// l ZT9- z Št. 259 (16.296) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bi! je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- teo-rt 6-Tel 040 7786300 GDtiCA - uevged 24 maggo 1 - Tei. C481533382 EUROSAVA TRIESTE TEL 361177 uti.. 'I "Stori 28 - Tei. G432 731190_ T5L„ UR NEDEUA, 1. NOVEMBRA 1998 MM ob frenutku zbranosti Dušan Kalc Duh voščenih svečk in krizantem in sveže prekopane zemlje se spaja v naših Čutih s spomini na tiste, ki jih ni veC, in duh po lovorju na spomenikih nam Sepeta o tistih, ki jih nismo nikoli poznali, a so v naši družbeni zavesti pomembna stična točka med preteklostjo in sedanjostjo ter kažipot za prihodnost. Kult mrtvih je bil skozi vsa zgodovinska obdobja, eden od najbolj zgovornih in pomenljivih pokazateljev stopnje civilizacije. Kult, ki je skrivnosten kot sta skrivnostna bistvo in smisel življenja in ki Črpa prav iz te skrivnostnosti odgovore na veCna vprašanja odnosov med človekom, vesoljem in večnostjo. Vprašanja in odgovori, ki jim lahko le vera ah praznoverje data trdejse, Četudi se tako vprašljive osnove, Cista znanost pa je pred njimi nemočna. Gneče se danes za en dan v letu selijo pred gomile in spomenike, da bi se vsaj za tistih nekaj trenutkov obredno zamislile v te skrivnosti, v smisel ali nesmisel vsega tistega, kar počenjamo, v kar verujemo, in onega, po katerem hrepenimo. In navadno se ob tej zbranosti za hip zavemo, kako varljiva so naSa prepričanja, hrepenenja in početja, kako neumna je sla po nadvladi, prekasanju in celo izkoriščanju sočloveka, ki lahko privedejo do materialnega, ne pa tudi do duhovnega napredka in kako pošastne so v nas sile, ki nas pehajo v nasilje ter plodijo absurdna klanja in ki puščajo za sabo junake, mite in spomenike. Pa tudi nauke, ki jim vCasih (zaradi predsodkov) ne znamo, vCasih (zaradi ponosa ali trme) ne moremo, večkrat pa (zaradi neumnosti ali hudobije) nočemo prisluhniti. Predvsem pa nanje zlahka pozabljamo. In tako se v imenu nacionalne nestrpnosti svežim gomilam Bosne pridružujejo Se svežejSe na Kosovu. V revnih krajih Afrike, Azije in Latinske Amerike pokopljejo vsak dan stotine od lakote umrlih otrok, da bi bili naši bogati kraji Se bogatejši. Sicer pa, kaj bi si belili glavo s temi stvarmi? Ko bo napočila naša ura, bomo morda razmišljali drugače. Medtem se predajmo iluziji, da bo nas stolpec superenalotta ta pravi. ITALIJA / ZAKLADNI MINISTER IN GUVERNER SKUPAJ NA SLOVESNOSTI OB DNEVU VARČEVANJA Ciampi in Fazio povsem soglasno za novo »investicijsko pomlad« Premier D'Alema napovedal pogajanja za obnovo sporazuma o ceni dela RIM - Medtem ko sta zakladni minister Ciampi in guverner Banke Italije Fazio na slovesnosti ob svetovnem dnevu varčevanja pokazala visoko stopnjo soglasja okrog italijanskih makroekonomskih gibanj in potrebe po relansi-ranju investicij za razvoj in delo, je premier D’Alema v Ometu potrdil, da je vlada usmerjena prav k tem ciljem. Na seminarju o pogledih levosredinskih sil na prihodnost Italije, Evrope in sveta, se je premier močno zavzel za okrepitev usklajevanja med socialnimi partnerji in napovedal, da bo vlada sprožila pobudo za obnovo sporazuma o ceni dela. Na 17. strani RUSIJA / VLADA IZDELALA OKVIRNI NAČRT Sanacija sovjetekega kova? Mednarodni denarni sklad ostro kritičen: S posojilom ne bo nič MOSKVA - Ruska vlada je včeraj sprejela okvirni in nedokončan program posegov za gospodarsko-financno sanacijo, ki se popolnoma razhaja z receptom, ki ga je Moskvi predpisal Mednarodni denarni sklad (MF). Predstavniki sklada so načrt označili kot korak v Čase sovjetskega planiranja, medtem ko je Primakov (na sliki) zagotovil, da Rusija ne opušča tržnega gospodarstva in izrazil upanje v pomoč zahoda. IMF je septembra Moskvi zamrznil drugo tranšo posojila v višini 4, 3 milijarde dolarjev, celotno posojilo pa znaša 22 milijard dolarjev. Na 17. strani Inkvizicija je prizadela zlo tudi po oceni Cerkve VATIKAN Cerkev bo prosila odpuščanje za gorje, ki ga je prizadela inkvizicija, a pod pogojem, da se delovanje cerkvenega sodišča proti krivovercem zgodovinsko pravilno uokviri in da se za zgodovinsko gorje kesajo tudi drugi v okviru splošne sprave ob vstopu v 3. tisočletje. Tako je povedal papež Janez Pavel II., ko je včeraj v Vatikanu govoril na simpoziju o inkviziciji. Na 17. strani Superenalotto: v Apuliji šeslica za več kot 63 milijard lir RIM - Po 11 tednih je 100 osebam z eno srečko uspel podvig, da so na nagradni igri Superenalotto zadeli šestico. Srečko, na kateri so bile številke 1 - 21 - 30 - 61 -73 - 84 (tokratni jolly je 74), so prodali v Peschi-ciju pri Foggii, srečneži si bodo razdelili 63 milijard in 327 milijonov lir, sinoči pa so že burno proslavljali. Ob šeštici tokrat tudi kombinacija 5 + 1, srečko so prodali v Mug-giu pri Milanu. POKLON MRTVIM / KOMEMORACIJE 2E NEKAJ DNI Danes veliko spominskih svečanosti Na pobudo krajevnih uprav in organizacij - V Steverjanu 60-letnica spomenika TRST, GORICA - Na današnji dan se nadaljujejo spominske svečanosti v poklon padlim v odporniškem gibanju in NOB. Na Tržaškem bodo danes komemoracije, ki jih prireja devinsko-nabrežin-ska občinska uprava, danes dopoldne pa bo tudi osrednja miljska občinska slovesnost ob dnevih mrtvih. V Steverjanu na Goriškem pa bodo na današnji komemoraciji obeležili tudi 50-letnico krajevnega spomenika. Za vrsto svečanosti pa so poskrbele tudi krajevne sekcije VZPI-ANPI in kulturna društva. V Trstu je v teh dneh muzej Rižarna odprt vsak in cel dan. Na 2. in 7. strani Enotna pobuda krajevnih uprav GORICA - Predsednik pokrajine in Zupani 25 občin na Goriškem so podpisali listino za skupno upravljanje vodne oskrbe. Gre za prvi korak do uvedbe ti. »authority«, organa, ki bo usklajeval vse vodne storitve od Črpanja do prečiščevanja odplak. Dogovor ima tudi politični pomen: z njim so potrdili voljo vseh krajevnih upraviteljev po enotnem in samostojnem nastopu. Na 6. strani V Mačkoljah novi del pokopališča TRST - Včeraj so predali svojemu namenu novi del pokopališča v MaCkoljah v dolinski občini. Božjo njivo je na slovesnosti blagoslovil župnik Rafael Slejko, v imenu občinske uprave, ki je poskrbela za dela, pa je zbrane nagovoril Zupan Boris Pangerc. Na slovesnosti je sodeloval tudi Mešani pevski zbor PD Mackolje pod vodstvom Iva Lešnika. Na 2. strani Gliser v valobran: dve smrtni žrtvi TRST - Dva mrtva in dva ranjena je obračun hude in neobičajne nesreče, ki se je pripetila pred novim pristaniščem, kjer se je velik in močan gliser iz nepojasnjenih razlogov silovito zaletel v valobran »Luigi Rizzo«. Na 2. strani Dve posebni ponudbi do Božiča [ptiMCLGao 5 kg-nerjaveCa kad in boben REX - CANDV - OCEAN - SAN GIORGIO itd od 349.000 lir dalje GmeitEKiaKa dvojna vrata - 2251 ZEROWATT - REX - OCEAN - KALVINATOR itd. od 339.000 lir dalje Tovarniška garancija 5-7 let PESEL ul. Pecenco 4 (3. stranska levo z ul. Cologna) 040 569023 -TRST ► BRAZPLACNO PARKIRIŠČE -< PONEDELJKIH ODPRTO VES DAN lecnou - orodje najboljših znamk za profesionalna dela in hobby - železnina - ključavnice •ta y t I - stroji za Vaš vrt - motorne žage -sesalci za listje /M OPČINE, Proseška ul. 7 Tel./faks 040/212397 ____DNEVI MRTVIH / POKLON PADLIM_ Danes vrsta svečanosti Na pobudo krajevnih uprav in organizacij V dnevih, ki jih označuje poklon mrtvim, se na pobudo krajevnih uprav in raznih društev vrstijo komemoracije. Uprava de-vinsko-nabrežinske občine se bo danes poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB. Vence pred spomenike in obeležja padlim bodo po-ložih po sledečem vrstnem redu: ob 8.30 na županstvu, ob 8.40 v Sbvnem, ob 8.50 v Medji vasi, ob 9. uri v Devinu, ob 9.20 v Vižovljah, ob 9.25 v Cerovi j ah. ob 9.30 v Mavhinjah, ob 9.35 v Prečniku, ob 9.40 v Trnovci, ob 9.50 v Praprotu, ob 10. uri v Sempolaju, ob 10.15 v Križu in ob 10.30 v Nabrežini. Danes bo spominska svečanost tudi v Miljah: ob 10. uri bo z Mar-conijevega trga krenil sprevod do občinskega sporne- . nika padlim, kjer bo spominska svečanost, nato pa do partizanskega groba na pokopališču, pred spomenikom in na pokopališču bo zapel zbor miljskih Slovencev Jadran. V tržaški občini bo slovesnost v spomin padlim jutri dopoldne: ob 10. uri bo v katedrali sv. Justa maša zadušnica, v torek, na dan tržaškega zavetnika, pa bo ob isti uri slovesna maša. V torek