiceai je j*>lozaj v dolini Oni;a. kjer se poplava ved. no boli 5iri. V struff; reke je sedaj ve« vode kakor poprej v 6 mesecih eskupaj. Upanje, da bodo naoipi vzdržah. se yc iz* jalovino. Večji dei naatoov e popustil m je na stotine kilometrov novega ozemlja poplavi jenoma. Najbolj kn4i<*en pa je položaj v spodnji dolini Motsi**vipiia- i'aoi ie včeraj popoldne popustil urLavni uasip nad mestom Mcmphje. Komaj so reči li '2000 delavcev, ki to bi-ii zaposleni pri utrjevanju nasipov. Voda se je razli-la v kritni 15 m dolžini 5o km tar poplavila več nianjšh mest m uaneL * bin. Mesto Meni pni* morajo z vt*> naglico evakuirati, ker bo vsak čas zalila voda. število beguncev iz poplavljenega ozemlja je naraslo sedaj že na blizu poldrugi nvtli * jon. Nepričakovana zmaga čehoslovakov v alpski kombinaciji Čehi so pokazali v alpskih disciplinah ogromen napredek Baji.-ku liistrica, 4. februarja (eK Včeraj je bilo lekjnovanje v slalomu, ki predstavlja dru^i del alpske kouibl^naei-ie. Tekmoval s na proga je bila v 1'lnianik,;, i> km od Ban* bke Bistrice. Dolga je bila 4o0 m z ajftaaka razliko i!00 m .« 40 tnfiflBi, Na startu je bilo 51 tekmovalcev Čcho^ ovak;. ki so doslej v alpokih disc pliuah /naino zaostajali za nami, so pokazali velk napredek. Zlasti je presenetil H roma (tka, xj se je tudi ▼ smuku dobro planiral. Nasi Lekmovalc; so sicer zasedli bolita mesta kakor pri smuku, vendar rud Cehosiovaki niso ničesar izgubi* ii in bo zaradi tega skupna ocena slovar skega prvenstva v alpski kombiuacrji zek> tesna v korist ene ali druge države. Tekaaovalca so se plasirali takole: 1. Hro-madka (C) 2:lS.l, 2. Berauer (lil>W) 2:21, S. Praifek (I) 2.23. 4 Hei« (J) 2:as.4, 5. Ctvrtočka (C) 2^9.2. 6. Lnkež (O) 2:33.4, 7- Žajdar (J) 2.-43.1. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji je dosegel desk; Nemec Berauer. \ siovanskein prvenstvu je v slaloma vrsku red naslednji: L Hmmadka. 2. Pracok, 3. Heiin, 4. CJvrtečka, 5, Lukea, 6- Na podlagi leti h^dov je skoraj gotovo-da bo slovanski prvak v alpsku kouib*nacrj* Uromadka, ker je nadoknadu! oa>, ki ga je v smuku .zgubil nasproti Heimu. J>rugo mes sto gre Mg urno liemu. tretji bo Otvrieoka. četrti pa Lukei. S tem je tudi ie sigurno, da bodo čeho^lovaki letos prvič zanagalu v alpski kombinac'ji. Letos se vrš; slovansko prve»»tvo zadnj-m-. TekmiONanije v štafet je že konea.no »n ker na vseh treh prvemstvib. zajedla Ceškoslovsu: ška prvo mesto in prejeAa trikrat po :360 točk. si je v skupni oceni že priborpia naslov >lov*fcne»>.cga Prvaka v siaieU. Jugosiaivif ja je dosegla v stafetj prvo leto 264.375 točk, naslednje leto 317.250, letos pa 348.750, skupno torej 960.375 točk, dočim imajo Ce* hoslovaki 1080 točk- Kanca« stanje tačk letošnje alpske K«mbi, nacije še ni izračunano, a tudi, ?e bodo letos zmagali Cehi, bo r edokapai oren i pripadlo slovansko prvenstvo Jugoslaviji, kj je na obeh prejšnjih prvenstvih zmagala. Na prvih dveh prvenstvih si je JagoslaT(|i priborila 456.09© ofk, češkoslovaška pa le 327.690 in s letošnjo zmago naskoka Jagoslavijo De 3t domače peliti&v ------------:--- »Misel in delo1* Hn!turne to toocijalue revije »Mlsol in Delo« 1. letošnja številka je pravkar izšla. Kavi jo hulaja. in MJa^pi »Tisk jugoslovesi-škili naprednik akadejuskih -».in--.su v 1 jnMjani«, tiaka pa. Naro*lna iiMcnraa, Celoletna naročnin* /m>u «»» Din, polk>tna in četxteleina sorazmerno uianj. Ni-rotuiku;i se posili*., uu tipruvo Ouspo^tvetoka cesta 4 1. — \ -»ebina je peatra in uuiimiva. CLu>-ki: Sajnospozaiuujc, u\ oiiuri*.. AL Zaloluu*: OMiove ztlra\Ntvene p<»lit:U©. Ur. Miran t*erU: Vpliv stroškov na razvoj konjunk ture- Ani. Lajo\ic: r*ra\o, sndohiiost ia kasači ja. Dbzurnik: l>r. Niko županih: - puiiija. >redoZ'-uiije, BaikuuL. Notranje|>o-L.iiiii pUjjled. Im.Iu.- in tdravstveai jire^Ied. Kre/j>o^«'liiost učiteljskega fu&ra-JUSaJa- Poročila: U prevratni dobi na 1'riniorskem. ^. Žeoevk:: »*rmiia.sivo -lu-I osla v i je. Diobtine. — Ljubljani aue bit po-sebno zanimalo pornčito ur. itrmelja o l>el Hiancovi kujici, ki j« je izdal if^n tuto delle fdivJrni at el Bianco) o delovanju in smrli ljubi jjuiskt-^a podjetnika Prani\ Petrk^a, ki je edini od obsežne $piJona£e družbe, preko teikiiijega prorlškega župana llornbiga csredotoceae v videmstd sekciji itJaltTa sAMrta MlgMcrtc, plač-aJ s-vojo delo s smrtjo«. Iz U*R-a jw»r»>*ila tudi htvemo, tla je pokojni trg.ivec x graniofotii Itasber ger »pošiljal inf«>rmneije italijanskemu ftpi-jiiialuemu uradu v Vidmu v obliki ljubim skih romanc« »n da sta že leta 1914. pri-bežala v Italijo dva ttlovenea — Ivan Su man lit Iran ftkrrJ*»vnik, ki je bil doma i*. s»t. Vida navd Ljubljane*, šaman jo kasneje ustrelil v Vidmu, kjer so mu priredili demonstrativen pogreb in krsto ravili v slovensko trobojnim. — Kdor se hoče pobližje seznaniti z zanimivo vsebino revije, naj jo naroči ali pa s| kupi to *te-Mlko. ki slane 6 l>in. „Mi smo Hrvati samo u toiiUo . " V Trgovskem domu na .*su.saku ju ina-i predsednik Seljačke Sloge Rudolf Ilereeg le dni predavanje o načelih bivše hrvatoke seljačke stranke. Izvajal je med drugim: Vsak človek, ki proizvaja, lahko utroške proizvajanja prt- . 'i na druge, samo kmet tega ne more. !• iwt 'ai-a »troske /a »voj trud in za prot f»je dvakrtU Mani, ta- krat ko dela in proizvaja in tudi po tetu. ko svoje proizvode p: >»• ker ui njiii cena odvisna od kmeta aajaojsjB^ ruarw» od drugih. elo podčrtal, bz oesar bi m» dato oklepati, da ga ta izjava nrewer»eea. Minister 1fy*rd%ev%e o sporazumtu Ulasiio niiuistra V oje Ujnrdjeviea »Seljački Pokretc objavlja o nporazonn s dr. Mačkom uvodnik, v katerem prana1 med drugim: »Spor okrog notranjo aredttv^ nase države je starejam, halmr dvtotva sama. Ae aa čaan »vetovue vojno je naataJ »por notranjo uredHve bodoče ju- goslovansko države. Kar ae tiče vporazmna s Hrvati, je ila arbrjan-vka cdražena opo-rtrija nadalje. Toda njeno pofltiko bolj označuje borba za poBtJcrie avta^osčine, kakor pa borba za novo uredite* države. To pa bolj aH manj velja za vse opozicijske stranke v Srbiji. Narod v SatdJI je navajen na enostaven način vladanja. On ne more lahko pojmiti to sprejeti zamotane odločitve tn se tudi ne nvkk-va to potrebe. Zato je vprašanje, kakšen bi h« izid narodne sodbe, ako M ne mo predložilo to vprašanje . . . Zdi se, da na do nobemk stvarnaa rezultatov, kar na ne zmanjšuje važnosti tega Vremensko poročilo po stanju dne 4. Kateee: —4 jasno, 90 snega, arank drna- ilsče m mada skakadrnca npnraaina Kranjska gora: —5, barometer s« danjga. jasno. 40 snega, areni. \ rsle, Krnica: —6, jasno, na 100 anegn 5 a reža. itohinjnka Btotrtoav; —k, na SO amrsnje*v ga snega araft. Dom na Komni: - 5, na 190 amnrrtorie^a snega 4 arena. Dom na Krvnveu: —4, 50 ssnranjanoga snega za smuko anodno pasti ttnSaaanu Sfrati V »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 4. februarja 1037. ?tev. 27 Posebno poslopje za vajenske Sole ie pripravljano stmvMŠče z* njo vajensko šolo LJubljana, 4. februarja Me t Ljubljani eo raztresene po vsem mestu v drugih šolskih poslopjih. Ze deij časa se kaže živa potreba, da bi vse te šole dobile streho v posebnem poslopju, ki bi lahko sktžilo svojemu namenu. Ker jo stavb išče za šolsko poslopje že določeno sn ker jo prišlo ie v razpravo vprašanje zidanja« je potrebno da mformiramo javnost o tej zadevi Zdaj so vajenske šole v Ljubljani po ve-Triglav« v Mojstrani. Prijavilo se je 50 tekmovalcev, nastopilo 38, na cilj dospelo 30 od teh dva člana iz ljubljanske Župe kot gosta. 