leto XXVI. TRGOVSKI UST V Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za */« leta 50 lir, za '/» leta 25 Ur, mesečno 9 lir. Te denska izda ja letno 50 lir. Plača in toži se v Ljubljani CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitž dl provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-CHIARI (Brescia). Številka 53. Urednlitvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-in iz Madžarske so se mogle uvoziti zadostne količine semena. Da se semena pravilno razdele med proizvajalce, se je poverilo razdeljevanje velikim kmetijskim tvrdkam. Na podlagi naredbe generalnega pooblaščenca za gospodarstvo so nato te tvrdke sklenile s proizvajalci dobavne pogodbe, po katerih morajo tvrdke dobaviti potrebna semena, v nadomestilo pa dobe potem ustrezne količine zelenjave. Poleg tega pa so pro- Italijansko-srbski plačilni promet za predvojne obveznosti Srbska narodna banka je izdala okrožnico, v kateri sporoča, da je bil sklenjen med italijanskimi in nemškimi oblastmi sporazum o plačilu starih srbskih obveznosti italijanskim upnikom ter o plačilu starih italijanskih obveznosti srbskim upnikom. Sporazum velja za obveznosti, ki so nastale pred 6. aprilom 1941. Srbski dolžniki poravnajo po tem sporazumu svoje obveznosti iz blagovnega prometa in z njim zvezanih postranskih stroškov v rednem plačilnem prometu z Italijo. To velja tudi za upnike vseh Italiji priključenih ozemelj, torej tudi za Ljubljansko pokrajino. Na enak način bodo vnovčili tudi srbski upniki svoje terjatve v Italiji in v priključenih ozemljih. Srbski upniki poravnavajo svoje obveznosti po predhodni odobritvi Srbske narodne banke, kateri morajo v ta namen podati vse potrebne podatke (ime upnika, višino zneska dolga, dokaz o obstoju dolga). Navesti morajo tudi, če je bila dotična terjatev že prijavljena Srbski narodni banki. Srbski upniki, ki imajo terjatve v Italiji in v Italiji priključenih ozemljih, morajo pozvati svoje dolžnike, da jim dolžne zneske poravnajo v plačilnem prometu z Italijo, in sicer po denarnem zavodu v Srbiji, ki ima poslovne zveze z Italijo. Vesti iz Bolgarske Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je odredilo, da se morajo posevki s sezamom povečati, Sezam se pridobiva kot drugi pridelek in daje dodatne količine jedilnega olja. Bolgarski ministrski svet je izdal naredbo^ po kateri se sme proizvodnja semen in njih prodaja izvrševati samo po načrtu, izdelanem v ta namen. Trgovci s semeni morajo imeti za trgovino s semeni posebno dovoljenje. Namen naredbe je, da se kakovost semen zboljša*. Iz italijanskega gospodarstva Ministrstvo za javna dela je objavilo podatke o svojem delovanju. V vsej Italiji je bilo v delu 1582 javnih del, pri čemer popravila zaradi vojnih škod niso všteta. Od vseh javnih del se je 711 javnih del začelo že v prejšnjih letih, 871 pa letos. Proračuni za ta dela so znašali 1.1 milijarde lir. Letos bo izdano za javna dela nad 500 milijonov lir. Na severno Italijo odpade 369 javnih del za 34 milijonov lir, na južno 542 del za 233 in na otočno Italijo 303 javna dela za 306 milijonov lir. Minister za korporacije Cianetti je te dni odobril kolektivno pogodbo o akordnem delu v kovinski industriji. Po tej pogodbi, ki sla jo izdelali obe industrijski konfederaciji, se predvidevajo enake mezde za moške in za žene, ki so bile pritegnjene na delo v nadomestilo moških delavcev in ki torej opravljajo isto delo ko moški. S to kolektivno pogodbo je storjen pomemben korak v korist industrijskih delavk, ki so bile dosedaj glede mezd nasproti moškim zapostavljene. 0 povojnih nalogah italijanskega kmetijstva je objavil kmetijski strokovnjak Molfnari članek v listu »Corriere della Sera«. Po mnenju pisca bo glavna naloga po vojni, da se oskrbi italijansko kmetijstvo z modernimi stroji in umetnimi gnojili. Najmanj 5000 novih traktorjev bo treba izdelati, da se doseže potrebna mehanizacija kmetijstva. Znatno se mora povečati tudi število vseh drugih kmetijskih strojev, zlasti mlatilnic, modernih plugov, sejalnic, strojev za okopavanje, za gnojenje itd. Poskrbeti pa bo tudi treba, da bodo mogli nakupiti kmetovalci stroje po nizkih cenah. Po vojni bo treba priznati proizvodnji kmetijskih strojev prednost. Potrošnja umetnih gnojil je že pred vojno v Italiji neprestano naraščala. V 1. 1938./39. je potrošila Italija 16 milijonov stotov superfosfata in 8 milijonov stotov gnojil. V na slednjih letih se je potrošnja dvig nila za 7 do 8 odstotkov. Vrednost italijanske kmetijske proiz vodnje je znašala v 1. 