popoldne ob 16.30 se bodo na pomolu Pomorske postaje spomnili izkrcanja bersaljerjev 3. novembra 1918, ob 17. uri bo slovesni spust zastave na glavnem mestnem trgu, ob 19. uri pa bo v dvorani občinskega sveta svečanost ob 80-letnici pripadnosti Tr- sta Italiji. Ob 20.30 bo v dvorani Tripcovich koncert ob prazniku sv. Justa, brezplačne vstopnice lahko zainteresirani dvignejo v uradu za odnose z javnostjo na Trgu Unita 4/e in pri blagajni gledališča. Občinska uprava je nadalje obvestila, da bodo lahko trgovine v torek, 3. novembra, ko Trst praznuje svojega zavetnika sv. Justa, odprte. Vodstvo mestnih muzejev pa je sporočilo, da bo v dneh od 1. do 5. novembra tržaška Rižarna odprta neprekinjeno od 9. do 18. ure, od 6. novembra dalje pa bodo ponovno uvedli običajen umik, in sicer od 9. do 13. ure (ob ponedeljkih je muzej zaprt). Več komemoracij prireja vsedržavno združenje partizanov VZPI-ANPI: kriška sekcija »Evald Antonid-Stojan« vabi k množični udeležbi na svečanosti, ki bo danes, zbirno mesto ob 10. uri pred Ljudskim domom; tudi bazovska sekcija prireja danes komemoracijo, zbirno mesto ob 9.45 pred Bazoviškim domom, od koder bo krenil sprevod k vaškim spomenikom; sekcija za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance vabi k udeležbi na več svečanosti, zbirališče je danes ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, prva komemoracija bo pred openskim spomenikom in nato na vaškem pokopa-hšču, delegacija pa bo položila vence pred spomenike 71 talcev, Finka Tomažiča in tovarišev, Roza-bje Kocjan-Guličeve, petih prebeneških kurirk in treh tovarišev v kraški dolinici, pri komemoracijah sodeluje MPZ Tabor. Svetoi-vančani in Podlonjerci se bodo poklonili padlim pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu danes ob 11. uri. Pri vaškem spomeniku v Mačkoljah se bodo na pobudo SKD Primorsko vaščani zbrali danes ob 10.30, sodeloval bo MePZ Primorsko. Spominu rajnih se bodo danes poklonili tudi pevci MPZ Igo Gruden, zbirališče bo na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlih ob 14.45, sledil bo obisk pokopahšč in obeležij. Kot vsako leto bo delegacija krožka Kras-Alpti-piano Stranke komunistične prenove tudi letos položila vence na spomenike padlim proti nacifašizmu vzhodnega predela tržaškega Krasa, in sicer danes najprej v Gropadi (8.45), nato na Padričah (9.), v Trebčah (9.15), na Opčinah (9.30) in v Bazovici (9.45). MACKOLJE / VČERAJ POPOLDNE Predali namenu novo pokopališče Blagoslov župnika Slejka, nagovor župana Pangerca Mačkoljani razpolagajo zdaj z dostojno božjo njivo, na katero bodo pospremili svoje rajne k večnemu počitku. Staro pokopališče, ki leži na edinstveni razgledni točki severozahodno od vasi, so namreč razširili oziroma ga kar podvojili. Ob tem pa so tudi uredili dostopno cesto in parkirišče. Na novem delu stoji tudi večji kamnit križ, v katerem so v slovenščini vklesane Kristusove besede: »Jaz sem vstajenje in življenje.« Za vse to je seveda poskrbela domača občinska uprava, gradbena dela pa je opravilo podjetje domačina Idleja Tula. Dela so trajala skoraj tri leta, občinske blagajne pa so stala več kot 300 milijonov lir. Pri njih je prišlo tudi do nekaterih manjših zapletov, saj je Tržaško podjetje za zdravstvene storitve zahtevalo še to in ono, preden je izdalo dovoljenje za uporabo. A zdaj so vse uredili, tako da objekt lahko sluzi svojemu namenu. Razširjeno pokopališče so slovesno blagoslovili včeraj popoldne. Seveda so slovesnost združili s komemoracijo mrtvih, ki se jih prav v teh dneh posebno spominjamo. In tako so se Mačkoljani najprej zbrali v domači cerkvi, kjer so bile molitve za rajne. Odtod so šli v procesiji do pokopališča, kjer je župnik Rafael Slejko opravil blagoslovni obred. Pri obredu je sodeloval domačin Danijel Novak. Zbranim na pokopališču pa je v imenu ob- činske uprave kratko spregovoril župan Boris Pangerc. Izrazil je zadovoljstvo, da bodo Mačkoljani zdaj lahko dostojno pokopavali svoje drage, saj so se za to že dalj časa zavzemali. Izpostavil je tudi dejstvo, da je gradbena dela opravilo domače podjetje, saj je videti, da je svojo nalogo opravilo s posebno skrbnostjo. Ob Zupanu Pangercu so bili na slovesnosti prisotni še podžupan Aldo Stefančič in nekateri občinski svetovalci. Ves spored je popestril Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Mačkolje. Pod vodstvom zborovodje Iva Lešnika je ubrano zapel vrsto priložnostnih pesmi. Po slovesnosti na novem delu pokopališča je večina udeležencev odšla na stari del h grobovom svojcev ter ob njih počakala, da jih je župnik blagoslovil. Marsik- do je prinesel na grob šopek cvetja in še kaj ob njem postoril, tako da bi Svečanost ob začasnem obeležju Med številnimi svečanostmi vsako leto še posebej omenjamo tisto, ki jo Odbor za postavitev spomenika padlim s Kolonkovca, Skednja in od Sv. Ane prireja pred spominskim obeležjem v bližini vhoda na pokopališče pri Sv. Ani. To pa zato, ker se Odbor že v nakajkrat spremenjenih sestavah, a v duhu vedno z isto vsebino in enakimi ideali, bori, da bi bil prav na tem mestu postavljen spomenik vsem tistim, s tega območja, ki so padli v boju proti skupnemu sovražniku - nacifašizmu. Tudi danes bo tu svečanost v počastitev padlih. Sodelovali bodo Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom Ksenije Kos in govornika Roberto Filipoz in Sandi Volk. Neva Lukeš PRED NOVIM PRISTANIŠČEM / NA MOČNEM GLISERJU Dva mrtva pri trčenju v valobran Dve smrtni žrtvi in dva ranjena je težak obračun neobičajne nesreče, ki se je pripetila včeraj okrog 17.30 na morju pred novim pristaniščem, kjer se je močan in velik gliser tipa »offshore« iz nepojasnjenih razlogov z zunanje strani zaletel naravnost v valobran »Luigi Rizzo,« nekaj sto metrov od obale. Udarec je bil tako silovit, da za potnika, ki sta bila v notranjosti, ni bilo več pomoči, medtem ko sta si ostala dva, ki sta bila na zunanjih sedežih, rešila življenje. Enega je vrglo v morje, vendar si je sam spet pomagal na krov. Očividci so pravih, da ranjenca nista bila huje poškodovana, vendar se je kasneje izkazalo, da je zdravstveno stanje enega precej težko. Nesrečo so opazili z nekega plovila, ki je bilo v bližini, in so poklicali na pomoč. Proti valobranu je takoj odplul izvidniški čoln pomorske policije, ki je s svoje strani obvestila gasilce. Slednji so poškodovano plovilo odvlekli do obale, na krovu sta bih še truph obeh ponesrečencev, ki so ju kasneje, po prihodu dežurne sodnice Barresijeve in sodnega zdravnika Costantinidesa, dvignili na pomol. Ranjenca so odpeljali v katinar-sko bolnišnico. Eden od umrlih, 46-letni Diego Braico, je bil doma iz Tržiča, Drevored Sanzio 14, drugega do poznih večernih ur niso identificirati. Oba ranjenca, 42-letni Sergio Demarchi in 43-let-ni Fabio Vlasich, sta doma iz Ronk. Za Demarchija so si pridržali prognozo, Vlasich bo okreval v 30 dneh. Takoj po nesreči si je osebje pristaniškega po- veljstva ogledalo signalne naprave na valobranu, vendar ni ugotovilo nobene pomanjkljivosti, naprave so redno delovale. Iz previdnosti so pregledali tudi celotno območje, tedaj niso še vedeli, koliko ljudi je bilo na krovu. Iskanje so prekinili, ko je eden od ranjencev povedal, da so bili samo v šti- bil urejen na današnji dan, ki je posvečen mrtvim. O EVRU IK INTERNETU Telecom je razpisal natečaj za šolarje in dijake Telefonsko podjetje Telecom je že pred časom razpisalo nagradni natečaj za mlade, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo. Tema natečaja je skrajno primerna za mladino, saj zadeva dva pomembna elementa njihove prihodnosti: skupno evropsko valuto evro in svetovno računalniško mrežo internet. Natečaj so razpisali za šole FJK, prvih 30 uvrščenih bodo nagradili s šestnevnim obiskom v središču Evropske unije, v Strasbourgu, kjer bodo obiskali evropski parlament, in v Bruslju, kjer se bodo seznanili z osrednjimi ustanovami Evropske unije. Potovanje se bo odvilo decembra letos. Časa je še nekaj dni, da šolarji in dijaki predstavijo svojim šolam spise, šole pa jih morajo posredovati Telecomu najpozneje do 20. novembra, in sicer največ dva prispevka svojih šolarjev oz. dijakov. Ob tej priložnosti Telecom opozarja šole na posebno ugodne pogoje, ki jih nudi za povezavo z internetom, pa tudi na naslov http://eurolandia.tin.it, kjer