3L Rabič MIha Mojstrana v času 1.08.00, H. Cerne Ivan Gorje 1.09.25, m. Petrič Anton Rateče 1.09.55, 4. KoSlr Friderik Kranjska gora 1.13.23, 5. Cebašek Jože Mojstrana 1.14.31, ft. Presern Franc Radovljica 1.17.05. Tek članov HL razreda na 10 km. Nastopilo 11. na cilj dospelo 7 tekmovalcev. L Magister Stane Kranj 0.55.39, H. Sku-mavec Ivan Mojstrana 0.5C.39, TTT. S rakar Drago Kranj 1.05.34, 4. Bolka Janez Preddvor 1.09.05, 5. Tome Vlado Kranj 1.10.25, 6. Prežel j Ciril Žirovnica 1.12.45. Člani: smuSki liki: Nastopilo 37 tekmovalcev, na cilj prispelo 29. L Bohinc Ivan Jesenice 1.42, EL Levstik Lojze Jesenice I. 46, m. Zwischenberger Adolf Jesenice 1.47, 4. Šporn Zdravko Javornik 1.52, 5. Kodrič Viktor Kranj 1.53, 6. Košir Friderik Kr. gora 1.55. dani: Skoki za sestavljeno tekmo In prosti skoki: Nastopilo 5 tekmovalcev. I. čebasek Jože, Mojstrana 386.6 točk, II. Zupan Ivan Jesenice 371.5, m. S elan Jože Kranj 319.4. Prosti skoki: Nastopilo 11 tekmovalcev. L Zupan Ivan Jesenice 216.1 točk, n. Zupan Jože Jesenice 177.7, HL Koejek Vinko Jesenice 160.4 točke. Članice: Tek na 6 km. Nastopilo 5 tekmovalk. L Ažman Zdenka Kranj 35.20, H. Aftman Marjana Kranj 41.30, HL Dobra-vec Stana Radovljica 44.37. Članice: smuški liki; Nastopile 4 tekmovalke, na dlj prispele 2. I. Ažman Zdenka Kranj 1.37.4, TL Ažman Marjana Kranj 4.35. Moški naraščaj; Tek na 3 km a aapre- kami. sneg slab, 18 zaprek, proga zalo tet- ka. Nastopilo 50 tekmovalcev, na cilj prispelo 48. I. Kapus Jože Bled 22.30, IL Jemc Ciril Bled 22.51, m. Kokalj Slavko Bled 23.29. Moški naraščaj: smuški liki. Nastopilo 38 tekmovalcev, na cilj prispelo 36. I. Tri-lar Igor Radovljica 1.11.3, EL Kokalj Slavko Bled 1.16.6, m. Ropret Ivan Jesenice 1.18.3. Moški naraščaj: skoki Nastopilo 15 tekmovalcev. I. Mežik Janko Rateče 222.8 točk, H. Bukovnik Leon Jesenice 214.5, 3. Kavalar Vinko Kranj 206.9. ženski naraščaj. Tek na 4 km. Nastopilo 11, na cilj dospelo 10 tekmovalk. I. Blaškovič Sabina Mojstrana 31.26, II. Po-har Vida Jesenice 31.56, HL Kokalj Majda Bled 32.07. Smuški liki: I. Pohar Vida Jesenice 2.47, IL Pogačar Slavica Radovljica 2.56.7, HL Pernuš Poldka Bled 3.2.6. Tekme so pokazale, da se v edinicah sokolske župe Kranj smotrno goje skoraj vse smučarske panoge in da imajo edinice osobito med moškim in ženskim naraščajem dobre tekmovalce, ki nas bodo v doslednem času častno zastopale na tekmah doma in v tujini Ob 16. uri se je vršil v vseh prostorih hotela Triglav sestanek vseh tekmovalcev. V nabito polnih prostorih je imel župni starešina brat Jaka špicar krasen govor, v katerem je bodril sokolsko mladino k vztrajnemu delu. Sokol Ljubljana—Zgornja šlSUm Preko 60 članov in članic je prišlo na VII. redni občni zbor Sokola V Zgornji šiški, ki je prav lepo uspel. Skupščino Je s pomembnim, govorom otvorii starosta brat Dorče Koch, ki se je spomnil tudi bla-kopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja ter starešine Nj. VeL kralja Petra H. V svojem markantnem poroča hi je omenil tudi tri važne dogodke v društvu — t. j. nakup letnega telovadisča in njegovo ureditev, svečano otvoritev tega telovadisča z uspelim javnim nastopom in končno Izgubo Šolske telovadnice, ki pa ni mogla zaustaviti našega dela in poleta. Pred prehodom k poročilom ostalih društvenih činiteljev je brat starota Kodi Se preči tal poslanico Saveza SKJ, ki so jo navzoči z odobravanjem sprejeli na znanje. Iscrpno, stvarno, a prav nič suhoparno poročilo o društvenem delu je podal tajnik brat Pirš. Iz poročila obeh načelnlstev, ki ga je podal načetndc br. Rajko Jenko, Je razvidno, da Je društvo vkljub raznim oviram in nevšečnostim prav marljivo delovalo, saj Je bilo telovadeGm vseh oddelkov 102, v 401 uri pa je skupno telovadilo skoro 8.000 pripadnikov vseh oddelkov. Društvo je priredilo društvene Izbirne tekme 5, aprila, ženski neeaAckJ Je dosegel lep napati na župnih tekmah 24. mada, a vsemi oddelki ki Trato starejših bratov jo sodelovalo na zupoem sletu, priredilo dne O. julija na lastnem telovadisču kjer Je nastopilo H8 domačih telovadcev in končno je sodelovalo pri aveanani teku dne 6. septembra 1936. Udeležilo ae je a telo-vadecimi tudi nekaterih nastopov sosednjih bratskih društev ter napravilo za poedine oddelke voo pestzletov. Tudi proavetno delo, dasi do pozne Jeseni nismo imeti društvene dvorane, ni počivalo. Bik> je mod letom več sokolskih pradavanj ta nagovorov pred vrsto, v knjižnici, ki dobro posluje, 516 zabavnih m 18 sokolskih knjig. Tudi aokolski tlak je bil Se dosti dobro razširjen, marljiv Je bil tudi dramski odsek. Iz poročila prosvetarja brata En-gelsbergerja Je bilo razvidno, da bi bilo prosvetno delo lahko ie uspešnejše, če bi bili imeli dvorano za prireditve. Iz poročila statisti čarke s. Zakotnik Slave Je razvidno, da število pripadnikov ni padlo, saj je članstva 163. naraščaja 36 in dece okrog 150 — skupno torej 313 pripadnikov. Tudi blagajniško poročilo, ki ga Je podala a. Zakotnik Vida, Je kljub nekaterim dolgovom razveseljivo, saj ima na drugi strani društvo inventar vreden okrog 30.000 din in tekrvadisče, ki je vredno daleč preko 100 tisoč din. Pred volitvami v novo društveno upravo je predložil brat starosta skupščini Se sklepe društvene u/zrave glede izvedbe Petrove petletke v našem društvu. Ker se je članstvo že na članskem sestanku aedinilo glede liste nove društvene uprave, so se volitve izvrsne hitro. Za sta- I rosto Je bil izvoljen bival prvi načelnik in ustanovitelj društva brat Janez Pohara, za podstarosto brat ftiha Karel, za načelnika br. Babnik France, za načelnlco s. Sever Zora ter v upravo povečini vai bratje in sestre, ki so že bili tudi doslej v njej. med njimi tudi dosedanji starosta brat Koch, kateremu ae Je novoizvoljeni starosta zahvalil zrn njegovo dosedanje požrtvovalno delo. S talitajm progTamatiČnirn govorom, ki se ja v nJem dotaknil vseh važnih nalog, ki Čakajo našega Sokola, je novi starosta zaključil uspelo skupščino. — Sokolska šapa L Ju M Jana poziva mo- bk\ in lenaki Dara^oaj lsiHjnaakih sokolskih društev, da se ob prtfjki obiska staroste Zveze siov&nskeira sokolstva Vn staroste COS brata dr. Bukovskega udeleže tehle prireditev: drevi ob 90 na Taboru slavnostnega »Slovanskega večera«, v petek ob 12.30 pa na glavnem kolodvoru odhoda brata Bukovskesrn. lM<*Vžba na kolodvoru je v civilu z nru^iAč:* jskkn Miakom. udeležba zvečer na Taboru na v slavnostnih oziroma telovadbi krojih (moški naraščaj v rdečih srajcah \ T>nistva, ki inrijo nam ^cijske prapore, se udele'.a pri^ed^ve na Taboru tudi i saasa^Črv'skimi pni nori. Zdravo! — Nadelstvo Sokolske župe Ljifcb-ljnna, Nevaren požar v kemičnem institutu Električni grelec povzročil požar — Velika škoda na materijalu in knjigah Ljubljana. 4. februarja V prostorih kesnidneca instituta nase univorae. v poslopju Tehnično grodnjc šole na Mirju, je nastal davi nevaren poiar, ki bi bk! malone postaj katastrofalen za vso okolico. Ko bo davi prihajali mimo poslopja TSS Jjudje, so umio pred 6. zasuli iz šole sumljive poka ki j£h je spremljal žven-ket sip v oknih Pokanje se je ponavljalo in se je jo! izza razbitih &P v vieokem pritličju takoj valiti srost dim. Nekdo je nemudoma pohitel v bližnjo Vidmarjevo pekarno na votrhi Rimske ceste, odkoder so t^efonjrala gasilski poe t i ji, n^kar p*> j^a-siloi nemoidoma prihiteli na M i rje z orodnim avtomor^Iom in motorno hriagalno. Pod \xvl5tvom vodje g. Furmana so takoj vdrli na hodnik in nato v kab'n^ fered. prof-inž. Janka Kavčiča, kjer je ćore! o. V plamen'" je bala vsa oprema zlasti miza, omare, knjiere tesr divan. Gorel je tudi ?-e strop in so ira morati pikici lTE-^katj ter razkopati. Požar satn na sebi Se bil kmalu I »ogaben in s tem odstranjena nevarnost za vse poslopje, vendar so morali jraerled, ki 90 jim pri&li na pomoč fru«II člaini prostovoljne ^ffasi'ske 6ete ostati še doliro pred rx«rfopjem. prodno so kabinet feprazniii ter znosni na hodnik in v drucre prostore razno orodje, ki «?o £\a mogli Be pravočasno rešiti. Hodnik sa.m je bil pUBfaavUjou z vodo, ki je že preje ponoči uhajala H cevke aparata za sesanje vakuuma, priključene na vodovod. CM vročine, so popokale šipe v oknih, a bi jih popokalo Se več da nd sfrežnien, ki je prišla pospravljat, malo preden so prihiteli gpaoilttj pravočasno zaprla vrat ti a fcodnćk. Gorenj je pov^TTWt*] v Kajbinefea g. profesorja T »Tavo opus.t/xie«nje ne samo na poh;Štvu in stenah marveč tudi na ilrafroceiiih. preciznih a.yxir3*Mh. v jrlavneni pc\ na knjiemihi. be*leika^ in raizn-ih keanoikailiiali. V tem poTlodu 5^ ftoda neprecenljiva, dočim j« na apa*rat.3h m potih ifvn s.iimeni rx>vzročil požar le 'n\ elurazj ^0.000 Difi .