1938. že 45 milijard lir. Od kmetijske proizvodnje živi v Italiji približno 20 milijonov ljudi. Italijansko - hrvatska družba za javna dela, ki ima svoj sedež v Rimu, svojo podružnico pa v Zagrebu, je dobila te dni od hrvat-ske vlade koncesijo za melioracijo Lonjskega polja, ki se razteza vzhodno od Zagreba ob Savi in Lonji. Družba se sedaj pogaja s hrvatsko vlado za dograditev hidrocentrale v Triblju pri Fužinah. Nova centrala naj bi imela 70.000 konjskih sil. Civilni zračni promet se je v Italiji navzlic vojni ugodno razvijal »Al-a Littoria« je dosegla v letu 1942. približno 4.34 milijona km za 11.2 odstotka več ko v prejšnjem letu. Odprema potnikov se je povečala za 75, prtljage za 84, poštnih pošiljatev za 11 in tovor nega blaga za 31 odstotkov. Iz či stega dobička v višini 1.94 mili jona lir se bo zopet izplačala 2 odstotna dividenda. Glavnica družbe znaša 90 milijonov lir. Zaradi pogozdovanja je gozdna površina v Italiji močno narasla L. 1939. je bilo vse gozdne površine v Italiji 5,858.713 hektar jev, 1. 1929. pa samo 5,563.398 ha Gozdna površina se je torej povečala za približno 300.000 hektar jev. Kljub vojni se pogozdovanj nadaljuje. Delovni načrt predvideva pogozdovanje v 515 conah, za kar se bo izdalo 30 milijonov lir. Banca Unione v Milanu je sklenila, da zviša svojo delniško glavnico od 20 na 40 milijonov lir. Or. Anton Urbanc: Koncerni v nemškem zavarovalstvu Naročajte in širite .Trgovski list”! Koncern je interesna in delavna združitev podjetij, ki ostanejo pravno samostojna, v svojih ukrepih so pa dejansko odvisna, ker stoje pod enotnim vodstvom koncerna. Zanimivo je, da morda v nobeni drugi državi sistem koncernov v zavarovalstvu ni tako razvit in mogočen kakor vprav v Nemčiji. Doba po prvi svetovni vojni je v veliki meri pospešila ustvaritev velikih zavarovalnih koncernov. Nepobitno dejstvo je, da je velika večina zavarovalnih podjetij Nemčiji v rokah prav mnogih koncernov; morda jih je v celem petnajst. Koncern pomeni v neki meri pocenitev organizacijskih in akvi-zicijskih stroškov, draga konku-enca v zavarovalnem poslu se tko izloči, kajti v skupnem koncernu stoječe družbe si na zava-ovalnem trgu ne delajo konkurence; koncern nudi zavarovalstvu ugodnejšo razdelitev rizikov, poskrbi tudi v neki meri ugodnejše pozavarovanje, ker je v takem zavarovalnem koncernu vedno kaka pozavarovalnica., ki stoji često na čelu koncerna in vpliva na svoje članice tudi glede premijske politike, sestave splošnih zavarovalnih pogojev in ureditve odškodnin in podobno. Pri koncernu pride zakon o veliki številki, ki ima v zavarovalstvu tako pomembno vlogo, bolj do izraza. Zavarovanec ima ugodnost, da pri koncernu lahko krije vse svoje različne rizike, kar je zlasti važno pri velikih industrijskih rizikih, ki jih je drugače težko zadovoljivo kriti. Koncern nastane, kadar se že obstoječa zavarovalna podjetja samostojno združijo- v interesno skupnost ali pa kadar vodeče matično podjetje ustanovi nova podjetja in jih združi v svoj koncern. Važne so osebne zveze: voditeljica koncerna pošlje svoje zaupne osebe v drugo podjetje kot upravne svetnike in člane nadzorstva, kar se vedno dogaja, če ima vodeče podjetje večino delnic podrejenega podjetja v svoji posesti. Pregled sestave upravnega in nadzornega sveta nam daje potrebna pojasnila, v kateri koncern podjetje pripada. Glavni namen zavarovalnega koncerna je, da se riziki čim bolj pomešajo in tako nastane zdrava zavarovalno - tehnična izravnava rizikov, kajti na tem načelu končno temelji vse zavarovalstvo. Koncentracija se pokaže v skupnem pozavarovatelju, v skupni uporabi iste zunanje službe. V Italiji imamo lep primer skupne uporabe zunanje -službe: Istituto Nazionale delle Assieu razioui se bavi samo z življenjskim zavarovanjem; zastopnik, ki akvirira življenjska zavarovanja, pride neštetokrat v položaj, da mu intteresenti pudijo tudi elementarna zavarovanja v kritje. Istituto je v ta namen ustanovil posebno zavarovalnico »Le Assi-curazioni dltalia«, ki se ukvarja zopet samo z elementarnim zavarovanjem (požar, jamstvo, transport in pod.). Predsednik obeh družb je ista oseba. V Nemčiji je bil sistem koncernov pospešen po odredbi nadzorne oblasti, da zavarovalna podjetja ne smejo skupno opravljati življenjska in elementarna zavarovanja (požar, jamstvo, transport itd.), kar je utemeljeno v tem, da sta obe zavarovalni panogi po notranji strukturi dokaj različni. Dividendna politika koncerna ima svojevrstno tendenco; nikakor ni namreč v korist koncernu, da je dividenda pri njenih članicah visoka. Nasprotno: v njegovo korist je, da se dividenda nače loma ne deli. Vodeča družba koncerna dobi potrebno dividendo v I talno udeležuje pri domačih in morda še bolj pri tujih zavaroval- obliki ugodne zavarovalne pogod- nicah, ki jih kratkomalo sproti be ali tudi drugače. Ne izplača se plediratd v družbi, ki je v zavarovalnem koncernu, za izplačilo višje dividende, ker se dobiček prenese na vodeči zavod koncerna v obliki pozavarovalnih premij. Philippovitscli, (Grundriss der Politi-schen Oekonomie, 1916) navaja, da so znašale v 1. 