so domiselno in privlačno uredili informacije o novi evropski valuti in o evropskem združevanju. rib. Gliser so zapleniti, ker morajo preveriti morebitne okvare, ki bi lahko povzročile težko razumljivo nesrečo. Vremenske razmere so bile namreč povsem normalne, morje je bilo mimo, sicer se je mračilo, vendar je bila vidljivost svetlobnih znakov na valobranu dobra. Zaenkrat nesrečo pripisujejo visoki hitrosti in morda nepazljivosti: gliser, ki je registriran v Arenzanu v genovski pokrajini, je opremljen s tremi močnimi motorji, ki naj bi premogli okrog 700 konjskih moči, in lahko doseže hitrost 60 vozlov. V valobran se je zaletel s sprednjim delom, ki je bil povsem zmečkan. Kaj se je dejansko pripetilo, bosta povedala ranjenca, ko si bosta opomogla. Potnika, ki sta bila v notranjosti, sta se ob udarcu verjetno z glavo zaletela v stene ali v kakšen predmet, ki jih na krovu ne manjka, saj so na primer imeli tudi štedilnik. DIATONIČNA HARMONIKA / TEKMOVANJE V LATINI n Zamejska trojica v svetovnem vihu Denis Novato, Igor Spetič in Egon Tavčer Kdor ima rad radostne zvoke ljudske harmonike in večkrat prisluhne nastopom naših godcev, bo gotovo vesel izjemne uvrstitve, ki so jo v teh dneh dosegli trije predstavniki te vse bolj razširjene glasbene dejavnosti. Prejšnji teden so se namreč na 12. svetovnem tekmovanju godcev na diatonično harmoniko Egon Tavčer, igor Spetič in Denis Novato uvrstili na najvišja mesta in s tem spet potrdili kakovostno raven svojega izvajanja. Obenem pomeni ta dosežek tudi priznanje za vse, ki si v zadnjih letih prizadevajo, da bi se diatonična harmonika uveljavila na čim boljši ravni in se zato trudijo s prirejanjem tečajev srečanj in raznih podobnih prireditev. Svetovnega tekmovanja, ki so ga letos priredili v Latini, novejšemu mestu 60 km južno od Rima, se je udeležilo skupno 130 godcev na diatonično harmoniko. Denisa Novata prav gotovo poznamo dovoj dobro, da ga pravzaprav ni treba posebej predstavljati: nastopil je že po večini naših društev, prisluhnili smo mu celo na kasetah in CD plošči, sam že vrsto let poučuje na šoli za diatonično harmoniko v KD Fran Venturini pri Domju in še v marsikaterem slovenskem kraju. Z letošnjo udeležbo na tem mednarodnem tekmovanju je dosegel najvišjo raven, in sicer naslov svetovnega prvaka med odraslimi godci. Pred leti je že bil najboljši med mlajšimi, tokrat absolutno mesto pa res potrjuje njegove glasbene sposobnosti in krona delo, ki ga Denis Novato že leta opravlja na našem prizorišču, tudi s sodelovanjem v godčevski skupini TFS S tu ledi. Egon Tavčer in Igor Spetič sta prav tako kot Denis izšla iz šole Zorana Lup inča: 17-letna fanta se kljub šolskim obveznostim (obiskujeta namreč poklicni zavod oz. geometrski oddelek) z navdušenjem posvečata igranju. Igor se je z Denisom približal tudi dejavnosti folklorne skupine, Egona pa večkrat srečamo ob društvenih prireditvah in sploh na raznih revijah. S svojo udeležbo na letošnjem tekmovanju v Latini sta se v isti starostni skupini uvrstila na prvo mesto, za točko razlike pa je bil Egon Tavčer, ki je julija pridobil naslov italijanskega prvaka med mladinci, boljši in si tako zaslužil priznanje »prvega med prvimi«. S tem se seznam prejetih nagrad ne zaključuje, saj sta se Denis Novato in Igor Spetič visoko uvrstila tudi med nastopajočimi skupinami: njun duo je izvedence v mednarodni ocenjevalmi komisiji navdušil in jima spet namenil prvo nagrado! (dam) ___________V INDUSTRIJSKI CONI____________ Našli mino iz 2. svetovne vojne Bila je v Ul. Malaspina - Razstrelili so jo mineral iz Padove V Ul. Malaspina, v industrijski coni, so uslužbenci podjetja »Veneziani Vernici« našli 60-milimetrsko minometno mino, ostanek 2. svetovne vojne. Nevarni izstrelek so prevzeli minerci 15. Ceri-mata iz Padove, ki so ga kasneje izstrelili. Bomba je prišla na površje med gradnjo novega skladišča. Na kraj so prišli miljski karabinjerji, ki so zaprosili za poseg minercev. Novi poveljnik karabinjerske regije V kasarni »Attilio Basso« v Vidmu je bila včeraj zjutraj slovesnost, med katero je dosedanji poveljnik karabinjerske regije FJK, brigadni general Benito Manti, predal posle svojemu nasledniku, Anto-ninu Musolinu, prav tako brigadnemu generalu. Pijan za volanom Na Istrski ulici je poškodoval tri motorna kolesa, vendar je mirno odpeljal naprej. Posebno daleč pa ni prišel, a pot se je končala z odvzemom vozniškega dovoljenja in zaplembo avtomobila. Štiridesetletni G.P. (znani sta samo začetnici brezbrižnega avtomobilista), se je namreč v višini Ul. Crispi zaletel v vozilo, ki je peljalo pred njim. Prišli so mestni redarji, ki pa so kaj kmalu ugotovili, čemu gre pri- pisati nesrečo: moški se ga je pošteno napil, zaudarjal je po alkoholu, vidno se je opotekal, besede so mu s težavo sle z jezika. Poleg globe so mu na licu mesta odvzeli vozniško dovoljenje, ki je sedaj na prefekturi, kjer bodo odločali, koliko časa ga bodo zadržali, avtomobil pa so dali v varstvo službi, ki skrbi za prvo pomoč na cestah. Tatovi na delu Priložnost dela tatu, pravi pregovor. Bo že res, vendar je od sile, da nekateri segajo v žep celo delovnim kolegom ali kolegom pri študiju. V slačilnici ške-denjske železarne je nekemu 28-letne-mu uslužbencu izginila denarnica z dokumenti ter denarjem (200 tisoč lir). Denarnico je kot običajno ob začetku svojega turnusa spravil v omarico. Ko se je vrnil, je bila omarica v višini ključavnice poškodovana. Denarnico so odnesli tudi neki študentki pravne fakultete, torej tam, kjer naj bi se vzgajali tudi bodoči sodniki. Učila se je v glavni knjižnici, vzela si je nekaj minut oddiha, knjige in denarnico je kot običajno pustila na mizi. Knjige so ostale, o denarju (50 tisoč lir) in dokumentih ni bilo ne duha ne sluha. Precejšnjo škodo pa je utrpelo neko gradbeno podjetje, kateremu so ukradli dostavno vozilo ter nekaj orodja. MATURANTKA NA LICEJU »FRANCE PREŠEREN « Jadranka Križman praporščakinja dela Naslov ji je podelil predsednik republike Scolforo Pred dnevi smo že poročali o velikem priznanju, ki ga je bila deležna letošnja maturantka znanstvenega liceja Franceta Prešerna Jadranka Križman. Predsednik republike Oscar Luigi Scal-faro ji je podelil naslov praporščakinje dela, med slovesnostjo na Kvirinalu pa je Jadranka izvedela, da je bila sploh najbolje ocenjena odličnjakinja v Italiji. Naslov praporščaka dela lahko namreč pridobijo le tisti dijaki, ki so opravili zrelostni izpit z najvišjo oceno, pred tem pa so zaključili tudi obvezno šolanje z najvišjo oceno in so vsa leta študija na višji srednji šoli izdelali najmanj s povprečno oceno osem. Jadranka Križman je izdelala s povprečno oceno 9, 60, kar so udeleženci nagrajevanja od prisotnosti predsednika republike pozdravili z aplavzom, mnogi, med njimi tudi podpredsednik poslanske zbornice Petrini, pa so ji še osebno čestitali. Jadranka je povedala, da takih čestitk ni pričakovala: odgovarjala je, da pač profesorji ne ocenjujejo povsod enako, da so nekateri strožji, drugi bolj »prizanesljivi«. Kakšna skromnost! Jadranka je prebila v Rimu štiri dni in spoznala celo vrsto italijanskih političnih protagonistov. 