^ko0 ev* pontkic ob 'JO. na šentjakobski SotL. Natakarski ples ob 20. v Kazini- Slovanski veter ob 20. na Tabora. Razstava ienske domaee obrti. Gradišče 14. DE2URNE LEKARNE Danes; Mr, Leustetk, Renljeva cesta 1, Ba^ liovec. Kongresni trg 12, Nada Komotar. Vič, Tržaška ceste. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrte«; 4.: Dež in vihar. Red A Petek 5.: Zaprto. Sobota 6-: Korajža velja Red R. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek 4.; Uovaničina. Red Četrtak. Petek o.; Zaprlo. Sobota 6.; Baletni večer. Prem'emki abonrua. Nedelja 7.: ob 15. Pri treh mlademkah- Irvfm Cene od 30 Din navz/ol. Ob 20. Navihanka. Izven. ★ G. Maks F roman je riavrfud.'ral kot go*' [koreograf >Baletni večer<, 1q se bo vršil v soboto o. t. m. za premiierakj abonma. G-Froman spada med najbolj renomirane ba^ letne moitre, ime plesne družine Froman ima na plesnem polyu interne«omaiiu «love*». Je predstavnik tradicionalnega ruskega bas leta, ki £ojj panogo z največjim spoštovanjem do tradiičrje. Ple*ši, ki jih je našftucliral eo zasnovani na podUgi nenavadno vsake kulture in okusa, ter popolnega obvladanja vseh teoretičnih Ln praktčnih plesnih prv«. Kot solo plesalci bodo nantopib: gg Froman. Golovin, in ge Bravničarjeva n Ja pljeva. D»irito veoer v Narod nem dom« Pa n»e anano Mrki-oe. Milki-ji in njhovt? družink*-e fnda poljubno mf ia. NTa Blejski cesti pri Rebolju je nedavno otvorii svojo krojaško delavnico g IrKin V ponedeljek pa je njegov vsienec 10 letni C. S. vlomil v zaklenjen predal pihalne mize ter iz njef»a JeKinu ukrade! mesek Din 3.000.— potem pa jo ie s prvim viskom in s svojim plenom popihal iz Kranja. — Titvino je Jertin kmalu opazil in taVoi prijavil orožnikom. Prvotno so domnevali, da se je C. odpel|al proti Beogradu včeraj pa je iz Celja od orožniske postaje že prilU vest, da so C. v Celju priieb Tako fe predrzni tat le malo časa užival ukradeni de- Štev. 57 »8LOVBN8K1 NAROD«. Mrtek, 4. februarja 1937. Stran 3 DNEVNE VESTI Kje bo dola sa> telesno vzgOjo? Subo-tištei novinarji so Se obrnili na ministra za telesno vzgojo naroda dr. Rogica, da bi jim povedal kaj o osnutku zakona o telesni vzgoji. Minister jim je povedal, da je osnutek zakona že v rokah vseh mini. etrov, ki so ga ie pregledali. Ta mesec bo već konferenc s predstavniki športnih a vez. Avtonomija športnih avea ne bo trpela, pač pa bo ministrstvo dobilo nadzorno ob. last nad poedmimi športnimi panogami. Skušalo se bo doseči sodelovanje med sport nuni zvezami Ln ministrstvom. Naša udeležba na prihodnji olimpijadi se ni zagotovi jena, vendar se pa že pripravljamo na njo ne glede ali bomo sodelovali na nji ali na. Poskrbljeno je za zbiranje fonda za nado udeležbo na olimpijadi v Tokiu. Poleg državne podpore, ki bo znašala vsako leto 100.000 Din, tako da bo prispevala država 400.000 Din. Ministrstvo bo tudi preskrbelo za trenerje iz inozemstva. Glede šole za telesno vzgojo je minister izjavil, da jo hočejo trne ti beograjski, zagrebški in ljubljanski športniki. Slovenci jo zahtevajo, češ, da so nosilci sporta v Jugoslaviji. Sprožen je tudi predlog, da bi ae sploh ne ustanovila šola za telesno vzgojo, temveč posebna fakulteta na ljubljanski univerzi. Absolventi te fakultete bi dobili diplome in bi poučevali na gimnazijah. Dokler pa to vprašanje ne bo rešeno, naj bi se vršili do 1. aprila v sokolskom društvu matici v Beogradu tečaji ta telesno vzgojo naroda. * KI N . TEfcw 27-30 SLOGA Danes poslednjič napeti in velezanimivi film 90 MINUT POSTANKA v režiji in glavni vlogi Harry Piela. Življenjsko nevarna borba s pantrom in divja gonja za pobeglim morilcem navdaja občinstvo s tesnobo. Film je deloma posnet v naši lepi Dalmaciji češkoslovaški filmski umotvor M A R Y S A z odličnimi umetniki praškega narodnega gledališča: Jifina Stepničkova, Ja-roslav Vojta, Vladimir Borskv nmrri?niizB Ker dospe >Petrograjski slavček« šele jutri, predvajamo danes veliko komedijo, ki jo imamo pripravljeno za pustni teden: — Važno za trafikante! Udruženje tobačnih trafikantov je prejelo od davčne uprave za mesto Ljubljana naslednji dopis: Zvezi trafikantov v Ljubljani. Po razpisu ministrstva za finance štev. 83.786/11 od 20. jan. 1937 (Fin. zbornik štev. 4 stran 41) bodo trafikanti prodajali davčne karte za hišno služabništvo le do vštevši 4. febr. 1937, potem pa samo davčne uprave. Do 4. t m. neprodane davčne karte se morajo prodajalcu odvzeti. Prosimo vas, da obvestite o tem vse svoje Člane ter jih istočasno obvestite, da se bodo do vštevši 4. februarja neprodane davčne karte izmenjale pri blagajni davčne uprave na Vodnikovem trgu št. 5/1 proti gotovini dne 5. februarja 1937. Kakor je razvidno iz dopisa je jutri, to jc 5. febr. zadnji dan za zamenjavo davčnih kart. Dopis smo mi prejeli v sredo 3. t. m. popoldne in ni v tako kratkem času bilo mogoče vseh svojih članov obvestiti. Iz pisarne udruženja tobačnih trafikantov. — Institut za rudarska raziskavanja. V r^inistrstAU za gozdove in rudnike proučujejo vprašanje ustanovitve Instituta za rudarsko geološka raziskovanja, za petro-loška raziskavanja, za začčito gozdov in ta razlskavanje gradbenega lesa. — Smučarski izhfci na Komni. SPD priredi v dneh od 14.—21. februarja turni smučarski tečaj z izhodiščem v domu na Konmi. Udeleženci tega tečaja bodo presmučali ves prostrani svet po Konmi ter se bodo povzpeli na vse smučarske vrhove z edinstvenimi razgledi na Bohinjski kot, na Triglav, na jug pa celo do morja. Izleti se bodo vršili dnevno tako na Konjsko sedlo, na Ksen, Mohavšček, Lanševico, Kal, Hriba rice ter v dolino za Tičarico. Omenjeni vrhovi ln prelazi so srednje težki in pristopni vsakemu srednje izvežbane-mue planincu-smučarju, vendar je pogoj za udeležbo vzdržnost in popolno obvladanje pluga m plužnih zavor. V nadaljnji smučarski tehniki in posebni tehn ki na strminah bodo tečajniki vežbali na izletih. S seboj v nahrbtnik je vzeti kože za vzpon, kapo čez ušesa, dva para rokavic, očala in rezervna jermena. Čevlji po možnosti okovani. Informacije daje pisarna SPD palača Viktorija tel. 29-63 in ga. Fani Kveder, Dom na Komni. Prijave obvezne. — Nori grobovi. V Ljubljani je umrl včeraj splošno znani, ugledni trgovec £. Janko Ham. Poleg težko prizadetih svojcev zapus šca mnogo prijateljev in znancev, k- t*a bo* do ohranili v najboljšem spominu- Pogreb bo jutri ob 16. iz Komenskega ulice 96. Včeraj je umrla trgovskemu poslovodji g. Se~ kuli soproga ga .Marija. Pokojna je b.la vzorna žena in skrbna mati. Pogreb bo ju* tri ob 14. e Ceste na Rožmk 5- Včeraj je umrl vodja postaj ce Drenov grič g. Anton Planin^ek. Pokojni je biJ posebno znan in priljubljen med železničarji. Pogreb bo ju* trj ob 14. iz mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi jim lahka zemlja, težko prizadetem svojcem iskreno Fožaljel — Dolgo pogrešani urednik bivše »Ljudske prav'ce< se je nenadoma zopet pojavil. Zvedeli smo. da g. Kreft n bil v Španiji- — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo megleno, hladno vreme. Včeraj je deže« vako v ZagTebu. snež.lo pa v Beogradu in Skoplju Naj-vjhja temperatura je znašala v Splitu 16 v Beogradu 13. v Sarajevu tn Skop lju 8. v Ljubljani 6 8. v Mariboru in Za5 grebu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1. temperatura je znašala —2.0. — Smrt pmi vlakom. Na žmlezn Sk progi Banjaluka—Doberljn se je pr-petila na sveč"-nieo težka nesreča Vlak ie rarmesari] neko žensko ftja «e globoko ranrŠMena če7 že* leznj^ko progo in ni slišala vlaka