1900. do 1910. povprečne dividende zavarovalnih družb 21.22% — vseh delniških družb na svetu 8.88%. Zavarovalni posel je v splošno dobičkonosen; žal, nam manjka v tem pogledu vsaka potrebna statistika. Od prilično 15 nemških koncernov naštejemo samo najvažnejše in one, ki imajo zvezo z našim domačim zavarovalnim gospodarstvom. ustanavlja in si ustvarja v okviru svojega koncerna svoj pozavarovalni posel. V celoti je Miinchner Riick. udeležen pri 17 nemških družbah in 15 tujih družbah v 25 tujih državah; k temu je prišteti kapitalne zveze z 11 nemškimi in 10 tujimi družbami. Za naše zavarovalno gospodarstvo je zanimivo, da je bil Miinch-ner Riick. kapitalno udeležen pri bivšem »Triglavu« in nato pri,no p0m0^5 |0 je nudil ljubljan- 1 T ■ d v m 1 1/ niranAirikliii/U 1-1 c i r\ in I — - ... Ujedinjeni Zavarovalnici, ki se je ! pri nas po uredbi Visokega komisarja z dne 31. dec. 1941 spojila z Assicurazioni Generali. 1. AUiaiiz-konrcrn je največje zavarovalno podjetje na evropskem kontinentu; vodeča družba je Allianz zavarovalna d. d., ki je bila ustanovljena 1. 1890. jm> Miinchner Riickversicherungs-gesellschalt, ki je zopet največja pozavarovalna družba sveta; pred drugo svetovno vojno je inkasira-la nič manj nego 20% vseh premij iz čisto pozavarovalnih poslov. Koncern je izdal o priliki petdesetletnice matične družbe spomenico, ki je zbudila v gospodarskih in posebno v zavarovalnih krogih mnogo pozornosti, ker kaže plastično, kako nastane iz malih skromnih početkov pri vztrajnem delu svetovni veleobrat. Zgodovina Allianza nudi najčudovi tejši primer uspešnih koncentracijskih prizadevanj v nemškem privatnem zavarovalstvu. Pri nas je ta nemški zavarovalni veleobrat manj znan, ker ni deloval, pač pa je delal v Grčiji. S tem koncernom imajo Nemci vodečo vlogo v mednarodnem zavarovalnem gospodarstvu in je vprav tem koncernom bilo nemško- zavarovalstvo tesno povezano z mednarodnim zavarovalnim trgom. transport ip.), kar pove že ime firme. Zaradi popolnosti naj omenimo še koncern praške Slavije (ust. 1869.) iz Ceško-moravskega protektorata. V ta koncern spada ljubljanska »Slavija«, ki je drugače samostojna delniška družba, ust. 1922., ali velik paket delnic je v posesti praške »Slavije«, kar se odraža tudi v sestavi upravnega in nadzorstvenega sveta in je tako podana stvarna in osebna povezanost med matičnim zavodom v Pragi in ljubljansko »Slavijo«. Izredno lep razvoj in poslovni uspeh v razmeroma kratki dobi »Slavije« v Ljubljani se da razumeti le, če upoštevamo veliko materialno, strokovno in tudi moral- Si z p v 4. Koncern Colonia-Koln Zanimiv tudi za naše zavarovalno gospodarstvo. Vodeči zavarovalni podjetji v koncernu sta Aachner und Miinchner in Colo-nia, ki je bila ustanovljena 1.1839. in imata okoli sebe dokaj številna zavarovalna podjetja. Med drugim je koncern 1. 1938. kupil udeležbo Commercial Uniona (največje an-leške družbe) pri Angloelemen-arju, Dunaj, ki je bil ustanovljen 1897. kot »Oesterreichischer Ele-mentar«. Ko je prešel večinski paket delnic družbe Angloelemen-tara 1. 1938. v posest Colonia koncerna, je odpadlo ime Anglo in nastopa le pod firmo »Elcmcntar«, vi ima dokaj razpreden zavarovalni posel na Balkanu; pri nas je prevzel »Elementa r« portfelj Commercial Uniona. Bavi se pa samo elementarjem (požar, nezgoda, ski »Slaviji« matični zavod »Slavija« v Pragi, ki je imel vse do ustanovitve ljubljanske »Slavije« 1. 1922. sedež za reprezentanco na jugu v Sarajevu. Ta povezanost je bila pravilno tolmačena na 4. in 6. občnem zboru (1. 1927. in I. 1929.): »Družba je dolžna zahvalo praški Slaviji, matičnemu zavodu, ki ji je prepustil zdrav in razširjep štok, kajti delniška glavnica je pri zavarovalnih zavodih postranskega pomena, glavno je Štok.« Noben gospodarski posel ni tako zrel in pripraven za organizacijsko obliko koncerna kakor vprav zavarovalni posel, ki je tipično mednaroden in so strukturne spremembe zaradi političnih sprememb kaj lahko izvedljive. Zavarovalno podjetje nima strojev, ne zalog blaga, ne patentov, marveč samo lahko prenosljive rezerve in organizacijo s portfeljem, ki se vsak čas lahko prilagodi novim razmeram. Mednarodni trg železa 2. Magdcburška grupa je morda dokaj manjši koncern Ta nas zanima, ker spada v to grupo pri nas delujoča zavaroval nica »Dunav«, sedaj »Dunav-Con-ordia«. Zavarovalnica »Donau« je bila ustanovljena 1. 