2e prvi večer se je v restavraciji v Ul. Veneto znašla skoraj z ramo ob rami z nekdanjim predsednikom republike Francescom Cossigo. Sedel je kaka dva metra stran in potihoma govoril s prijateljem. Verjetno je naklepal politično taktiko, saj je bil prav v tistih dneh med krojilci D’Alemove vlade. Naslednjega dne se je slovenska dijakinja skupno z drugimi odličnjaki iz vseh krajev Italije udeležila srečanja s papežem Janezom Pavlom II. v Vatikanu. Sedeli so v prvi vrsti na odru, tako je papeža p obliže videla. »Bil je precej utrujen, komaj je hodil,« se ga je spominjala. Popoldne si je druščina odličnjakov ogledala Rim, predvsem zgodovinske znamenitosti. Politika je imela glavno besedo med srečanjem v senatu, kjer jih je PO SLOVENSKI TELEVIZIJI RAI spet vrača Pavel Volk, za režijo skrbi Martina Repinc, v uredništvu pa ji stoji ob strani Živa Pahor. Zaščitni znakec (na sliki) in delno tudi sceno je oblikoval Peter Furlan, oddaja pa se lahko ponaša še z vrsto odličnih tehničnih sodelvacev. Po nedeljskem krstu se bodo že začele priprave na prihodnje srečanje s Fokusom, ki bo po predvidevanjih čez štiri tedne, po parkih pa bosta slika in beseda segli na področje šolstva, (dam) »VABILO NA KOSILO« Od danes nova oddaja Fokus Prva oddaja bo posvečena problematiki varstva narave Danes zvečer, po običajnem dnevniku, bo na slovenski programski mreži RAI na vrsti prva izmed oddaj novega niza, ki se bo odslej mesečno oz. vsako četrto nedeljo pojavljal pod dovolj zgovornim naslovom Fokus. V oddaji, ki bo na četrtkov večer doživljala tudi sprotno ponovitev, bodo v tehniki fotografskega približevanja izpostavljeni razni tematski sklopi, ki so tako ali drugače prisotni v naši stvarnosti. Odtod ime Fokus in obenem tudi oblika oddaje, v kateri bo izbrana tema najprej obravnavana takorekoč na splošno, nato pa bo s splošne ravni postopoma prešla na naš vsakdanji bivanjski prostor. Tokrat bo Fokus osvetlil problematiko parkov, zaščitenih naravnih območij in upravljanja leteli: uvodoma bomo spoznali naravne lepote in oblike zaščite, ki jih uvajajo na Finskem, približali se bomo z dokumentarcem o Triglavskem narodnem parku, nato pa sploh segli v našo stvarnost s pogovorom, ki ga bo v studiu z raznimi gosti vodil Pavel Volk. Posege predstavnikov raznih tematsko soudeleženih organizacij bodo obogatile še ankete, v katerih so tokrat odgovarjali Bohinjci, že izkušeni poznavalci naravnih območij, in pa italijanski Tržačani, ki na park gledajo z večjo mero nezaupljivosti, saj gre za nekakšno novost. Kljub omejenim finančnim sredstvom je urednikom in sodelavcem oddaje le uspelo začeti z nizom, ki bo prav gotovo obogatil sedanjo ponudbo slovenskih TV sporedov. Po nekaj letih odsotnosti se v vlogi voditelja pred TV kamere sprejel predsednik Man-cino, v poslanski zbornici pa so se srečali s podpredsednikom Petri-nijem, ker je bil Violante zaseden. Podelitev priznanj je bilo v petek na Kvirinalu. Jadranki se je tistega dne pridružila tudi mama, profesorica na »njenem« liceju Slava Starc, saj se lahko takih srečanj s predsednikom republike lahko udeleži le eden od staršev. »Scalfa-ro je imel lep govor, v glavnem pa je govoril vitezom, saj je tistega dne podelil tudi naslove vitezov dela,« je povedala nagrajenka. Predsednik republike se je z vsakim praporščakom rokoval, vsakega je vprašal, kaj študira, in nato predal diplomo in značko praporščaka dela, ob koncu pa se je še slikal z nagrajenci. Jadranka in mama sta ostali v Rimu še en dan, in tudi tisti dan je bil cerkveno-politično obarvan. Dopoldne sta se med ogledom Sv. Petra znašli pri papeževi maši, popoldan pa jih je pot privedla do Trga S. Gio-vanni, kjer so zborovali Berlusconi, Fini in Casi-ni ter njihovi privrženci. »Ko se znajdeš v takšni družbi, res ni prijetno,« je ugotavljala. Tista družba pa je praporščakinji in mami sledila tudi na vlaku, ker so se desničarji po manifestaciji Kartela svoboščin vračali domov. Kljub takemu nevsakdanjemu epilogu bodo »rimski dnevi« nove praporščakinje dela gotovo ostali Jadranki Križman še dolgo v lepem spominu. Predstavitev gostinske ponudbe Potekala je v baru Malabar pod pokroviteljstvom SDGZ Beneška gostinska ponudba "Vabilo na kosilo", ki poteka pod pokroviteljstvom SDGZ, Gorske skupnosti Nadiskih dolin in drugih ustanov, je včeraj doživela v Trstu okusno anticipacijo, za katero je v dogovoru s SDGZ poskrbel iznajdljivi VValter Cusmich, lastnik bara "Malabar". Obiskovalci včerajšnjega večera (predstavitve kakovostnih vin potekajo vsak petek), so lahko okusili eno izmed predjedi, ki jih pripravlja Marija, lastnica znane gostilne "Alla Posta" iz Hlo-diča. Dušeni čebuli z vinom "clinto" in klobasici s cimetom se je odlično prilegel beli pinot letnik 1997 vinogradnika Daria Ermacore iz Ipplisa. Tako Marija kot Ermacora sta se osebno udeležila predstavitve in se prijazno zadržala z obiskovalci. RADIJSKI ODER / DRUGA PREDSTAVA V goste prihaja Lutkovno gledališče Ljubljanski gostje bodo predstavili lutkovno igrico Zlatka Kriliča Jajce v režiji Tineta Varla Martinovanje v Slovenskem klubu Te dni, ko se most »tudi formalno spremeni v vino« so se pri Slovenskem klubu odločili, da priredijo malce drugačen Martinov večer. V programu imajo pokušnjo novih vin, ki nastajajo v tržaških predmestjih od Barkovelj, Rojana pa vse do Kolonkovca in Se dlje. Pokušnje se lahko kot tekmovalci udeležijo vsi tisti, »amaterski vinogradniki«, ki žlahtno kapljico bolj za šalo kot za res gojijo na obronkih mestnega središča. Predstavljena vina bo v torek, 10. novembra v Gregorčičevi dvorani sodilo in nagradilo občinstvo. Zainteresirani vinogradniki naj se čimprej prijavijo pri odbornicah Slovenskega kluba Darji Betocchi (tel. 040 948080 ob uri obedov, in Poljanki Dolhar (040 44171), pri katerih bodo tudi dobili vse nadaljnje infor-' macije. Štipendija iz Sklada Mihael Flajban Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje svoje dvanajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljnjo leto redne Studijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokoSolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1998-99. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1998. Zborovanje Edinosti Danes od 11.45 do 12.15 bo v Trstu, na sre dni Trga Zedinjenja Italije 107. redno mesečno protestno zborovanje na j e vnem prostoru, ki ga prireja družbeno politično društvo Edinost v znak protesta proti več kot polstoletni zamudi pri izoblikovanju izvršilnih predpisov za 6. člen ustave Italijanske republike, kar se tiče slovenske jezikovne manjšine, kakor tudi proti zamudi pri izvajanju podrobnih doličil Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1945 (ki je nedavno dopolnila 44 let) in proti 22 letni zamudi pri izvajanju Osimske pogodbe z dne 10. novembra 1975. Druga predstava, ki jo Radijski oder ponuja v okviru gledahškega abonmaja Otroški vrtiljak, je prava poslastica za vse ljubitelje lutkovnih predstav. Prihodnjo nedeljo, 8. novembra, bo namreč gostovalo pri nas priznano Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Jajce. Pravijo, da gre za igrico, ki je namenjena radovednim otrokom, skratka otrokom, ki imajo radi pravljice in lutke. Kaj pa bodo ti radovedni otroci odkrili v igrici Zlatka Kriliča? Tega seveda ne moremo razodeti. Lahko pa povemo, da ni vsako jajce jajcu enako: v nekaterih lahko najdeš kačo, v drugih spet orla ali polža ah gosko ali račko ali vrabca ali želvo ali črička... Kaj pa bo v jajcu odkrila deklica Joja, ki bi rada dobila piščančka Franca? To bodo otroci odkrili v nedeljo ob 16. uri v Marijinem domu pri Svetem Ivanu, ko jih bodo razveselile lutke Brede Varl, katerim bosta glasove posodila Breda Varl in Branko Caserman. Predstavo je režiral Tine Varl, z glasbo pa jo je opremil Boris Rošker. Obeta se torej prijetna urica sprostitve in gledališkega užitka. Vsi tisti, ki Se nimajo abonmaja, si ga lahko še preskrbijo pred začetkom predstave, saj se nakup za tričlansko družino splača celo v primeru, da si ogleda samo tri od šestih predstav! Vsekakor pa bodo, kot prejsnjikrat, na razpolago tudi posamezne vstopnice. Otroci pa tudi vedo, da jih bo poleg igrice čakalo Se presenečenje, tako kot pri prvi predstavi. Zato tudi druge prav gotovo ne bodo hoteli zamuditi. Breda Susič VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 1. novembra 1998 VSI SVETI Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 10.08 - Luna vzide ob 15.42 in zatone ob 2.48 Jutri, PONEDELJEK, 2. novembra 1998 VSI RAJNI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,9 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb raste, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 24-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 istrska ulica 18 (tel. 040 7606477), Skedenj - Ul. dei Soncini 179 (tel. 040 816296). Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Trg Li-berta 6. Bazovica (tel. 040 226210 - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 040 421125). Ul. delFOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377). Torek, 3. novembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. delFOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na počastitev padlih v NOB iz ŠK6DNJA, od SV. ANE in s KOLONKOVCA danes, 1. novembra 1998, ob 11.30 pri začasnem spomeniku blizu glavnega vhoda pred pokopališčem pri Sv. Ani. SOD€LUJ€JO: ŽPZ »I. Grbec« pod vodstvom Ksenije Kos ter govornika Roberto Filipaz in Sandi Volk. Pridite množično! SKD PRIMORSKO ----------ob lOO-letnici-------------- priredi GLASBENI VEČER v soboto, 7. novembra 1998, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah Sodelujeta: Tamburaški ansambel KD F. Prešeren, MPZ F. Venturini Toplo vabljeni! Slovensko Planinsko Društvo ----------t r s t--------- vabi na prvo predavanje v novi sezoni ZIMSKO PREČENJE SLOVENSKIH GORA Svoj podvig bo v sliki in besedi prikazal URBAN GOLOB, ki je pot od Tolmina do Maribora opravil v dobrodelne namene. četrtek, 5. novembra 1998, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani KRD DOM BRIŠČIKI prireja razstavo VEZENIN IN KRAŠKIH KAMNITIH VAZ v petek, 6. novembra, od 19. do 21. ure, v soboto, 7. novembra in v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 21. ure v Domu v Briščikih. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delFOrologio 6 - na začetku Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. delFOrologio 6 - v začetku Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 040 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. RADIJSKI ODER prireja TEČAJ LEPE GOVORICE za vse, ki se zavedajo važnosti lepega in pravilnega govora. Informativni sestanek bo v sredo, 4. novembra, ob 19. uri v ul. Donizetti 3 (tel. 040-370846). Vabljeni! Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »La leggenda del pianista sulFOceano« r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth. EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tutti pazzi p er Mary«, i. Came-ron Diaz, Matt Dillon. EXCELSIOR AZZURRA - 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Elisabeth«, r. Shekhar Kapar, i. Cate Blanchett. AMBASCIATORI 10.30, 15.45, 19.45, 21.45 »Salvate il soldato Ryan« r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 10.30, 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »X-Files« r. Rob Bovvman, i. David Duchovny, Gillian Anderson. NAZIONALE 2-10.30, 15.45, 18.45, 21.45 »L’uo-mo che sussurrava ai caval-li« r. - i. Robert Redford. Umrli so: 88-letna Palmi-ra Stockel, 68-letni Angelo Volpatti, 56-letni Giampaolo Tomadini, 75-letni Gnido De Santi, 92-letni Angelo Ga-briellich, 79-letni Adriano Ritossa, 89-letni Rodolfo Giuliani, 73-letna Luciana Tavcer. I : LEKARNE Nedelja, 1. novembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Trg Liberta 6, Bazovica. Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. delFOrologio 6 - na začetku Ul. Diaz (tel. 040 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124)." Prosek (tel. 040 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 KINO ARISTON Trst Uspeh italijanskega filmskega kolosa Triurna izredna filmska predstava na morju, na nekdanjih čezoceankah. _________________Urnik: 15.30, 18.35, 21.45 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GRUPPO - SKUPINA 85 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vas vljudno vabijo na predstavitev knjige NUOVA POESIA SLOVENA sodelovali bodo: urednik in prevajalec knjige Michele Obit, pesnik Roberto Dedenaro, gledališka igralca Nikla Panizon in Danijel Malalan ter glasbena skupina AUTODAFE’ Srečanje ob poeziji in glasbi bo v petek, 6. novembra 1998, ob 20.30 v prostorih gledališča Ml ELA. PESEM V VILEINTICI v nedeljo, 8. novembra 1998, ob 16. uri koncert bodo oblikovali: OTROŠKA. SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Vilme Padovan ob spremljavi Tanje Sabadin (flavta), Ales-sandre Falciano (klarinet), Aljoše Tavčarja (fagot) in Aljoše Sakside (klavir) 'VOKAENA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Matjaža Ščeka KITARIST MARKO FERI Sledil bo vodeni ogled jame ob 15. in 17. uri. u sodelovanju z Jamarskim društvom iz Sežane. NAZIONALE 3 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.30, »Gallo cedrone«, r.-i. C. Verdone. NAZIONALE 4 - 10.30, 15.15, 17.00 »Small sol-diers« r. Joe Dante. 18.50, 20.30, 22.15, »The Truman Show r. Peter Weir, i. Jim Carrey. MIGNON - 10.30, 15.30, 17.00 »La spada magica«, risanka. 18.40, 20.25 - 22.15 »De-litto perfetto«, i. Michael Douglas, Gwyneth Paltrovv. CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.40 »Armageddon«, r. Michael Bay, i. Bruce VVillis. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »II signor quin-dicipalle«, r. Frencesco Nu-ti, i. Sabrina Ferilli. S PRIREDITVE SKD PRIMORSKO, ob lOO-letnici ustanovitve, vabi na glasbeni večer v soboto, 7. novembra 1998, ob 20.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Sodelujeta Tamburaški ansambel KD F. Prešeren in MPZ F. Venturini. OTROŠKA VOKALNA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Vilme Padovan, ob spremljavi Tanje Sabadin (flavta), Ales-sandre Falciano (klarinet), Aljoše Tavčarja (fagot) in Aljoše Saksida (klavir), VOKALNA SKUPINA PRIMOREC-TABOR pod vodstvom Matjaža Sceka ter KITARIST MARKO FERI bodo v nedeljo, 8. novembra 1998, ob 16. uri nastopili v Jami Vilenici na koncertu PESEM V VILENICI. Sledil bo vodeni ogled jame ob 15. in 17. uri, v sodelovanju z Jamarskim društvom iz RADIJSKI ODER obvešča, da bo druga predstava OTROŠKEGA VRTILJAKA v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Lutkovno gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo igrico Zlatka Kriliča »Jajce«. H ČESTITKE DENISU NOVATU in IGORJU SPETIČU čestitamo za izredne uspehe, ki sta jih dosegla na svetovnem prvenstvu diatonične harmonike in jima želimo Se nadaljnjih uspehov - Kla-pa dobre pustolovščine. Dne 29. oktobra je na fakulteti za farmacijo -c.t.f. diplomiral dr. Andrej Fister Čestitajo mu mama, oci, sestra Martina, njegova Katja in vsi, ki ga imajo radi Jutri bo nas mali KRISTJAN praznoval svoj prvi rojstni dan. Zagorela bo prva svečka na njegovi torti. Da bi rastel tako naprej v pridnega, razposajenega in razigranega dečka mu Želijo nono Boris, stara mama Marta, stric Damjan ter teta Marija iz Pivke z družino. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi vse komponente Šolskega odbora na sejo, ki bo v sredo, 4. novembra 1998, ob 18. uri na sedežu Sindikata, ul. Car-ducci 8. Seja bo priprava na srečanje s Šolskima ministroma ter z odbornico za Šolstvo tržaške občine. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, ne bo posloval v torek, 3. novembra 1998. a_____________IZLETI SINDIKAT SPI-CGIL in KROŽEK AUSER za krasko območje vabita v soboto 7. novembra 1998 na izlet v Kobarid in Goriška brda. Za informacije kličite sedež sindikata, tel. 040-200698. UPOKOJENCI ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV prirejajo Štiridnevno Martinovanje na Madžarskem od 11. do 14. novembra. Za vse informacije tel. St. 040-631494. MOSP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. St. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). g SlL@¥£MSlK@ " Sumim gostuje MESTNO GLEDALIŠČE - Ljubljana J.B.P. Moliere TARTUFFE Režija: MlLE KORUN v petek, 6. novembra, ob 20.30 RED A in D v soboto, 7. novembra, ob 20.30 RED B, E in F v nedeljo, 8. novembra, ob 16.00 RED C Pri blagajni Kulturnega doma se nadaljuje vpisovanje abonmajev. J. in W. Grimm - M. Košuta Režija MARKO SOSIČ Jutri, 2. novembra, ob 16. uri HI3 OBVESTILA SEKCIJA VZPI-ANPI DOMJO in KI) FRAN VENTURINI vabita vse vaščane na počastitev padlih v NOB pri vaškem spomeniku, ki bo danes, ob 14. uri. ODBOR RAJONA SV. IVAN - KOLONJA vabi občane na spominsko svečanost za počastitev padlih v osvobodilnem boju, ki bo danes, 1. novembra, ob 11. uri v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. kriška sekcija vse-drzavnega združenja partizanov ITALIJE Evald An-toncic-Stojan vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaški spomenik padlim danes, 1. novembra 1998 z odhodom ob 10. uri izpred Ljudskega doma v Križu. SEKCIJA VZPI-ANPI BAZOVICA bo danes, 1. novembra, ob 10. uri počastila padle v NOB in umrle v koncentracijskih taboriščih iz Bazovice. Zbirališče ob 9.45 pred Bazoviškim domom, sledil bo sprevod k vaškim spomenikom. SKD PRIMORSKO vabi vaSCane, da se skupno poklonijo spominu svojih padlih danes, 1. novembra, ob 10.30 pri vaškem spomeniku v Mackoljah. Sodeloval bo MePZ Primorsko. SDZPI.07 ’ ^ SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1998/99 TEČAJ TURISTIČNEGA OPERATERJA (400 ur) O Imaš manj kot 25 let? c:> Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi? O Si diplomiral in si brezposeln? O So ti všeč tuji jeziki? =) Rad delaš z ljudmi? Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v potovalnih agencijah, recepcijah hotelov in drugih turističnih strukturah. Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo: * Evropska komisija - Evropski socialni sklad * Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo * Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnaslica 72, tel. 040/566360 -vsakdan, razen sobote, PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE SE NEKAJ MEST! PEVCI MPZ IGO GRUDEN se bodo danes, 1. novembra primerno poklonili spominu rajnih. Zbirališče bo na nabrezinskem trgu pred spomenikom padlih ob 14.45. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v okolici: 14.45 spomenik padlim v Nabrežini, 14.55 pokopališče v Nabrežini, 15.15 pokopališče v Sempo-laju, 15.30 spomenik padlim v Sempolaju, 15.35 spomenik padlim v Praprotu, 15.50 pokopališče v Sama-torci, 16.05 spomenik padlim v Prečniku, 16.25 pokopališče v Mavhinjah, 16.45 pokopališče v Slivnem. SEKCIJA VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PISCANCI - Danes, 1. novembra 1998 bomo počastili padle v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku in nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcev, Pinka Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan-Guliceve, petih prebeneških kurirk ter treh" tovarišev v kraški dolinici. Sodeluje MPZ Tabor. Vabljeni k številni udeležbi. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA vabi na počastitev padlih v NOB iz SKEDNJA, od SV. ANE in s KOLONKOVCA danes, 1. novembra 1998, ob 11.30 pri začasnem spomeniku blizu glavnega vhoda pred pokopališčem pri Sv. Ani. Sodelujejo: ŽPZ »I. Grbec« pod vodstvom Ksenije Kos in govornika Roberto Fili-paz ter Sandi Volk. Pridite množično! KD SLAVKO ŠKAMPERLE, SVETOIVANCANI IN PODLONJERCI se bodo poklonili padlim pred spominskim obeležjem Narodnega doma pri Sv. Ivanu, danes, 1. novembra, ob 11. uri. SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X„ ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo danes, 1. novembra, ob 18. uri tradicionalna sv. maša v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred maso. V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH bo svoja zadnja dela razstavljal do 10. novembra FULVIO CAZZADOR. Ogled od delavnikih, od 16. do 20. ure, v nedeljo 8. novembra, od 10. do 13. ure. A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1998/99 TEČAJ MARKETINGA NA INTERNETU (400 ur) O Imaš manj kot 25 let? Si dokončal višjo srednjo šolo ali študiraš na univerzi? 3 Si diplomiral in si brezposeln? c? Ne poznaš informatike in te zanima? 3 Te priteguje internet? Za obiskovanje tečaja prejmeš štipendijo v višini 1.400.000 lir. Lekcije bodo od novembra do marca 4 ure dnevno razen sobote. Delovna praksa vsakega tečajnika posamezno v podjetjih in ustanovah, ki so informatizirane. Tečaj je odobril Deželni odbor in ga finansirajo: Evropska komisija - Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Deželno ravnateljstvo za poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnaslica 72, tel. 040/566360 - vsak dan, razen sobote. »PRIČAKUJEMO TE! - PROSTIH JE ŠE NEKAJ MEST! / A / i \/J vW* RAČUNALNIKI Project C200-32/2.1 15”ekran in Win98 od 1.599.000 lir INTERNET od 432.000 lir!leto MODEMI zunanji od 149.000 lir Repentaborska, 28 - Opčine tel.: 040 21 44 72 e-mail: PEproject@spin.it Sv. Ivan je bogatejši za celo vrsto bančnih storitev, novih investicijskih možnosti in prijaznih ljudi, Id vam bodo od 16. novembra na razpolago v naši novi filiali v ulici S.Cilino 38. 4 mova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka GALERIJA ARS sporoča, da bo razstava ANNE-MARIE DUCATON odprta do 7. novembra 1998. SKD SLAVEC RIC-MANJE-LOG obvešča, da se tečaj kuhanja prične v torek, 3. novembra, ob 18. uri v kulturnem domu v Ricmanjih. RADIJSKI ODER prireja TEČAJ LEPE GOVORICE. Tečaj je namenjen vsem, ne glede na starost, izobrazbo ali poklic, ki se zavedajo, da ni važno samo, kaj povemo, ampak tudi, kako to povemo. TeCaj bodo vodili priznani strokovnjaki na področju lepega in pravilnega govora: radijska igralka in režiserka Matejka Peterlin, kulturna delavka in režiserka Maja Lapornik, strokovnjak za jezikovna vprašanja pri SAZU in lektor v gledališču prof. Jože Faganel ter igralka in voditeljica tečajev za oblikovanje dinamike in barve glasu Simona Pinter. Prvo informativno srečanje bo v sredo, 4. novembra 1998, ob 19. uri v Ul. Donizetti 3 (tel. 040-370846). Vabljeni! ŠTUDENTJE IN ŠTUDENTKE! KSST gre v sredo 4. novembra v Ljubljano na superžur BRUC 98 (koncert in ples v Gospodarskem razstavišču). Ce hočete se pridružiti nam, pokličite v klub jutri, 2.11., od 18. do 22. ure, tel. 040-631203. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA, KROŽEK LA RUPE - OB PEČINI - V Pro- svetnem domu na Opčinah Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severa 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Istrska ul. (nasproti pokopališča) Naselje sv. Sergija - Ul. Forti SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik - drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 Devin-Nabrezina - drZ.c. 14 ERG Ul. F. Severa 2/7 Nabrežje R. Sauro 14 API Drev. Čampi Elisi (vogal UL Meucci) SAMOSTOJNI ACI UL Punta del Forno 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) v Četrtek 5. novembra, ob 20. uri bo nas gost EZIO MARTIN prevajalec romana Prežihovega Voranca DOBERDOB - Gli umili nelPesercito austro-ungari-co. Prisoten bo MARKO TAVČAR predstavnik go-riske Mohorjeve družbe. Srečanje bo uvedel IVAN VERČ. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v petek, 6. novembra, ob 20.30 v prostorih bivse'osnovne šole v Mavhinjah, večer dia-pozitovov Bruna Križmana o Mehiki in Gvatemali z naslovom »MALDIDO GRINGO». Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM in ZALOZBA DELLA LAGUNA vabita v soboto, 7. novembra, ob 18. uri, na sedež Konzorcija vin Kras, Repen 20, na predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc »Xe piu giorni che lu-ganighe - Gibi, tradizioni, costumi del Carso e del cir-condario triestino«. Knjigo bo predstavil prof. Roberto Dedenaro. PK BOR išče dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in Četrtkih ob 16. uri. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). Zaradi rezervacije se vpisovanje zaključi jutri, 2. novembra. ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnaslica 72, tel. št. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. št. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. MALI OGLASI tel. 040 7786333 MAREMANSKI OVČAR bele barve z rdečo vrvico se je izgubil 30. oktobra v Gabrovcu. Ce ga je kdo videl, naj telefonira na tel. St. 040-229269. LESTVE, lesene in aluminijaste, vseh vrst prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-54390 ali 350150. PRODAM PASSAT SW, letnik '92, 18 CL. Cena zanimiva. Tel. 040-201164. TORKLJA PAROVEL iz Mackolj obvešča vse pridelovalce oljenega olja in Loterija 31. oktobra 1993 BARI 1 69 8 15 43 CAGUARI 69 58 43 71 12 FIRENCE 30 58 25 . 12 29 GENOVA 60 59 40 75 84 MILANO 21 4 20 66 10 NEAPELJ 73 7 18 31 45 PALERMO 61 46 7 88 31 RIM 84 54 51 77 75 TURIN 52 45 87 88 10 BENETKE 74 60 48 75 88 Super jollv Enalotto 1 21 30 61 73 84 74 Nagradni sklad Dobitnik s 6 točk. - Jackpot Dobitnik s 5+1 - Jackpot 166 dobitnikov s 5 točkami 11.568 dobitnikov s 4 točkami 475.956 dobitnikov s 3 točkami 50.874.580.900 - lir 63.327.737.500-lir 10.174.916.200-lir 87.714.800-lir 879.500 - lir 21.300-lir ljubitelje kmečke tradicije, da začne z delovanjem jutri, 2.11.98. Zainteresirane vabi na ogled hladnega stiskanja in na pokušnjo mladega extra deviškega olivnega olja. Tel. St. 040-231908. NUJNO iSCem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481-78188 ob uri obedov. PRODAM FORD KA rdeCe barve, letnik julij ’97, 7.000 prev. km, cena 14.000.000 lir. Tel. 040-226669 v jutranjih urah. 23-LETNO DEKLE z izkušnjami nudi varstvo otrok. Tel. 040-813161. ZIP PIAGGIO, april ’93, 8.000 prev. km, v dobrem stanju, prodam po zmerni ceni. Tel.: 040-383060 od 19. do 21. ure. NUDIM lekcije iz vseh predmetov za vse stopnje realne gimnazije (tuj jezik angleščina). Tel.: 0335/6800919. ODDAM v najem večje opremljeno stanovanje na Proseku za krajša obdobja Tel. 040-251039, v večernih urah. PRODAM PANDO letnik junij ’92, 3.000 prev. km, rdeCe barve. Tel. 040-327138, ob uri kosila. PRODAM domač krompir. Tel. 040-200882, ob uri obedov. COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah (Trebče 33, tel. št. 040-214300) nujno potrebuje omaro za Šolsko knjižnico. Vnaprej se toplo zahvaljujemo darovalcu. PRODAM Golf 1600, 5 vrat, sive metalizirane barve, december ’90, v odličnem stanju, za 5.000.000 lir. Tel. ob urah kosila na št. 040-211029. ISCEM DELO kot hišna pomočnica ali za varstvo Starejše osebe, tudi 24 ur dnevno. Klicati od 13. do 16. ure na tel. St. 040-52018. PODARIMO mlade psičke. Tel. na št. 040-200543. URADNICO, diplomirano, po možnosti s prevoznim sredstvom isce podjetje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro PODJETJE. OSMICO je odprl Drejce Ferfolja v Doberdobu. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8 PURIC MILKO, Repen št. 15, ima osmico. JADRAN ima osmico v Ricmanjih. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM Škerlj Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253 PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-220722. OSMICO ima Miro Žigon - Zgonik 36. OSMICO imajo pri Goljevih v Samatorci St. 20. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. ZAHVALA Svojci Zofije Petaros vd. Kermac se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 1. novembra 1998 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi dragega Danila Scabarja Svojci Prosek, 1. novembra 1998 1993 1998 Bruno Bedendo Z bolečino in ljubeznijo se ga spominjajo žena, brat z družino in prijatelji Sv. maša bo v balinarski cerkvi, 3. novembra 1998, ob 18.30. Katinara, 1. novembra 1998 1.11.1996 1.11.1998 Marjan Dolgan Vedno v mojem srcu žena Neva Trst, 1. novembra 1998 31.10.1988 31.10.1998 Deset let je že, ko te ni med nami. A niti trenutek ni minil, da ne bi v naših srcih prostora dobil. Dragi David Mauri Tvoja ljubezen in radost sta nenadomestljivi. Z ljubeznijo v srcih se te spominjamo mama, oCe, brat in nona Stana Boljunec, 1. novembra 1998 1.11.1988 1.11.1998 Ob deseti obletnici smrti našega dragega Alojza Černjave (GICKO) se ga spominjajo Svojci Gabrovec, 1. novembra 1998 1.11.1988 1.11.1998 Deset let je minilo, odkar si nas zapustila, draga Pavla Mejak Terčon Z ljubeznijo se te spominjajo vsi, ki te imajo radi. Nabrežina, 1. novembra 1998 POKRAJINA / DOGOVOR Z ŽUPANI VSEH 25 OBČIN KONCERT / V KULTURNEM DOMU NA POBUDO ZSKD Pokrajinski nadzor nad vodno oskrbo Skupno organiziranje storitev krepi enotnost Goriške Predsednik pokrajine in župani 25 občin na Goriškem so v petek podpisali listino za skupno upravljanje vodne oskrbe. Gre za prvi korak do uvedbe ti. »authority«, organa, ki bo nadzoroval in usklajeval vse vodne storitve od črpanja in dobave pitne vode, do greznic in prečiščevalnih naprav. Podpis bo omogočil racionalnejše in bolj usklajeno uspravljanje storitev, ima pa tudi politični pomen: z njim je pokrajina (in z njo župani) potrdila voljo po samostojnosti, ki mora temeljiti tudi na organiziranju javnih storitev na lastnem ozemlju, ne da bi si drugi prilaščali dobičkonosne posle in prepuščali Goriški le nevšečnosti. S tem v zvezi so župani ob podpisu izrazili tudi odločno nasprotovanje temu, da bi odpadke z Goriške prevažali v tržaški upepeljevalnik, v zameno pa tukaj odlagali ves pepel in ostanke. »Tako za vodo kot za odpadke in za javni prevoz, je treba storitve organizirati na pokrajinski ravni«, trdi predsednik Brando-lin. Dogovor o upravljanju vodnih storitev predvideva tri bistvene točke: 1) na pokrajini se ustanovita tajništvo in tehnični odbor, ki bosta operativni roki ti.»authority«; 2) konkretno bodo še naprej opravljala storitve sedanja vodovodna podjetja (Amg, Enam, Cisarfo itd.) v pogodbenem režimu, v bodoče pa bodo z javnim razpisom lahko izbrali tudi druge upravitelje; 3) koordiniranje in, po formalni ustanovitvi, predsedstvo nove upravne enote (ki ni konzorcij in torej ne predvideva novih imenovanj, sejnin in »težkih« birokratskih struktur) je zaupano pokrajini. Nova vodna oblast bo nadzorovala in usklajevala upravljanje vodne oskrbe, kar naj privede tudi do poenotenja tarif in racionalnejšega koriščenja vodnih virov, preverjala bo stanje in potrebe ter usmerjala investicije. Prošnja na deželo za financiranje odstranitve odpadkov z Malnišča S o vedenjski župan Igor Pete jan in predsednik pokrajine Giorgio Brandolin z odbornikoma Kuštrinom in Buttignonom ter tehniki so obiskali deželnega odbornika za okolje Cianija, da bi poiskali rešitev za odstranitev odpadkov iz hale na Malnišču. Kot znano je podjetje, ki je skladiščilo odpadke, slo v stečaj, občina pa nima potrebnih 1, 8 do 2 milijard za bonifikacijo. Dežela razpolaga s skladom nekaj čez 3 milijarde za ovrednotenje in bonifikacijo okolja. Prošenj je precej za načrte ovrednotenja, ne pa za bonifikacije. Občina Sovodnje bo zato vložila formalno prošnjo s podporo Pokrajine. Deželni odbornik ni dal obvezujočih zagotovil, soglašal pa je, da bi morali bonifikaciji, kakrSna je sovodenjska, dati prednost. NOVICE Rajonska skupščina v Pevmi Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver sklicuje vaško skupščino v sredo, 4. novembra, ob 20. uri v osnovni Soli J. Abrama v Pevmi. Razpravljali bodo o vodovodnem in plinskem omrežju. Na srečanje so povabili ravnatelja mestnih podjetij za storitve AMG inž. Mistretto in predsednika Miloma. Vabljeni so krajani iz Pevme in z Oslavja, ki bodo lahko izvedeli o načrtih AMG glede vodovoda in metanizacije ter izrazili svoje pripombe. Razstava del A. Černigoja V sredo, 4. novembra, ob 18. uri bodo v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža odprli spominsko razstavo del slikarja Avgusta Černigoja ob stoletnici rojstva. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. Pobudnik razstave je Bratužev center, ki je zbral okrog 150 del iz zasebnih zbirk v različnih slikarskih tehnikah. Nekatera od teh del bodo tokrat prvič predstavljena javnosti. Ob razstavi, ki bo na ogled do 25. novembra vsak dan razen sobote od 17. do 19. ure, so pripravili tudi katalog. SGZ na sejmu Kvartin Slovensko gospodarsko združenje bo nastopilo s svojim standom na sejmu Kvartin, sejem dobrot, narave in zabave, ki bo v Novi Gorici od srede, 4., do nedelje, 8. novembra. Člane vabijo, da posredujejo reklamni material, ki ga bodo ponujali obiskovalcem sejma, na sedež SGZ ali pokličejo po telefonu na 537386 (kontaktna oseba Martin). 50-milijonska kraja v Krminu Spretni in omikani tatovi (za sabo so pospravili prazne skatie) so včeraj ponoči obiskali trgovino s perilom 26-letne Michele Cattarin v Krminu. Izbirali so spodnjice in druge izdelke prestižnih modnih firm. Skoda znaša 50 milijonov lir, lastnica pa ni zavarovana. CRAL'011 Srečanja Slovencev v Laškem Društvi Jadro v Ronkah in Tržič v Tržiču si vsestransko prizadevata, da bi utrip slovenske narodnostne skupnosti v Laškem ne zamrl. Tako prirejata v prihodnjih tednih niz različnih prireditev. V petek, 6. novembra, ob 19.30 bo v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču maša za vse rajne. Obred bo opravil župnik g. Armando Zor-zin, pel bo pevski zbor Fantje izpod Grmade. V soboto, 14. novembra, bo v gostišču »La Caravella« v Ul. 6. junija v Starancanu martinovanje (prijave sprejemajo do 11. novembra). Pomemben dogodek za vso slovensko skupnost v Laškem pa bo 24. novembra, ko bo v občinskem gledališču v Tržiču gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s komedijo Afrika, ali na svoji zemlji. SSG: v torek Soslčeva Balerina V torek, 3. novembra, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici izvenabonmaj-ska gledališka predstava SSG: Balerina, balerina. Avtor je Marko Sosič, režiser pa Branko Završan. Kratki roman Marka Sosiča je doživel izjemen odziv in ga smemo šteti za pravo uspešnico. Tankočutna in učinkovita Završanova režija ter odlična interpretacija Lučke Počkaj intenzivno sežeta gledalcem do srca, razgrneta Balerinino doživljanje sveta, njeno krhkost njeno lucidnost in globoko zavest o sebi, okolju, ljudeh in času, v katerem živi in umre. Predstavo v prireja Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom. Podrobnejše informacije nudijo v uradu doma (tel. 33288). Partizanske pesmi še vedno vžgejo R. Pavšič: Kulture odpora ne smemo zavreči Nastop štirih zborov, godbe in recitatorjev »Večer partizanske pesmi pomeni predvsem našo navezanost na tiste vrednote, ki so znale v nelahkih časih prevladati nad temnimi silami in nad zgrešenimi ideali izdajalstva...