za svojim hrbtom. — Popusti ca udeležence amaterskega sleta v Sarajevu. Za udeležence smučarskega zleta v Sarajevu, ki potujejo v dresu in s smučkami, je odobren popust 75%, ca ostale obiskovalce v grupah pa 50%. — Vsak udeleženec mora imati »Zletno legitimacijo«, ki jo je mogoče dobiti poleg prijavnice ln ostalih informacij v biljetar-nicah »Putnika«. — Obsojeni k°munisti. Državno sodile* za zaščito države je obsodilo zaradi članstva in propagande komunizma privatna ga uradnika iz Skoplja Rafajla Batino na pet let robije in izgubo državljanskih pravic, zidarja lz Bitoša Mina Minovtea na eno leto robije in eno leto izgube držav, ljansfelh pravic, ter pevko iz Aleksandrova v Rusiji Zlnaldo zudanovo na šest me-secev strogega zapora. _ Kmet napisal gledališko igro. V vasd Pustakovac blizu Čakovca iiivi kmet Andr.ja Novak, ki je napisal gledališko igro »Advo* kati in kmečke toibec. To igro so uprizorili na svecnico v Puetakoveu kmetje sami in dosegla je vekđc uspeh. — Voda dražja od rina. V Petrinji so Postavili pred leti po hišah vodomera ki ao pa že zastareli. Njeo pa jih dobile vse stranke in tiste, kd jih n.snajo, plačujejo vodo pavšalno po starem ceniku- Stranke, ki imajo vodomere, morajo pa z vodo zelo štediti, ker je precej draga. Neka stranka bi morala Plačati 1.300 Din vodarine samo za en mesec, tako da bi bila voda mnogo dražja od vina. Danes Natakarski ples v Kazini OBLEKA PROMEN.4DNA — Vata Pfikoda P*** ▼ koaoerUra v veliki filharmonični dvorani jutri v petek 5. t. m. ob 20. uri Ta vest bi morala tn mora zbuditi vsakega prijatelja našega koncertnega iivljenja, saj bo to eden najpomembnejših letošnjih koncertov, veliki umetnik, sa bratskega češkega naroda, spoštovan in oboževan po celem glasbenem sveta koncertu: a v sesa najbolju dvorani. Iz bogatega saklada svetovne violinske Uteratuie bo ssigrsi dela Dvofaka, Bacha. Mozarta, Cehovskega, Paganinlja, Ra Strausaa In Bas, ainija. Spremlja ga njegov stalni spremljevalec Oto Graef. Prosimo vse, da si kupijo sedese se v predprouajt ker vlada sa koncert veliko m n imanje. —lj V soboto gremo pa na Tabor — tako ae aliSi ze vsepovsod, kjer ao sa odločili, da bodo poselili vsaj eno predpustno prireditev. Saj se tudi izplača, kajti »car mesečne noči«, Je dovolj vabljiva prilika sa pošteno zabavo in neprisiljeno veselje. Mask bo cel roj, nekatere skupine so se sedaj napovedane v izvirni sssedM. Ostale maske seveda močno sažeijene — četudi ne povsem v slogu devize — bo vseeno zabave, da vam ne bo žal. —4j Mornarska sekcija Jadranske atrai* priredi na pustno soboto 6. U m, družabni veder 6 plesom v prostorih restavracije »Slon«. Igra kvartet »Akordeon«. Vstop prost, — Vabimo vse pomoroe in prijatelje. —lj S°kol n. priredi na pustno soboto v kazinski dvorani maskeradni ples. Igra prvovrstna plesna godba. Začetek ob pol 21. uri. Vedno je bilo na tem plesa prijetno in živahno, to pot pa se bo prireditveni odbor Se posebno potrudil. — Dopisni esperantski tečaj vam nudi možnost, da se v 2 mesecih naučite mednarodnega pomožnega jezika Zahtevajte prospekte pri: Elsperantsko društvo »Zelena zvezda«, hotel Metropol, Ljubljana. Iz Ljubljane —lj Navdušenje za film »Marvša«. Najboljša reklama za dober film je vedno sodba gledalcev samih. O vsakem dobrem filmu gre hitro gla* od ust do ust. Tako je tudi z znamenitim češkim filmom »Ma. ry5a«. Uprava kina Matice dobiva iz ob. činstva dopise, polne hvale tega res lepega filma. Več obiskovalcev kina piše-Film »Marvsa« je vreden, da si ga ogledajo milijoni ljudi. Ceetitamo k taki iz-biri! — Ker je občinstvo tako navdušeno za ta film, bo tekel v kinu Matici še nekaj dni, da ge bodo lahko videli tudi tisti, ki ga še niso videli. —lj Kdaj bodo začeli zidati I. C. Mayer-jevo hišo ua Marijinem trgu? Na mest nem gTadfcenem uradu se še niso odločili o regulaciji Marijinega trga in VVolfove ulice v zvezi z bodočo Maverjevo hišo, zato pač še ne more biti v razpravi deli-nitiven načrt nove hiše. Maverjeva trgovina bo lahko še v kresiji do jeseni pri hodnjoga leta. Najbrž pa bodo začeli že intos zidati novo hiše in bo Ludi kmalu padla odločitev glede njen.h načrtov. —ij Le tako naprej! Nedavne smo poročali, da rne*stna občina pometa ulice v do-poldru s k iti urah, ko so najbolj živahne, in smo pmsi-li. naj bi to delo opravljala v zgoduj9i jutranjih uTah. Namesto odgovora na to našo prošnjo so uslužbenci ljub Ij&n.ske mesta e občine davi meti 7-30 in 8. posni vali in čistili Selcnbur ovO uttoo malo poprej pa tudi Aleksandrovo atste Morda si je mostna občin« izbrala ta čas zato. ker sta prav ti dve ulici takrat najbolj živahni in se trbogl (>e§Cl vsaj lahko prepričajo kako se upoštevajo njihove že'je-— lj Izpiranje ulic posebno v sredšču mesta in povsod, kjer so tlakovane je bilo že prav potrebno. Povsod se je namreč med snegom nabrala nesnaga in so blato metala zlasti motorna vozila na vse strani. Pešci so bili pred avtomobili v stalnem strahu, zlasti v ožjih ulicah, kakor na Sta rem in Mestnem trgu, v Florjanski ter v \Volfovi ulici ln na Sv Petra cesti. Vozila so jih često obrizgala od nog do glave, a so ostali vsi protesti zaman. —lj Geste in ulice v M°stah so silno za. nemarje$ie. Zaloška eeeta je ena najholj zanemarjenih in blatnih prometnih cest, ki vodijo iz mesta in v mesto. Zlasti je raz, rvana in blatna v gornjem ožjem delu, kjer je stisnjena med hTŠe. Vozila, ki drve po cesti vsak hip, mečejo blato po stenah hiš, glavne pljuske pa seve prestrežejo pešci, ki se nimajo kam umikati, še bolj nego Zaloška, so zanemarjene stranske ceste in ulice v moščanakem okraju, a se mestna občina prav nič ne pobriga, da bi se tu napravil red vsaj za silo. —lr} Ali je raistava broige pred glavnim kolodvorom potrebna? Dobro ee zavedamo, kakšne težave je imela zadnje čase mestna občina e snegom, ioda zdi se nam vendar, da bi lahko že poskrbela waj za odvoz «ne; ga fezpred glavnega kolodvora. Nikomur b: namreč ne škodovalo, tudi ugledu mesta ne, j če bj sneg ne ležal baS pred koodvorom-na očeh gostov, ki prihajajo v taiko zvano tretjo prestolnico v državi. Prvj vtis. k{ ga napravi mesto na človeka, je navadno odlo* čijeh itn meščani bi bli zelo hvaležni občtoi, če bj poskrbela vsaj pred glavnim kolodvorom za kidanje snega. Seveda, če ga ne razstavlja v propagandne, aifsales ePortne namene- —lj Odbor Filozofskega društva. Na rednem občnem zboru »Filozofskega društva« v Ljubljani, ki ee je vršil V soboto, dne 30. januarja t. 1. ob 18. uri v filozofskem seminarju, je bil nanovo izvoljen sledeči odbor; predsednik vseuč. prof. dr. Fx% Veber, podpredsednik vseuč. prof. dr. A. TTšeničttiik, tajnik prof. Lojze Potočnik, blagajnik ga, doc. dr. A. Sodnik, arhivar doc. dr. St. Gogala. Odborniki; pri-rruai-ij dr. FT. E>erganc, vseuc. prof. dr. Ev. Spektorski, prof. Fr Gnjezda, prof. Hro-vat Bmil, revizorji: gimn. direktor dr. Simon Dolar in prof. dr. M. Hribar. V smislu posebnega sklepa na občnem zboru bo Filozofsko društvo v tekočem letu razen običajnih predavanj prirejalo tudi Sirse debatne večere, na katerih se bodo strokovno obravnavala važnejša filozofska vpraSanja. _lj Bohemski večer Združenja gledaliških igra|eev bo na puntaj torek 9. februarje, in sicer v kletni dvoran hotela Miki g- Spored obsega okrog 20 kratkih, pestrih igralskih in baletnnh točk. ki Jih bodo izvajali Meni in Banice Narodnega gledališča v Ljubljen:. Preskrbljeno je za dobro in ceneno pijačo, as mrzle prfgriake m Jedila. Za ples in zabavo bo ekrbeJ Rormv-jazz. Vstopnice po 20, 15 m 10 r>n se dobe vsak dan v predprodaji v operni dnevni blagajni. Natančnejši spored še objavimo Začetek bo ob 22. mri Danes Natakarski ples OBLEKA PROMENADNA — lj Narodna galerija. To nedeljo dne 7. februarja bo v Narodni galeriji vodstvo po kabinetu tujih mojstrov. Pričetek ob 11. uri dopoldne. Vodil bo g Anton Stupica. TEDEN REKLAMNIH CEN PRI K. S O S S — MESTNI TRG 18 NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE ! —lj Otroci, vabimo vas na »Otroški rin-giraja-, ki bo na pustno nedeljo ob 16. uri v Kazini. — lj Pod zaščito Uzn Ki* šota in Sattca Panše bomo plesali 13. februarja v Kazini iala^PJSstoalsSiifirii r. lraatr,K ivrur.6 f. Na svecnico po poidne je umrj v Celju po kraukeui trpljenju v 08. letu starosti v-išji sodnj svejn»Jk v. p. g. dr. Frlderk i^raOnč 1 okojiu se je ro~ dd v liriUD-l/n i^u. Uimnaz^o je aU*>iviral v Celju. Po jur.d.C';iein studija je v^topiJ v sodno -iužbo in je biuzbaval v Hreikah in i;luju. \ eC- let p. ed vo^io je bJ iineaovan za državnega pravdnisn v v.eJu To Tunkc * jo je bpra¥ija] vse do evoje UpukOjSilra lJo* kojni je bii v/oren sodnik .n odlčon junei, zaradi Cesar si je pr.dobil spoštovanje vaeh ovojih s:arK>vak;h io^risšev. V zu6«ebne»in i.v ijenju se je z velJco ljubeznijo po?vejal glasbi: bil je odličan feeišt in komorni mu-zik. Lepe uspehe je dosegel tudi kot neur akj petnLk in pjsatelj. V zadnjih iet;h je 2 vso vnemo pisal zgodovino sj^odnještajersk h gradov rosebtod rad ee je bavvi z astronomis jo. Kot navdušen lurt>t se je že lani povzpel na Trgiav in Oiotiico- 2 veseljem je gojil tud; botaniko. Kot fotograf amater je raz« odeval globok smsel ra umestnost. Dr. Bra-čie je bil brat pred let; umrlega d rekioria drž. železnic v Ljubl:ani. Pokcnik je bil kremmit snačaj, vsestransko -zobražen in aeredno plemenit mož. Za s jim sstuje giedna vrsta prijateljev in znancev pogreb bo v četrtek ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopaL6ču. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojssm nase iskreno >*>žalje! —s Plaaissko pramavsnje bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju drevi ob pol 9. v «*|iki dvorani Narodnega doma. Predaval bo znanj celjski alpiniai g. Andrino Kopinšek o lanski jugosloveneki ekspediciji v švicarske Alpe in predvajal 65 krasnih diapozitivov. —e Z baro vas Je mh celjskih trgovskih |s sriTstais sanieiesnesv bo drevi ob S- v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu je zahteva po razširjenju pokojninske« gs zavarovanja na vso državo in na vse Pa* noge privatnega nsmeačenstva. O pokoj am-akem zavarovanju bo predaval g. dr- Vran-cic, direktor Pokojninakega zavoda v Ljub-Ijatb. _c Spomin skladatelja Emila Adamiča bo počastilo pevsko društvo »Oljka: v soboto 20. t. m. ob 20. v veJuikj dvorani Narodnega doma 0 delu m ž. vi jen ju Era la Adamiča bo govoril skladatelj g. prof. Vasilij Alirk iz Mar.bora. aaio pa bo inoaki zbor »Ol>ke< izvajal Adamičeve pesmi. —e DiT|agk| napad. V ponedeljek zvečer je pnilcl boletni, v Senovo pr4 Rajhenburgu pristojni Ferdinand Seničar. deLavec brez posla in stalnega bivalšca. k nek pri Sv. Lenartu nad Lahkim proa.t za prenoči* šče. Pred bio pa so ga najjadli neki mo^ki-Eden izmed njih je udarJ Seni^arja z le« s enim drogom po glavi o ga hudo poškodoval. Semcarja eo prepeljak v celieko bolnico. —c Zborovanje ooiteljsk^ga društva. Srečko učiteljsko društvo JCU Celje bo zborovalo v soboto 6. februarja e pričetkom ob Pol 9. uri v mestni narodni soli v Celju s sjedeciim dnevn.m redom; 1. situicUeko po? rocdo, 2. predavanje pisatelja F. S. Finžgar* ja o Prešernu; >Kraj in jez.;k is katerih je Prešeren snoval-*. 3. Referat učfleija Habra o učiteljskem pokretu, 4. poročlo gospodarskega odeeka, 5. dopisi, 6. predlogi. *. slučajnosti. Pol ure prej e»e i*»totam sestane gospodarski od-sek. Društvena knjižnica bo po* elovala. Enaiko bo zborovalo naslednjo sobo* to sresko učiteljsko društvo v Kozjem ob 10. ur dop. v prostorih narodne šole v Kozjem. Dnevn red: t čitanje iltisnJti 2. dopusi. a predavanje g- učU. Mirka Koželja o strnjenem pouku. 4. predlogi in nasveti, 5. slučajnosti. Z Zidanega mosta — Občni zbor Savezne strelske druz'ne. Občni zbor Savezne strelske družine Zidani mo5t, ki se je vršil dne 31. jan, v Sokolskem domu je pokazal, da delovanje med letom žal ni moglo biti tako tu ahno, kakor bi bilo potrebno. Zbor je vodil pred sednlk društva pcS'ajena^Cebak zidanmo-ške postaja br. Razpotnik Srećko. Poroti la funkcijonarjev so bila izčrpna. Družina ima lastno strelišče z dobro betonirano zaklonsko jamo, letoa pa £i namerava zgraditi leseno barako. Razveseljivo je dejstvo, da je nanovo pristopilo 15 članov. Izvoljena je bila sledeča uprava: predsednik br. Srečko Raapotnik, podpred sednlk br. Rudi železnik, tajnik br. Brli k Tone, blagajn k br. Javoršek, načelnik mladinskega odseka br. Strniša Marjan, odborniki pa bratje Brtoncelj, Zelič, Brus, Trebše in Vrbovec iz Maribora — Gledal šfe. V soboto bo repriza komedije >L)r« za red A. V krateni bo gostovala v Mar boru primadona zagrebške opere ga. Ančica Mitiov/eva. Pela ho Lidijo v >Ba-ronu Trenkut. Opereta pripravlja Lena rje* vo d-vno delo >Zemlja emehljaja« v reiiji Haras'ovioa. dlavne partije pojejo in igra* jo Iglčeva. liarbičeva. Sancin. Verdon k, Ha-rastovič in Koeuta. _Z davčne uprave. Davčne karte za h šno služabm«ivo 6e bodo prodajale od 5 februarja naprej izključno le v davčni upravi. _ Literarni vever v Mariljoru. M!adi sta" ier^kj literatie Ingolč. Kerenči-č. Peteiitnova. KajČ :n Švajger bodo priredili v ponedeljek 8. t. m. v mariborski Ljudski univerzi lite* rarn1 veder in recitiral; tjvoja najnovejša de* la _ Pobre*kj ob^nskj proračun- Te dna eo na oberruski s*»i: na Pobrežjn sprejeli prora* čun za leto 1037-38. Novi proračun izkazuje 1.200000 Dvn dohodkoiv m Prav tol ko izdatkov. Davkj so ee znižali od 60 na 52%. — Dva vloma v blagajno. V noči na sredo eo doslej še neznani storilci vlomili v pUar-no občine Studenci in navriali Železno blagajno. Bil. so najbrže prepodenj, ker te name m An sni odnesti, pač pa je 1/ pj ni nt nase sssss^sssn vefi stoiakov. Drugi vlom v blagajno pa je bil IzvrSen v trgov.n-perutnine L^achnJc ▼ Taborski ubo*. Vlomilec Je ukradel is rodne blagajne ves dro* biž. — Sovi pod avtomobilom. V ponedeljek ae je odpeljala skupina Haruboroanov 1 av« tomolalom v Ptuj- Ko je vozilo pasiralo Slo večjo vas, je hotela neka starejia ženska pre koraki i caerto. Kljub previdnost^ vozača, se je pTjpeiiU nesreča. Nesrečnaca je obležala težko ranjena med kolesi. T*koj ao jo naložili v avtomobil boleč jo prepeljati v pruj-sko bolnico. Poškodovanka pa je med prevo« zom i/dihrria. Njena identteta m snans. Iz Ljutomera — Osebna vest. Andrej Perko. pomoćnik davkarja v Sk>veoski Boetrio^ )e pT-^meSc^n k davčni upravi v Ljutomer. _ Sokolsko dru*tve v Esdgeai obva^ča avoje Manstvo, da se bo vršila telovadba člankih oddelkov tedeooko le enkrat .n ei~ cerr ob četrtkih za Slanooe ob 7. uri zvečer, ob 8. uri pa za Člane, moiki naraačaj v nedeljo ob 11. uri. Moška n zato«* deca bo i meda prosvetne ure vsako drugo nedeljo ob pol 11. v soli. p _ Ker je zabodel ftupnika.»Pred kazenskim senatom v Mariboru j^i-bU pn tajni razpravi obso,em 361 eim delavec Pimarjč Martin na 14 dni zapora, lilo je 2i#. lenruar« ja lanskega leta, ko je v Krgftov goMalni pri Sv. Jun u ob Sčavnaci navalil aa župnika KI o! ..usu Andreja n gs zabodel v desno »trati prsi«. Župnik je sicer smatral to za napad z namenom, da ga napadale* orofu. vendar je bi Pjitarč sojen za te!e«no poškodbo, ne pa zaradj poakusenega ropa. — V siH v dimnik. Ker Ae A. I. od Sv-Jurija ob ščavniei ni odzval pozivu eodiiča v Radgoni, «0 ga Ali jftkat orožniki. Ko je &a-isnal. tla tO orožn-kj v b!iž \v se j« *L.r\ v dimnik, vendar so ga orožniki tudi tam narili m so ga vsega sajastega d vedli v za* pore. — Pokolj med cigani. V Oreneovcrh v Prek m ur ju so se v neki goetoi-kn: sprli ci%?i»fw- Po daljšem prerekanju so ae zasvetili noži m je ▼ splošnem pretepu obležal v mlaki krvi egan Adam, ki je bil zaboden w vrat. da Je izkrvavel. Zdravnika pomoč je b'la zaman. Osumi eoicl so aretiran, rrupio pokornega cr gana rn je bilo obduciramo Iz Ptuja — Ob 501etnem jubileju PomočnriiOtega z1x>ra v Pt«ju je J&^i