1867. s se dežem na Dunaju. Pri nas je bil »Dunav« ustanovljen 1. 1920. kot formalno samostojna družba s se dežem v Zagrebu. Delnice so bile skoraj v izključni posesti dunaj skega »Donau-a«. Po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine so se posli »Dunava« prenesli na glavno za stopstvo dunajskega »Donau-a« v Italiji s sedežem v Rimu. V kraljevini Italiji zavarovalnica »Donau« ni imela samostojne družbe, marveč samo glavno reprezentanco matične družbe na Dunaju. Ko je ta centralna družba 1. 1938./39. prevzela v Sudetih vodečo zavarovalnico »Concordia«, spadajočo ravno tako v magdeburški koncern, se je »Dunav« spremenil v »Dunav - Concordia«, s katerim imenom še danes deluje. Sestava upravnega sveta centralne družbe na Dunaju kaže, da spada ta družba v magdeburški koncern, ko sedi v upravnem svetu generalni direktor Magdeburške splošne življenjske zavarovalnice (gl. Deutsche Versicherungswirtschaft). 3. Miinchner Riickversicherungs-gesellschaft Četudi je ta svetovni zavod udeležen pri koncernu Allianza, ima še posebej svoj koncern. Miinch-ner Ruckversicherungsgesellschaft je svojo zavarovalno politiko vodil na način, da se močno kapi- »Sudost-Echo« z dne 18. junija slika položaj na mednarodnem trgu železa takole: Železna in jeklena proizvodnja v USA je bila v zadnjem času nekoliko slabotnejša ko v prejšnjih mesecih. Vzrok je deloma v posledicah rudarske stavke, deloma pa v nujno potrebnih popravilih peči. Pristojna mesta si še nadalje vneto prizadevajo, da bi se povečala kapaciteta tovarn surovega jekla. Ob koncu 1. 1942 je znašala njih kapaciteta za izdelavo surovega jekla 92.5 milijona neto ton proti 88.5 milijona neto tonam 31. decembra 1941. Dvig v 1. 1942 je torej znašal 4 milijone ton. Označujejo pa za potrebno, da se proizvodnja dvigne vsaj še za pol milijona ton. Severnoameriški urad za vojno proizvodnjo je izdal nove predpise glede izvoza železa in jekla. Vsi naročniki so razdeljeni v tri skupine. V prvi in drugi skupini so naročniki po zakonu o zakupu in posoji. V prvi skupini je Anglija in vsa naročila za Anglijo se morajo izvršiti najkasneje v 6 tednih, izvzemši posebna naročila, za katera se določi kasneje dobavna doba. V drugi skupini, v kateri so skoraj vsi britanski dominijoni in vse druge države, ki so v tretji skupini, se morajo naročila izvrši ti v 10 tednih, naročila iz tretje skupine, v kateri sta Argentina in Portugalska, pa v 14 tednih Ce se upošteva tudi dolgo trajanje transporta, potem se vidi, da bodo morale države na dobavo naročil precej dolgo čakati. 0 položaju angleške železne in dustrijc je sedaj le malo zanesljivih podatkov. Iz tega hi se moglo sklepati, da se oskrba Anglije z železom ni zboljšala. Kar se tiče oskrbe Anglije z železno rudo, si pristojni krogi zelo prizadevajo da bi uvoz rude mogli povečati Anglija mora pri tem gledati, ka ko si Združene države Severne Amerike niso zagotovile samo uvoz manganove rude iz Brazilije, temveč si skušajo sedaj zagotoviti tudi večji uvoz železne rude iz Severne Afrike. Kakor se govori, v Severni Afriki pripravljenih 750.000 ton železne rude za izvoz. V Španiji je bila proizvodnja jekla in železa v zadnjih mesecih nekoliko višja ko v istem času lani. Enako se je razvijala tudi proizvodnja v železnem revirju v Biskaji. V Belgiji so sklenile nekatere tvrdke dogovor o ureditvi proizvodnje v valjalnih topilnicah ter predlagale gospodarskemu mini- irstvu, da bi se razširile od njih prostovoljno prevzete obveznosti o omejitvi proizvodnje valjalnic na vso industrijo Belgije. Po tej ureditvi proizvodnje bi se smelo v prihodnjih 20 mesecih izkoristiti največ 60 odstotkov kapacitete topilnic. Poleg tega se obstoječa podjetja ne bi smela razširiti niti nova ustanoviti. Švedski industrijski indeks izkazuje (na podlagi 1. 1939 = 100) za železarne v marcu indeks 105 proti 110 v februarju in 105 v marcu 1942. Za železno predelavo so dotične številke 95 oz. 97 oz. 87. Proizvodnja kvalitetnega jekla se vedno bolj porablja za domači trg in se zato izvoz tega jekla še nadalje omejuje. Oskrba Švice z železom je postala v zadnjem času še bolj kritična, ker je nazadoval uvoz železa — uvaža se samo še iz Španije in Švedske — in so zato predelovalne industrije svoje zaloge precej izpraznile. Zaradi materialnih težkoč se je naprava novega plavža v Choidezu zavlekla za mesece, vendar pa naj bi v nekaj mesecih vendar začel obratovati. Turška železarna v Karabiku je ustanovila za prodajo svojih proizvodov prodajno agenturo ter to prepustila trgovinski delniški družbi Kotsch. Madžarska socialna politika Italijansko delo v Črni gori Italijanske oblasti v Črni gori so z raznimi ukrepi in deli znatno zboljšale gmotni položaj civilnega prebivalstva. Plače nameščencev v Črni gori so se zvišale za skupno 25 milijonov lir. Cestnih del je bilo izvršenih za 40 milijonov lir. Nadalje je bilo zboljšanih 14 brzojavnih central s 650 km dolgim omrežjem. Na novo so se napravile nekatere elektrarne in vodovodi. Zelo mnogo so tudi Italijani storili za zboljšanje zdravstvenih razmer in ustanovili več ambulatorijev in zdravstvenih postaj, poleg tega pa so tudi italijanski vojaški zdravniki nudili prebivalstvu svojo pomoč. Hrvatska bo izdelovala kmetijske stroje Kakor je izjavil hrvatski minister za ljudsko blagostanje dr. Balin, potrebuje Hrvatska za kmetijstvo 10.000 plugov, 1000 bran, 5000 sejalnih strojev in 1,300.000 motik, kos, srpov in drugega kmetijskega orodja. Da bi razbremenila uvoz teh predmetov, je posvetila hrvatska vlada lastni proizvodnji kmetijskih strojev in kmetijskega orodja povečano pozornost. Najkasneje v enem mesecu bo razdeljenih kmetovalcem 1000 plugov, ki se bodo izdelali doma. Povečana gojitev sladkorne pese v Evropi Internacionalna zveza za sladkorno statistiko je izvedla v maju v vseh evropskih deželah povpraševanje o verjetnih nasadih sladkorne repe. Rezultat tega povpraševanja je naslednji: Francija 16G.OOO (prejšnje leto 190.000) ha, Belgija 44.470 (51.037), Danska 45.000 (46.431), Švedska 49.400 (53.321), Srbija 19.600 (13.220), Komuni ja 70.000 (41.343), Švica 4550 (3.853), Finska 3100 (2535). Gen. komisariat Latiška 20.000 (20.000), Gen. komisariat Litva 15.000 (12.300), Turčija 47.000 (33.835). Če se seštejejo te številke, se dobi skupna vsota s sladkorno repo posejane površine v višini 478.120 ha proti 467.877 ha v prejšnjem letu, kar je za 2.19 odstotka več. V državah, ki niso obsežene v povpraševanju Mednarodne zveze za sladkorno statistiko, se morejo pričakovati po Lichtu naslednje s sladkorno peso posejane površine: Slovaška 15.000 (16.000), Madžarska 100.000 (77.000), Italija 160.000 (150.000), Španija 75.000 (25.000), Hrvatska 10.000 (4.411), Bolgarska 2.3.000 (22.000), Velika Britanija 165.000 (165.000), Irska 40.000 (37.000). Brez Nemčije, Nizozemske, Generalne gubernije in Protektorata bi se torej povečala površina s sladkorno repo posejane zemlje od 964.038 ha v 1. 1942/43 na 1,066.120 hektarjev v 1. 1943/44 ali za 1.6 odstotka več, Ker se je tudi v velikonemškem prostoru posejalo sladkorne pese najmanj toliko ko prejšnje leto, je gotovo, da bo letošnji pridelek sladkorne pese večji od lanskega. Bolgarska rožna žetev Bolgarska rožna žetev se je letos izkazala mnogo boljša, kakor pa se je pričakovalo. Računajo, da bo letošnja letina dala približno 2 milijona kg rož. Samo do 15. ju_ nija je bilo zbranih 1.5 milijona kg rožnih cvetov, a vse zbirke še niso končane. Bele rože se ne bodo destilirale, temveč porabile za izdelavo vitaminov. Romunija je znižala ceno koruze Maksimalna cena za koruzo je kila v Romuniji z odpravo prebije s 1. julijem znižana za 20 tisoč lejev na vagon ter znaša sedaj satno 180.000 lejev za 10 tonski v^gon. Znižanje cene kaže, da se Pričakuje dobra letina. Problemi in učinki madžarske socialne politike se morajo presojati s stališča, da se je Madžarska v zadnjih desetletjih razvila iz izrazito agrarne dežele v agrar-no-industrijsko deželo. Industrializacija, ki jo je vojna še pospešila, je strukturo madžarskega gospodarstva zelo spremenila in s tem postavila madžarske socialne probleme na novo podlago*. Vrednost industrijske proizvodnje do-seza po najnovejših podatkih kmetijsko proizvodnjo. Samo še polovica vseh zaposlenih ljudi pripada na Madžarskem poklicno kmetijstvu, dočim na Bolgarskem in v Romuniji še približno 80 odstotkov. Proces industrializacije je globoko posegel v navidezno neizčrpni madžarski rezervoar delovnih sil. Mezde v madžarski industriji označujejo zlasti trije znaki: 1. v primeri s srednjo in zapadno Evropo nizka mezdna raven, 2. velika razlika med mezdami strokovno izvežbanih delavcev in pomožnih delavcev ter 3. velika diferenca med mezdami v glavnem mestu in v pokrajini. Zaradi velike vzporednosti med narodnim dohodkom in mezdami navajamo tabelo, ki jo je v zadnjem mesečnem poročilu navedel Dunajski zavod za proučavanje gospodarstva. Po tej tabeli je znašal na glavo prebivalca narodni dohodek: Madža.r-pengo eka = 100 Madžarska (1938) . . 418 100 •Jugoslavija (1926) . 329 78 Riomruniiip (1938) . . 384 91 Bolgarska* (1935) . . 247 59 Slovaška (1940) . . 249 60 Francija (1938) . . 974 233 Vel. Britanija (1938) 1527 365 USA (1938) .... 