onredil v poiie^loljea: ples v Društvenem don m. Trp^vzki ponv^ nikj &o poskrbeli za, okuaao dek*>racajo tlvo-rane. ter z& doforo plesno t^odlbo »\Vliite Stare iz Maribora, Prireditev je bila iizred-no dobro obdana. Na plesu snu> vkleJl eJ-ocantne hi bo-jraAe toajete; se&SSSS* dame so si jih naJaiAČ za to prir^l t>ev naročile oedo iz MKr/.emetva, Častno pokroviteljstvo na/l prireditvijo ao prevtieJj g*-r- IVsji Sal. I/enart veJetrgovec AJojzij Kraker, v^-letkrgov&c, Pavel Pirk%h, mdu^trijaioc. MUko Si^rrCar. veletrgovec v« iz. Ptmjn ki Joeip Ilutter v^IeiTKlu^rrijaiec tt Maribora — Ptujsko gledališče. Naai poz-rtvovaJni igralci vpritore kot prmorinjo igro tride-jti-n^ko burko »Odcrodena noč«- Igra je poi-na humorja, primerna bać za pnenlpnei. Režijo vodi g. Spat. — Ekshumacija trupla Lani meseca no-ršBSBSS je nenadoma usrirl poace^iikov sin Žeieess Jožef iz Sv. UrKina. Oblasrom )s fiTi^Jo zdaj na uho, da je bU pokojna nbit mod napadom, in zalo so njegovo tnrplo na pnfeorttJiscii pri 8v. Urbanu odfcopaH in preiskali Na podlagi trade prv iekave ss bodo vrSLV poizvedbe ca ubijaJt-etn. — Zloba. Pre ne vvaoal nekdo ponoči 6e* nv»et preko Drav« na Ptorlu, je o-TKivji gredi mostu večji plajn^o, Ko je prisji«.l bliže 3© opazfl da gori ve-LLk krrž ki ga jc vemo ljudstvo postavilo v spomin na zrraditev moet^i. Oo:izfi«pnja titidi da je ne>kvto od^rranLl kip Mat^^rv ho4-je in pn leseni krp K-Hur^jja. Iti mm je potrgal roke fn noue Nad tem dhvjnAtvoin je brjTo ljudstvo zelo ogorčeno tn SaVvpVs-suje, kdV> hi bf' ta bnezbožnkk ki se je tako daieč spo7,aibM. da n« pusti pri n»i*u niti sve^Sh an?wnen>. V veliki rrSvafVHieti po je tudi bil leaejiri most, da ha po**^ trt« v plamenov. Otc^erU »o kmalu pogasiid ki tako preprečjri \-e^jo nesrečo. Za podrvjaov*tm pol'' v^ln T**jo rvrciSbnakA. PAKVZ LJUBPZNI Star &nn>ee: Za vas, gospodična, bd Ssi na konec sveta, — To je lahko reči dragi gospo«!. Ali md pa jattbčffita dn ostanete tam do smrti? ALI OGLASI Beseda o<: para. daven Din 3.— oeseda 1 Din. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede rmJih oglasov ]e treba prtlozlu znamko. - Popustov as male oglase ae prtznanaa POUK Rptieda nO par. davek 3 Din Naimao.)^! znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) Ve» Čemi tečaj za začetnike in Lr--vežbance. Posebni tečaj za sta rej še dame in gospode. Vpiso« vanje danee in jutrj od 6. do pol 8. zveČ. Najnižja šoluma. uč* na ura samo 2 Dn. Chrietofov učni zavod. Domobranska cesta 5t. 15. STADOVADJA Beseda 50 par. davek 9 Din Na j mam Si znesek 8 Din STANOVANJE dvosobno a predsobo išeetn sa marec v bližini centra. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda* nod Šifro »*Vk 408 RAzno Rea*da 50 per. davek 3 Din Najmanjši meses 8 Dio POLBNOVKO namočeno dobite pri I. Buzzoli-ni, Lingarjeva uhca, za škofijo. 422 KLIŠEJE JUviOvjtAf IKA »SINGEIU ^tvalns stroja, skoro nova. ien< ski pogrezijiv ir. krojask poceni naprodaj. GradasVa & 423 NUDIM dobro domačo hrano po 8 Din dnevno, Gk opere- Naslov v DUNAJSKI VELESEJEM od 7. do 13. marca 1937 Tehnični in kmetijski sejem do 14 marca. Veliko tržišče Srednje Evrope RAZSTAVLJALO IZ 19 DMA V NAKUPOV ALCI IZ 72 DEftEL Brez potniškega vizuma! S sejmsko legitimacijo in potniskdm listom prost prehod meje v Avstrija Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na velesejmsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah. Dunavu. Jadranu in v zračnem prometu. Natančnejša pojasnila in sej make legitimacije (po 50.— Din) se dobijo pri WIENEB ME8SE, A. O., VVIEN VII ln pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: pri avstrijskem konzulatu, Tvrseva cesta 31; pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrfieva cesta. 1; pri podružnici Zvene za tujski promet v Mikh-cevem hotelu nasproti glavnega kolodvora. AKVIZITERJA za nabiranje oglasov dobro vpeljanega, marljivega in inteligentnega isoe proti dobri proviziji odlično vpeljan čaaopia. Nastop lahko lakoj. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod Šifro »Iniciativen in delaven«. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. MM, 4. Mntiji 1WT. Stev. n 124 sodnih odpovedi stanovanj Čedalje vež je takih najemnikov, ki jim morajo hišni posestniki sodno odpovedati stanovanje Ljubljana, 4. februarja Stanovanjska kriza je v glavnem prema« pano. V Ljubljani so zgradili toliko novih hiš, da ima lahko sleherni Ljubljančan nad sabo pošteno streho kot stanovanjski ali sob-nj najemnik. Seveda ni bila obenem & sta" novanjsko krizo Premagana tudi denarna kriza in kriza zaslužka. £ad še ne moremo ugotoviti, da so delovne in gospodarske razmere take, da lahko sleherni Ljubljančan lahko zasluži za pošteno življenje. Čedalje več je na pr- najeninikov, k j ne morejo pla* eevati v redu najemnine. Hošnd posestniki se zatekajo na sodndjo in zahtevajo sodno od* poved, ker se neplacujoči najemniki za običajne odpovedi navadno ne zmenijo. V teku januarja je bilo 124 najemnikom stanovanje sodno odpovedano. Številka za ja* nnar je razmeroma zelo visoka v primeri z odpovedmi v prejšnjih letih. V Ljubljani je že mnogo velikih stanovanj, ki so prazna, ker enoetavno ni strank, ki bj sanogle najemnino za luksuzna stanovanja. PridobBtmki in nekateri drugi iz finančno inočnJh krogov imajo po večini svoje niže. Velika stanovanja sj drže se nekateri za* eebnd uradniki m ljudje z dobro idorimi evo* •modnimi poklici. državna uradniki jn vsema zasebnih uradn'kov pa že skušajo iz" hajafi s kolikor mogoče cenenim stanova" njem, kajti njih place niso primerne za luk-sazna stanovanja. Preseljujejo se iz dražjih v cenejša stanovanja, iz sredine mesta na periferijo. Naš srednji eloj zaradi dragih stanovanj naiboil trpi. Med strankami, k i jim na sodišču odpovedujejo, je tud j največ strank iz osrednjega sloja. V ve^rna so zasebni in državni uradniki, ki ftnajo Stevjlnejso družino. Ne morejo plačati najemnine aH jo plačujejo tako neredno, da poklice hišnj lastnik sod nijo na pomoč v upanju na ntranko. kj bo redno plačevala najemnino. Hi^nr posestni* k-; imajo tudi naje prazno stanovanje kakor najemnika v hiši, ki najemnine ne plačuje-V časopisih čitamo dan za dnem oglase, s katerimi iščejo gospodarji stranke le pod pogojem, da »so točne plačnice in etame<. Pač znamenje časa, kakor pogo> da stranka nima otrok! Redko se zgodj. da najemnKk gospodarju stanovanje sodno odpove. V januarja sta sa» mo dva sodno odpovedala stanovanje, prvi 7ato, ker nrn gospodar ni znižal najemnine, drugi pa zato, ker nfi bjj s stanovanjem za" dovoljen. Med razlogi, kj so jih basni posestniki navedli za upravičenost sodne odpovedi, so ne kateri prav zanimivi. Kakor smo ie omenja, je bil pri večini odločujoči razlog nepfcace« vanje najemnine. Neki hišni posestnik je po* klical sod™jo na Pomoč, ker se stranka ni držala predpisanega hišnega reda. Drogi je navedel, da stranka ni upoštevala stanovanjske pogodbe. Mnogo je tadft sodnijskih odpovedi zaradi prodaje hiš. Kakor je znano, ao hišnj posestniki v Ljubljani zelo obreme* njeni s hipotekama in zadnja lete ljubljen* ske hiše zelo menjavajo lastnike- Upniki, ki so v večini denarni zavodi, kupujejo zadolžene hiše in ob tej priliki se izprazni tudi (o ali ono stanovanje s silo paragrafa. Med sodnimi odpovedmi v januarja je bila tudi ena zaradi prepirov in razgrajanja stranke. Neka stranka je sušila perilo v kuhinji, čeprav je imela za sušenje perila določen prostor pod streho. Gospodar Je tej stranki sodno odpovedal stanovanje z motivacijo, da noče imeti vlage v hiši. Neka stranka se je vedla nesramno do gospodarja in je zarad! tega dobila s sodni je odpoved sta* novanja. Tri stranke niso hotele običajno gospodarjevo odpoved vzeti na znanje- Go* epodar je bil prisni j en poklicati zakon na pomoč. Tudi mestno poglavarstvo je v januarju odpovedalo nekaj strankam stanovanja v svo jih hišah, ker eo stranke kršile hišni red. Med sodnijskanij odpovedmi v januarju so tudi odpovedi veletrgovca I. C. Maverja, ki je odpovedal stanovanje vsem strankam v svoji hiši na Marijinem trgu in Wolfovi ulici. Kakor je znano, bo veletrgovec MaFer to staro hišo podrl do tal in na tem mestu zgradjl moderno trgovsko in stanovanjsko palačo. V maju bo hiša izpraznjena, nakar jo bodo takoj začeli podirati. Seveda se ni pribito, da bodo vse stranke, ki jim je bilo v januarju odpovedano, v do* ločenem roku zapustile stanovanje. Nekate* re vztrajajo do zadnjega, to je do trenutka, ko pridejo LzvršjiLni organi in stranko s si" lo deložirajo. V Ljubljani je pa že tudi nekaj takih strank, ki romajo iz hiše v hišo, najemnine pa nikjer ne plačajo. Kakor smo izvedeli zaupno, pripravijaijo ljubljanski hrš* nj posestniki »črno rwto najemnikov«, v ka* t eri bodo vsi, kri znajo spretno izkoriščati potrpežljivost hjšntih posestnikov m s*; na ta način >prihranijo« stroške za najemnino. Akademiki so izpolnili svojo nalogo Akademski odsek Jč lige je imel snoči svo] tretji redni občni zbor Ljubljana, 4* februarja Mladina, ki se je začela zadnja leta udej-stvovati v ljubljanski Jč ligi, se dobro zaveda svojih nalog- ter pripravlja na delo, ki jo čaka. kot naslednico starejše generacij«?. SnoČi je imel Akademski odsek JČ lige tretji redni občni zbor v Kazini. Akademski odsek je bil še posebno delaven v preteklem poslovnem letu in poročila na občnem zboru so bila v resnici lepa revija uspehov. Predsedniško poročilo je podal J. Prochazka. Orisal je delo odseka stvarno brez fraz. Iz njegovega poročila prav lahko spre vidimo, da je AO v preteklem poslovnem letu dokazal svojo upravičenost ter nudil v resnici krepko podporo JC ligi. Predsednik je naštel številne prireditve in akcije odseka v preteklem letu. Decembra 1955 je AO priredil predavanje slovaškega pesnika K. Gerakiinija, ki je predaval o idejnih smereh mlade slovaške literarne tvorbe. Marca 1936 je AO priredil slavnostno akademijo v proslavo rojstnega dne prezidenta Osvoboditelja T. G. Masarvka. Med počitnicami so se nekateri člani odseka udeležili sestanka dijaške Male antante na Bledu, kjer so navezali stike s Češkoslovaško delegacijo. Glavno delo AO je bilo v preteklem letu združeno v pripravah in organizaciji razstave češkoslovaške povojne knjige. Predlog za prireditev razstave je sprožil akademik L. Stare. Na razstavo so se začeli pripravljati že spomladi in je bfla vsestransko temeljito pripravljena ter organizirana, Hkratu z razstavo so priredili tudi češki teden, ki se je začel na češkoslovaški državni praznik 28. oktobra z otvoritvijo razstave. Razstavljenih je bilo okrog 2500 knjig. Knjige, ki so bile naprodaj, so skoraj vse prodali. Univerzitetne knjižnice so dobile v dar okrog 1000 knjig. Vse knjige so ostale v Ljubljani. AO je bil zastopan v delegaciji jugoslovenskih lig v Pragi v začetku decembra po predsedniku Procha-zki. Iz akademskega odseka je izšla pobuda za ustanovitev > Slovanskega sveta« dobre revije, ki se je že dobro uveljavila pri nas in ki prinaša tehtne doneske delu za slovansko vzajemnost. Pri reviji sodelujejo predvsem delavci Akademskega odseka. Zadnje čase so akademiki razmišljali tudi o ustanovitvi češkoslovaškega instituta, pozneje je pa bil sprožen predlog, da bi se osnoval slovanski institut. Stvar še ni dozorela. Tajniško poročilo, ki se nanaša predvsem na administrativno delo, je podal tajnik A. Klemenčič, blagajniško pa blagajnik E. Stare. Dohodki odseka znašajo skupno 39.495 Din, izdatki pa 32.200 Din. Premoženje odseka znaša okrog 10.000 Din in se je povečalo v preteklem letu za okrog 4000 Din. Poročila so bila soglasno prejeta. Soglasno je bil izvoljen tudi novi odbor, in sicer: predsednik A. Klemenčič, podpredsednik L. Stare, I. tajnik Nada Klad-nikf blagajnik E. Stare, tajnik n. Kugler Dana, odbor Z. Sodnik, L. Skaberne, M. Fettich in M. Megušar, revizorja pa Jos. Prochazka in Mira Kostanjevčeva. V imenu Jč lige je čestital odseku k njegovim res lepim uspehom dr. V. Murko. Pri slu- čajnostih so razpravljali o letošnjem programu odseka ln kako bi se bolj poživili njegovo delo. J. Prochazka je prijavil v imenu akademskega društva Edinstva to društvo kot kolektivni član akademskega odseka. Akademski odsek namerava letos prirediti akademijo v proslavo 15 letnice JC lige v Ljubljani ln organizirati ekskurzijo na češkoslovaško. Skrbeli bodo tudi za zamenjavo akademikov, da bodo naši na Češkoslovaškem med počitnicami zaposleni ter izpopolnili svoje praktično znanje. Ruska Akademija znanosti je zda} v službi komisije, ki pripravlja načrte za tretjo petletko Ruska akademija znanosti, ki jo je usta. no vil leta 1725 Peter Veliki, je gojila pod carskim režimom slasti abstraktna raz-iakavanja, iskala je nove vire airovin m proučevala azijske jezike. Svojega. asskBa. ja tudi v prvih letih po revoluciji ni iz. premenila. Izprememba je nastala šele teta 1929, ko je bilo akademiji naročeno, naj zadela znanstvene temelje za reorga. nssacijo narodnega gospodarstva. Takrat je prišlo v Akademijo mnogo komunistov, ki so se odnlĐOfvaJii v raznih panogah teh-nke. Pet let je bfla Akademija neposredno podrejena vladi in njena centrala, administrativa in glavni znanstveni zavodi so bih premeščeni v Moskvo, da hi bilo omogočeno tesnejše sodelovanje. V novembru 1935 se je ruska Akade. mija znanosti temeljito reorganizirala in si zastavila tri cilje. Najprej je hotela prenehati s pasivno registracijo znanstvenih idej. Drugi cilj je bil zanimati se in pospeševati ves znanstveni napredek v konstruktivni smeri. Končno je Akademija sklenila uporabiti ves znanstveni napredek za povzdigo države in dosego ideala brez razredne družbe. Važen del Akademije je njena tehnična sekcija, ki nima samo lastnih znanstvenih laboratorijev in ki ni samo v stalnih stikih z industrijo in vlado, temveč pazi tudi, da pridejo tehnični izumi takoj v poedine industrijske panoge. To velja zlasti za novosti na polju energije, rudarstva, tehnične fizike, kemije in mehanike. Akademija si prizadeva mehanizirati vso proizvodnjo in obvladati njeno vodstvo na daljavo (tele-mehanika). Posebno važnost polaga Akademija na to, da se prouče vsi naravni viri sirov in in energije in da se doseže Čim racijonalnejše izkoriščanje teh virov. Zato organizira vedno nove znanstvene ekspedicije. Zdaj, ko pripravljajo v Rusiji načrte za tretjo petletko, so nastale v Akademiji znanosti zopet izpremembe. Nekatere sekcije so razpustili, druge pa premestili v drugo mesto. Na drugi strani so pa znatno razširili delokrog sekcije socialnih ved, kajti zdaj velja za glavno nalogo Akademije proučevanje kulturnega in gospodarskega napredka ruskega naroda, da bo mogoče ta dognanja smotrno uporabiti pri izgraditvi nove družbe. Akademija je zaenkrat hr .službi komisije, Ud izdeluje načrte za tretjo petletko. Naloga Akademije je zlasti v tem, da bo pomagala re- šiti deset aktualnih problemov in ti so: 1. Izdelati v pogledu geologije, geoke. mije in geofizike prospektorske metode koristnih minerali j zlasti cinka, dragocenih, kovin in nafte. 2. Rešiti vprašanje energije s tem, da se združijo in zgrade nove elektrarne, da bo mogoče po vsej Rusiji napeljati električno omrežje visoke napetosti. 3. Razširiti vire zemeljskega plina, izkoriščati jih lacijonalneje in bolje izkoriščati stranske plinske produkte, nastajajoče pri industrijski proizvodnji. 4. Najti novo vrsto goriva za motorje z notranjim sežiganjem. 5. Poenostaviti tehnološke, kemične in metalurgičaie procese. 6. Povečati pridelek žita. 7. Omogočiti razvoj poljedelstva in ribarstva na temelju novih znanstvenih raz taka van j in dognanj. 8. Razširiti telemehan-iko in z avtomatično proizvodnjo v industriji. Pomagati z novimi odkritji v teoretični fiziki. 9. Uvesti ravnotežje gospodarskega življenja v Rusiji v načrtih bodoče petletke. 