3030 725 Socialno politični ukrepi na Madžarskem ne slone na osnovnem socialnem zakonu kakor v Italiji na Carti del Lavoro ali v Nemčiji na socialnem zakonu, temveč so nastali z dopolnitvijo raznih socialnih določb, ki so se začele izdajati proti koncu preteklega stoletja. Socialno zavarovalno skrbstvo je v svoji izgradnji podobno nemškim in zapadno evropskim socialnim sistemom. Kot nosilci in upravitelji zavarovalnega aparata so se ustanovili razni socialni zavodi. Najvažnejši taki ustanovi sta: Kmetijski socialni zavod (OTI) in Zavarovalni zavod Taksa za potrdila o prejemu mesečnih plač Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov, včlanjeno v podpisani zvezi, je zaprosilo pristojna oblastva z ozirom na dvome, ki so nastali glede taksiranja plačilnih pol, za pojasnilo, ali jih je treba taksirati v smislu čl. 33 bivše jugoslovanske taksne tarife ali na osnovi čl. 21 naredbe Visokega komisarja z dne 8. februarja t. 1. St. 16. Inšpektor za finančne zadeve Ljubljanske pokrajine pri finančni direkciji je sporočil svoje mnenje z dopisom z dne 9. junija t. 1. št. 946/45-V-ex 1943, iz katerega v naslednjem sporočamo: »Na Vaš dopis z dne 5. junija t. 1., št. 587/43/44, Vam sporočam, da se za pismena potrdila o prejemu mesečnih plač pobira pobot-niška taksa predvidena v čl. 21. naredbe Visokega komisarja št. 16 z dne 8. februarja 1943-XXI.« Pokrajinska zveza delodajalcev. Lep razvoj Bančnega društva v Beogradu Ravnokar objavljene šetvilke o poslovanju Bančnega društva v Beogradu kažejo, da je banka dosegla lani zelo lepe uspehe. Bilančna vsota se je zvišala od 972 za zasebne nameščence (MABI). V organizacijskem pogledu sloni madžarsko socialno zavarovanje na načelu samouprave. Bolniško zavarovanje je najbolj ^.izdelana panoga socialnega zavarovanja. Zavarovanje za primer brezposelnosti zaradi pomanjkanja sredstev dosedaj še ni bilo uvedeno. V prizadevanju, da se gospodarski red zboljša, je moderno delovno pravo mnogih držav skušalo izločiti delovno pogodbo iz sheme individualnih pogodb in jo nadomestiti s kolektivnimi pogodbami. Madžarsko delovno pravo je v tem pogledu zaostalo za srednjo Evropo. Delovni pogoji se na Madžarskem še danes urejajo na podlagi individualnih pogodb med delodajalci in delojemalci. Stališče nasprotnosti interesov med delodajalci in delojemalci obvlada zato industrijsko življenje Madžarske. Pomembno socialno novost na polju mezdne politike je prinesel zakonski člen XXXVI. iz 1. 1938, ki je uvedel posebno doklado za vzgojo otrok v industriji, trgovini, rudarstvu in plavžih zaposlenih delavcev. Stanovanjske razmere delavstva so na Madžarskem, zlasti pa v Bu-dapešti, nezadovoljive. Važen korak za rešitev vprašanja delavskih stanovanj pomeni vladna odredba iz maja 1942. Naloga za zidavo delavskih stanovanj se s to naredbo nalaga industrijskim, trgovskim in rudarskim podjetjem, ki zaposlujejo delavce, država pa podjetja pri tem podpira z davčnimi in pristojbinskimi ugodnostmi ter z obrestnimi prispevki. Že dalj časa delujoča Deželna kreditna zadruga za zidavo stanovanj dovoljuje podjetjem za delavska stanovanja obligacijska posojila v višini do 50 odstotkov vseh stavbenih stroškov. Čeprav ni rešitev socialno-po-litičnega problema na Madžarskem še tako napredovala kakor v drugih industrializiranih deželah, se more vendar reči, da se morejo dosedanje storitve na socialno političnem polju označiti kot velike, zlasti če se upošteva, da je Madžarska od svetovne vojne doživela tri povečave svojega ozemlja, kar je povzročalo vedno nove aspekte v njenih upravnih nalogah. (Po »Neues Wiener Tagblattu«.) na 1674 milijonov din. Kako zelo so se povečali posli banke, se vidi iz zvišanja prometa banke, ki se je dvignil od 9.42 milijarde din na 22.4 milijarde din ali za 137 odstotkov. Banka je lani upravljala za 171.75 milijona lastnih in za 1396.92 milijona din tujih sredstev. Od čistega dobička 4.44 milijona din se bo porabilo 10 odstotkov za rezervne sklade*, od ostalega dobička, ki se s preno- som iz prejšnjega leta zvišuje na 5.1 milijona din, pa 2 milijona din za pokojninski sklad, 1.24 milijona za posebni rezervni sklad, ostanek v višini 1.86 milijona din pa se bo prenesel na novi račun. Bančno društvo torej tudi letos, kakor lansko leto, ne bo izplačalo dividende. Od drugih postavk iz bilance bi omenili: Gotovina se je zmanjšala od 538 na 279 milijonov din, celotna vsota dolžnikov se je zvišala od 393 na 1030 milijonov din, posojila brez diskontnih in aval-nih kreditov se razdele na posamezne gospodarske panoge v odstotkih takole: banke in denarni zavodi 1.76, rudarstvo in topilnice 45.06 (predlani 12.82), industrija in trgovina 3.95 (9.74), kemična industrija 2.16 (3.79), tekstilna in oblačilna industrija vključno s trgovino s surovinami 3.58 (21.33), živila vključno