10. študirati zgodovino narodov SSSR. S tem programom nikakor še ne bo izčrpano delovanje ruskih akademikov na vseh poljih znanosti. Vidi se pa prizadevanje Akademije ubirati pot, ki jo smatra ruska vlada v danem trenutku za najpotrebnejšo. mi&jija ne amre Vse domače in divje Svari bovi o ixfcreb-ljeoe, oceane j£h nekaj samo se v iivaJekih vrtovih. Tako ostane človek t^un na liniji in bo moral biti hoče* noČeS • •gatari janec. Brst bo torej prazen in pust. srij ge b-» imel človek ob svoji sirani niti ps.u niti mačke- Zanimanje za kanadske petorčke Američani zelo prehene po senzacijah in to dokazuje tudi veliko zanimanje za ka nadske petorčke. Od vseh strani prihajajo ljudje še vedno v mestece Calland, kjer so petorčke doma. Dani jih je prišlo gle dat nad 500.000 ljudi, od teh samo iz Ame rike okrog 350.000. Mnogim ni bilo žal dolge poti in z veseljem so prispeli iz daljnih krajev, da bi videli ah fotografirali znamenite petorčke. Radovednost ljudi je tako velika, da so morali deklice zavaro vati pred njimi z bodečo žico. Nekatere dame so tako naivdušene, da bi jih z objemanjem in poljubovanjem kar zadušile. Mestece Callarid bo s svojimi potorčki mnogo zaslužilo. Odkar ima to privlačnost, je bilo zgrajenih 10 novih velikih hotelov, ki pa še ne zadostujejo, tako velik je naval tujcev/. Mnogi morajo stanovati v pri vatnih hišah ali pa spe kar v svojih avto. mobilih. Glavno je. da vidijo petorčke. Svet čez tisoč let \ času. ko »lišimo v*e polno prorokovan), kakšno bo letošnje leto ln kako se nam bo v prihodnji! i letiiv vedno bolje tro-e je oprlasil tudi ameriški profesor Henrv Olrioh s svojim prorok ovan jem in temeljito razpravo, kakšen bo svet oez 1000 let.. Prorokovati /a 1000 let naprej odgovarja rekordnim pojmom v»ega največjega in najvišjega- kakor so poč vajeni v Ameriki. Ameriški profesor pravi, da bodo čez 1000 let izčrpani vsi petro'ej&ki viri na zemlji in izkopani vsi premogovniki. Ljudje bodo rabili za kurjavo in pogon samo silo vetra, solnono toploto in salo morskih vnđov Hi.se bodo fricer še vedno zidane kamna, opeke stekla in jekla, toda gradili jih bodo tako enostavno bi tro in kjenkoli. da ne bo potreben nol^en gradbeni načrt. Hiše bodo tako razkošno opremljene, da si kaj takega niti najnujnejša do- Sterilizacija v Ameriki Z*' davno pj'ed Ne4iM\i f*j pozjiu-n sU lilHajaj v Ameriki. kjwr &e je tuned 16 di /•iv odločilo z«, njo 38 V t oh drla irn&jo powel«ie zakone o ste ta snovane s^vcia na drugačnih fesi .;. k.i kor je atSBsU. V vsaki državi jv t^.k. »>.;,*j v Ameriki 23.11R. Izmed vs^i tuet«M ^ )e najbolj obneslo obsevanje z rent£\ žarka ali rarirjtm, Vee^noma sploh n; t . spraviti bolnika v bornioo. Pač j* p varno, če ae pečajo * stierili7nrijr» p<> tej metndi Ijndje, ki nanajo isado^tne ctmkor ne wobra«zbe in rzkašenj. Po odloka ameriškega vrhovnega IBd sca je doloćen* težka kasen v r*nirrv*ih kjer ster*rz.wa zdravnik Sovek."» Mi nje govega pismenega soglasja. Izjeme so d<>-vofjerpe samo, &e gre za pom«*v- bolnemu. ki je on>e»vešecn vi pa taan, kjer )e bila M/oriđravTJa. odrejpina po odtoku sodišča. Kupiti domače blago! •"> r * Mi k Georges Ohnet: 32 ZADNJA LJUBEZEN — Gospa, — se je nasmehnila Lucie otožno in pokazala na svojo žalno obleko, — prihajate baš v zelo težkem trenutku. — Vidim to, grospodičaia, — je odgovorila kom-tesa mimo — in baš ker ste tako žalostni, prihajam k vam. Pošilja me nekdo, ki se zelo zanima za vas. Po teh besedah, po tej edini dvojni zvijači, ki si je hotela plemenita žena pomagati z njo, se je Luciin obraz zjasnil, njena bledica je izginila, oči so se ji zalesketale in zroč na neznanko je vprašala prijazno: — Vi prihajate od grofa de Fontenay? — Da, od grofa, — je odgovorila Mina s težkim zadrževano bridkostjo videč, da dekle niti za hip ni oklevalo in da ji je prišlo grofovo ime takoj na misel, da so ga izgovorila njena usta tako, kakor da je brez Armanda vse na svetu brez pomena. — Vstopite, prosim, — je dejala Lucie in se umaknila komtesi, — in oprostite, da vas spreje- mam tu. Toda danes bežim od svojega lastnega doma. In tiše je pripomnila: — Zdi se mi, da je poln smrti. Mina je lahno sklonila glavo, se zahvalila s kretnjo roke za povabilo in vstopila. Vrtna utica je bfla zelo okusno opremljena. Prepričana, da je na varnem, je postala komtesa zapet hladnokrvna. Pozorno je ogledovati a L*ucio in spoznala je takoj na prvi pogled, da je taka. kakršno se je bala najti, nuada, d^žestna. ustvarjena za to, da vzbudi v moakem silno, morda nara vnos zločinsko strast, vredna ljubezni. L»uci^ se je začudila njenemu pJamtečernu pogledu. Komtesa je komaj čakala, da ji dek]e odpre svoje srce. — Pravkar ste doživeli globoko žalost. — je začela, — vem, da je vam vrla žena nadomeščala mater in naenkrat ste ostaii sami, navezani nase v tem velikem mestu, kjer nikogar ne poznate. — Ne, nikogar. — In tako mladi ste... Koliko je vam let ? — Enaindvajset, gospa! Mina je Čutila, kako jo je spreletel mraz po V3em telesu. Dvaindvajset let! Ona bi lahko imela že hčerko te starost;. Kako naj obsoja Armanda, da se je zafrjubil v to dražestno dekle in da ga tudi ona ljubi? Gorje! Saj to dekle je pomladno jutro, zvetoče in sveže, obdarovano z vsemi čari, da lahko očara moškega. Kako bi ji mogel kljubovati? Nje same se je pa že dotaknila starost s svojim ledenim krilom in njena lepota je že ve- nela. Njeni lasje so postajali sivi, oči so izgubile svoj lesk, pogled £a posta: kalen. Ah! Strašna je primera med to cvetočo pomladjo tu in njeno neplodno zimo! Solze so ji pritekle iz oči ob misli, «aa je za njo vse končano, da se za njo življenje nikoli več ne bo obnovilo, da je neusmiljena usoda že napravila konec njeni sreči, ne da bi mogla vsaj poskusiti zadržati njen nagli korak. Zavedla se je šele, ko je začutila, kako ji Lucie stiska roko, ko je zaslišala njen topli glas: — O. gospa, vi plačete! Pridržala je n^eno roko v svoji m zašepetala. — Da. spomin! — Ali ste tudi vi trpeli ? — Da, kruto! — In še trpite? — So rane, ki se nikoli ne zacelijo. Toda ne govoriva o meni. govoriva o vas. Skušala je pomiriti se, prMtefi« si je robec na oči, da bi pregnala zadnje -edove svoje slabosti in zroč Lucii naravnost v obraz je vprašala: — Ali ste čisto sami na svetu? — Da, gospa, sama in ne vedela bi, na koga bi se obrnila v svoji osamljenosti, da nimam edinega prijatelja, globoko u danega prijatelja, ki me podpira in bodri.. — Barona de Fontenav? — Da. Ne morem si misliti, kaj mi je bil v teh strašnih dneh... Ah, njemu edinemu se moram zahvaliti, da me "ta udarec ni povsem str J. On je znal najti besede, s katerimi je olajša1 mojo bo- lest in me potolažil. Ves čas md je izkazoval mnogo ljubeznivosti, toda šefle od tega trenutka sem spoznala, kako globoko mi je udan. Govorila je notranje razburjeno, gHas se ji je tresel, toda na obraau se ji je poznala naivna sreča. — Kako dolgo že poznate grofa? — je vprašala Mina v silni napetosti — Kafkih šest mesecev, — je odgovorila Lajcie mirno. — Prispela sem iz Amerike m nisem še imela tu stalnega bivadisča, ko sem ga prvič videla In od takrat redno prihaja k meni. Najprej je prihajal v daljših presledkih, ker ni stanoval v Parizu, potem, ko se je vrnil v mesto, pa zelo pogosto. Nastala je tišina, v kateri se je spisalo utripanje komtesinega srca. Tako glasni in močni so bi i njeni utripi Obvladala se je, da bi zastavila odločilno vprašanje, edino, ki jo je resnično zanimalo. S pogledom, ki je prodira! Lucii v dno đuš<-, je vzkliknila: — In on vas ljubi... ? Ali vas ljubi resnično ? Modre dekličine oči niso trenile, ohranile so svoj nedolžni izraz in Lucie je odgovorila v svoji deviški kreposti: — Kako neki bi mogla dvomiti o tem po vseh dokazih globoke udanosti? —O, da se bova dobro raajumeli, — je nadaljevala Mina boječ se, da bi se ne zgrudila, — ali vas ljubi tako. kakor ljubi mož ženo, ki ji je pripravljen vse žrtvovati, vse dati? — za > — vsi v