z žitno trgovino in kmetijstvom 31.23 (31.39), les predelujoča podjetja vključno gozdno gospodarstvo 1.31 (3.04), skladišča in transportna podjetja 0.47 (1.98), električna industrija 0.61 (5.14), druga podjetja 4.87 (8.28). Vidi se, da se je banka predvsem zanimala za rudarska in topilniška podjetja. Skupna vsota terjatev upnikov se je zvišala od 798 na 1.472 milijonov din, hranilne vloge pa so se znižale od 39.13 na 23.03 milijona din. Predsednik upravnega sveta je Franz Neuhaus, podpredsednik pa dr. Josef Joham z Dunaja. Omejitev bolgarskega obtoka bankovcev Da* se omeji obtok bankovcev, je izdala Bolgarska narodna banka na podlagi sklepa ministrskega sveta naredbo o izplačilih denarja pr iNarodni banki, Bolgarski kmetijski in zadružni banki, Poštni hranilnici ter pri zasebnih bankah in denarnih zavodih. Po tej vojno gospodarstvo ter se je moralo zato tudi delovanje družbe temu prilagoditi. Zato je bilo* neizogibno, da je* nazadoval promet v prosto razpoložljivih predmetih. Promet koncerna je v primeri s prejšnjim letom narasel za 16 odstotkov. Povečanje prometa so v prvi vrsti dosegle inozemske* družbe. Znova je mogoče izplačilo dividende. V mednarodni -sestavi koncerna se je zgodilo več sprememb. Madžarska družba Meinl Gyula je pridobila 25% delniške glavnice neke vinske delniške družbe in 85% delnic neke druge družbe. Slovaška Meinlova družba je kupila vse delnice Prve tren-činske tovarne za likerje. Delniška družba Meinl v Berlinu je zvišala svojo glavnico od 0.8 na naredbi morajo denarni zavodi pri izplačilih izplačati v bankovcih največ 50%, največ pa 50.000 levov na en dan, ostanek pa v 3 odstotnih državnih blagajniških zapiskih. Samo vsote, ki so namenjene za plače in mezde, se smejo v polnem znesku izplačati v bankovcih. Vsote, ki* se ‘izplačujejo poslaništvom, se morejo poljubno izplačati v bankovcih ali blagajniških zapiskih. Ravnateljstvo Narodne banke ima pravico, da dovoli izjeme. Zamenjava bankovcev na Bolgarskem Bolgarska narodna banka je objavila, da se morajo do 20. septembra 1943 zamenjati vsi bankovci po 1000 in 5000 levov vseh emisij. Pri zamenjavi pri Narodni banki se bo do 60 odstotkov predloženih vsot zamenjalo za bankovce po 500 levov, 40 odstotkov pa za zakladne bone. Ker se rok za zamenjavo ne bo podaljšal, bodo izgubili z 20. septembrom vsi stari bankovci po 1000 in 5000 levov veljavo. Prisilna štednja na Danskem Danska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se uvaja prisilna štednja, ki naj zajame odvišno kupno moč. Po tem načrtu bi moral vsak, ki ima nad 10.000 kron letnih dohodkov, vplačati pri Danski narodni banki določen znesek, ki se mu vrne šele 1. 1946. Prisilna štednja bi bila progresivna. • Na izrednem občnem zboru Ja-dransko-podunavske banke je bil sprejet sklep, da se zviša delniška glavnica od 24 na 40 milijonov din. Glavnica družbe bo v bodoče razdeljena na 27 milijonov din osnovne glavnice ter na 13 milijonov din prioritetne glavnice. niško glavnico 1 milijona lir. V generalni guberniji je bilo na novo ustanovljenih 15 podružnic, na Hrvatskem 4, v Romuniji 4, v Srbiji 2, v Slovaški 5, v Protektoratu in v Madžarski pa po ena podružnica. Dunajska delniška družba Julius Meinl je imela 292 podružnic, ves koncern Meinl pa 676. Iz zadružnega registra Kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani je vpisala izbris člana svojega upravnega odbora Škofa Franca ter vpis člana upravnega odbora Repine Jožeta. Denarništvo in zavarovalstvo 2 milijona mark, družba v Buka- I ^ It pitata itatiana yitc tessuti t talat di 'S &\ massivna pcaticita e di massima ducata 4^1 j Italijanska petja •za tkanine in nabavite najpeak- / ticnejše in (naibotj upotabna) najtepeinejše BEMBEBG S A. Sede sociale - Direzione MILANO Sedež družbe - Trgovsko Commerciale Amministrativa _ . „ in upravno ravnateljstvo Corso Semplone 2 STABILIMENT0 DIREZIONE TECHJCJk ^ T0VEBHD IHTEHHlEDO RAVHBTEUSSV0 Poslovanje Meinlovega V svojem poslovnem poročilu na-1 rešti pa od 15 na 30 milijonov glaša uprava družbe Julius Meinl lejev. Koncernska družba v Var-AG, Dunaj, da se je gospodarstvo jšavi je zvišala delniško glavnico v vseli državah, v katerih deluje od 1 na 2 milijona zlotov. Tvrdka družba, še bolj preusmerilo na Giulio Meinl Trieste se je spremenila v delniško družbo z del- ivmhm aa-iw*«u«rv* Gospodarske vesti Bivši jugoslovanski rečni plovni park se bo razdelil med države naslednice ter bo dobila Madžarska več donavskih ladij, ki so že pred prvo svetovno vojno bile njena last. Tako dobi Madžarska tudi veliki rečni parnik »Karadjor-dje«, ki se je prej imenoval »Pran Josip I.« Pod tem starim imenom se bo parnik znova uvrstil v madžarski rečni plovni park. Tovarno za proizvajanje glicerina bodo v kratkem ustanovili v Srbiji. Pri ustanovitvi bo sodelovala poslovna centrala za sladkor, melaso, pivo, špirit Li kvas. Srbska tvornica Vistad je znatno povečala svojo proizvodnjo plugov. Lani jih je izdelala 600, letos pa je samo v prvih petih mesecih izdelala 15.000 plugov. Za nove ceste in vzdrževanje se danjega cestnega omrežja je bil dovoljen romunski generalni direk ciji za ceste kredit 2.3 milijarde lejev. Romunija je pridelala lani rekordno veliko krompirja. L. 1941. je pridelala 54.370 vagonov, 1. 1942. pa 171.140 vagonov krompirja. Štiritedensko knjižno obračuna vanje mezd uvede Madžarska po nemškem vzoru, da se zmanjša pisarniško delo. Delavci pa bodo prejemali mezde še nadalje vsak teden. Po obnovi železniške zveze Turčije z Evropo je prišlo po podatkih lista »Deutsche Verkehrs Nach-richten« v prvem letu v Carigrad 1000 natovorjenih vagonov. V Nemčiji se sme v bodoče izdelovati samo pet vrst kovčegov. Tvornice, ki izdelujejo kovčege. morajo te prodajati v prvi vrsti trgovcem v bombardiranih mestih, trgovci-detajlisti pa predvsem osebam, ki so trpele zaradi bombardiranja mest. Na Nizozemskem so kmetovalcem predpisali, naj goje oljnata semena. Angleški trgovski zastopniki in potniki so na nekem zborovanju sprejeli ostro protestno resolucijo proti naraščajočim načrtno-gospo-darskim tendencam vlade, ki bi mogle polagoma popolnoma izločiti trgovino. Stroški za zidavo hiš so se v Angliji od izbruha vojne zvišali za 105 odstotkov. Vlada je zaradi tega imenovala posebnega pooblaščenca, ki naj doseže zboljšanje in poce nitev stavbene delavnosti. Egiptska bombažna letina bo letos znašala samo 4.1 milijona kantarjev proti 8.2 milijona v prejšnjem letu. Pridelek se bo tako silno zmanjšal, ker se je tudi zasadilo polovico manj bombaža ter se je tako pridobljena prosta zemlja uporabila za pridobivanje živil. Kanada je pred vojno večinoma izvažala kmetijske in gozdne proizvode, sedaj pa vedno bolj izvaža gotove izdelke. Kanadski trgovin- PRIPO RO ČASE: AVTOMATIČNI BIFE DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, ŠELENBURG0VA UL 4 frančiškanska ulica 3 Krema za nego otrek BABV-K0L itic. Wa. y Ubičct dobi se v vseh lekarnah in drogerijah TISKARNA MERKUR JZjubUjana, ^-tocjotčičooa 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila hitlo. Hično in po zma?ni coni Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah TELEFON 25-52 UL IZIEIII tllTIElA im Via Filodrammatici 5 - Milano ZALOGE PAPIRNICE MILANO - FIRENZE - GENOVA - TORINO - ROMA Tiskovni pisalni papir, papir za publikacije, knjiini papir, risalni, priročni papir, prirojeni papir, črtan, pisemski papir v Škatlah in ovitkih, trgovski ovitki, pivniki, dvojni kvadratni papir želatiniran, papir za platnice, offset papir in listki, higienski valjki, — progasti papir za pisalne stroje — © FILMU Dl C0SSAI0 COSSATO Accomandita Sempllce. Komanditna družba DARMOI najboljša odvajalno sredstvo Capitalc L. 4,000.000. Glavnica L. 4,000.000. Telegr.: Filatura — Cosaato. t Tel. »0-5.« K Filati per teesitura — maglieria e per confezioni a mano. Ritorcitura e tintoria. Preje za tkanje — pletenine in za ročna dela. Izdelovalnica sukanca in barvarni ca. POSILILE IZ ITALBIE v Ljubljansko pokrajino Vam najhitre.e in najceneje dostavi mednarodna t ra n s po rt na tvrdka Marchesi Lombarda S. A. Milano - Via Arnaldo da Brescia 8 i CONSORZIO NAZIONALE PRODUTTORI ZUCCHERO Via Garibaldi 7 GENOVA S. 4. FRAIVCESCO BIANCOLB Fibre Tessili - Filati Tintoria - Ritorcitura - Incannaggio Tekstilna vlakna -preja - barvanje -navijanje MILANO, Piazza Crispi 5 Enkrat tedensko zbiralni vagon Milano - Ljubljana Strokovna carinska s'užba na vsah obmejnih postajah - tud' v Inozemstvu P« žM 06 GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 Mestna hranilnica Ijihljanska Za vse vloge in obveze hranilnice jamči ski minister je napovedal, da bo skušala Kanada po vojni prodreti svojimi izdelki na južno-ameriške in azijske trge. Med Argentino in USA je bil klen j en dogovor o dobavah zemeljskega olja. Argentina bo dobavila 360.000 ton mineralnega olja Urugvaju, Paragvaju in Braziliji, zato pa bo dobila od Združenih držav Severne Amerike 36.000 ton vrtalnega orodja. Kmetijski oddelek ameriške vlade e naznanil, da so letošnji žetveni izgledi najnižji v zadnjih treh letih. Vsa žetev se ceni samo na 500 milijonov bušljev. Šcntjanški premogovnik And. akil, d. d. v Krmelju ima 15. redni občni zbor 24. julija ob 11.30 v pisarniških prostorih Prometnega zavoda v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15. Delnice se morajo položiti vsaj 8