« Tako je predsednik SKGZ Rudi Pavšič predsinoči v Kulturnem domu obrazložil številnim, ki so se zbrali na koncertu »Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas!«, zakaj so se organizatorji odločili za prireditev in zakaj so izbrali ravno Kajuhove verze. Pavšič se je vprašal, kako to, da je na večjih pevskih manifestacijah, kot je denimo Primorska poje, partizanska pesem že prava redkost in opozoril, da so pomembne obletnice - tudi v bližnji čezmejni soseščini - vezane na čas odpora, minile, ne da bi v repertoarjih zasledili partizanske pesmi, ki bi morale imeti častno mesto. Nato je številno občinstvo sledilo mojstrskemu spletu med partizanskimi pesmimi in izborom poezij Karla Destovnika - Kajuha, ki so jih občuteno po- dali Olga Lupine, Nerina Švab, Drago Gorup, Dajana Kočevar, Biserka Simo-neta, Veruška Kuk, Luisa Gergolet in Igor Pison. Pred, med in po recitacijah pa je v dvorani jasno in toplo odmevala partizanska pesem. V uvodnem delu koncerta so nastopili člani godbenega društva Viktorja Parme iz Trebč (na sliki - foto Bumbaca), nato moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor Otona Zupančiča iz Standreža, moški zbor Vasilija Mirka s Proseka - Kontovela in moški zbor Valentina Vodnika iz Doline. Večer se je zaključil z mogočno himno Vstajenje Primorske, ki so jo skupaj izvedli pevci vseh zborov in člani pihalnega orkestra. Ze ob prvih notah je občinstvo vstalo in vsa dvorana se je pridružila pevcem. Lep večer je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev s sodelovanjem Kulturnega doma in pod pokroviteljstvom Slovenske kulturne gospodarske zveze. KRONIKA / ČELNO TRČENJE PRI KOPRIVNEM Mlada voznika težko ranjena 24-letna Federica Orso iz Gorice na Katinari s pridržano prognozo Mlada voznika sta bila težko ranjena v čelnem trčenju včeraj ob 5.30 na drž. cesti 56 pri Koprivnem na ovinku tik pred mostom čez Biršo. 23-letni Cristian Venica iz Manzana se je na golfu peljal proti Vidmu, v nasprotni smeri je peljala 24-letna Federica Orso iz Gorice na citroen visi. Dekle so prepeljali na Katinaro, kjer se zdravi s pridržano prognozo, Venica pa je v goriški bolnišnici in se bo zdravil tri tedne. TE SO SESTAVINE, KI IZBOLJŠUJEJO RABLJENE AVTOMOBILE ZASTOPNIKOV VOLVO. ZA VSE RABLJENE AVTOMOBILE, BREZOBRESTNO FINANSIRANJE 00 25.000.000 Izbrana rabljena vozila zastopnikov Volvo: avtomobili vseh znamk, ki so prestali poglobljene preglede programa Kontrola kakovosti Volvo. Vsakemu pregledanemu avtomobilu zagotavljamo, brez dodatnih stroškov, za leto dni od datuma nakupa Garancijo Rabljena vozila brez limitov pri prevoženih kilometrih in storitev Volvo SOS 24 ur, veljavno po celi Italiji in v drugih 31. evropskih državah. Rabljeni avtomobili zastopnikov Volvo: varnost rabljenih z vsemi pravimi sestavinami. votvo Kakovost in varnost Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721 1. NOVEMBER / OBISKI POKOPALIŠČ IN SPOMINSKE SVEČANOSTI J PRIREDITVE n RAZSTAVE Dan spomina na pokojne in počastitve vseh padlih Komemoracije pred spomeniki NOB - V Števerjanu 50-letnica spomenika - V Doberdobu so vence polagali že včeraj Polaganja vencev k spomenikom padlim v dober-dobski občini so včeraj uvedla v dneve spomina na vse pokojne. Danes se bodo na pokopališčih vrstili obiski grobov preminulih svojcev in znancev, pred spomeniki žrtvam vojn in zlasti boja za osvoboditev pa bodo polaganja vencev in spominske svečanosti. V Doberdobu so to dolžnost opravili že včeraj na pobudo občinske uprave in v sodelovanju z borčevskimi sekcijami in društvi. Obiskali so vse spomenike po zaselkih in nazadnje Se spomenik padlim v NOB, kjer so se župan Lavrenčič in drugi elani delegacije (na sliki - foto Bumbaca) poklonili spominu padlih za svobodo. Polaganj se je udeležila tudi delegacija iz PrvaCine. Predstavništvo bersaglierjev je sodelovalo pri polaganju venca italijanskima vojakoma iz 1. vojne pri Bonetih ter pri grobnici slovenskih av-stroogrskih vojakov ter spomeniku NOB v Jamljah. Včeraj popoldne so v Jamljah predali namenu tudi prenovljeno in razširjeno pokopališče, o Čemer bomo Se podrobneje poročali. Številne svečanosti se bodo kot reCeno zvrstile danes. Na Trgu Svobode v Števerjanu bo ob 10. uri spominska slovesnost pri spomeniku padlim, ki so ga postavili pred natanko 50 leti. Komemoracija bo na pobudo občine in v sodelovanju z društvi. Kulturni spored bodo oblikovali pevska zbora Sedej in Briški grič - Paglavec ter recitatorji. Druge svečanosti pred spomeniki bodo kot sledi: ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Gabrjah, ob 10.35 na Peci, ob 10.50 v Rupi in ob 11.05 v Sovodnjah; v Podgori ob 10. uri, v Pev-mi ob 10.30, v Standrežu ob 11.15 (dom A. Budala) in 11.30 (spomenik na trgu), na glavnem pokopališču v Gorici (partizanska grobnica) ob 11.30. Od jutri parkiranje proti plačilu na Korzu Italia in bližnjih ulicah Goriška občinska uprava opozarja avtomobiliste, da bodo v ponedeljek, 2. novembra, kot že napovedano, uvedli parkiranje proti plačilu Se na nekaterih mestnih ulicah in sicer na začetnem delu Korza Italia ter na dveh stranskih ulicah. Parkiranje bo stalo tisoč lir na mestih, ki so označena z modrimi črtami in sicer na Korzu Italia v odseku med ulicama Garibaldi in 24. maja (samo na strani Verdijevega gledališča, ker ostajana na drugi postajališče za taksije) in med ulicama 9. avgusta in Locchi (nasproti pokrajine, medtem ko bo pred pokrajino parkirnaje Se naprej brezplačno a, po novem, le za omejen Cas). Proti plačilu bo tudi parkiranje v začetnem delu Ul. Diaz (med hišami l/d in 3/b) ter v Ul. 9. avgusta med St. 3 in 11 (na strani avtobusne postaje). Skupno bodo s tem posegov uvedli 60 novih plačilnih parkirnih mest. Stanovalci v omenjenih ulicah lahko zaprosijo za mesečni abonma, ki stane 30 tisoC lir, na sedežu AMG v Ul. 9. avgusta 15. Koncert »Across the border« v spomin na Lucia Battistija V petek, 6. novembra, ob 20.30 bo goriški Kulturni dom v Gorici ponovno gostitelj koncerta v okviru revije »Across the border«. Glasbena srečanja že drugo leto zapored prireja kulturna zadruga Maja v sodelovanju z raznimi društvi z namenom premoSCanja miselnih pregrad, pa tudi zato, da z izkupičkom koncertov pripomore k nabavi invalidskih vozičkov za prizadete v Sarajevu. Prvi koncert v sezoni bo posvečen nedavno preminulemu pevcu Luciu Battistiju in nosi naslov »Tribute to Lucio Battisti... Ci ritomi in mente«. Nastopili bodo naslednji posoški glasbeniki in ansambli: »Juke box«, »Otis Group«, »Glass of Zurkhisch», »Why« in elana nekdanjega ansambla »Le Tigri« Mario Grusovin (kitara in glas) in Tiziano Bainat (glas). Večer bo povezoval glasbeni kritik Giuliano Almerigogna. Med nastopajočimi sta tudi dva slovenska ansambla »Juke box« in »Why«. Prvega sestavljajo Andrej Jussa (kitara), David Bensa (klaviatma), Manuel Soban (bas) in Ezio Zuppel (bobni), »Why« pa Cristian Tomasi (kitara), Manuel Demori (kitara), Fabio Tomasi (bobni), Bojan Kovic (glas) in Peter Gergolet (bas). Vstopnine ne bo, zaželjeni pa so prostovoljni prispevki, ki bodo šli v dobrodelne namene. IVANU Prijatelj, kozarec vina mi daj, tako, Se enega, Se ga nalij. Za pesem bo ta, ta za spomin, tretjega pila bova pozneje. Ne boj se, nalij, nalij! Prijatelj, kozarec vina mi daj; za tiste, ki jih več ni, za pesem, za žalost obenem, nalij, nalij! Da svet bo lepši, vesel, zato ga daj, zato ga nalij! Praviš, da bova pijana? O ne, prijatelj, pijanosti ni. Zato, prav zato ga nalij! Bili smo Se pubertetniki, ko si nam prinesel v razred zbirko poezij tvojega prijatelja Jurija Paljka. Zanimivo je bilo poslušati s kakšnim navdušenjem si nam razlagal te poezije in nam hkrati pripovedoval o svojem Študentskem življenju, o srečanjih v tisti sobi 150. Toda spomini se ne ustavijo le na Šolskih klopeh. Z izleti in s skupnimi večerjami si nam vlival svojo energijo, svojo ljubezen do narave in do slovenskega jezika. Ivan, vse kar si nam dal, bo ostalo v naših srcih. Prijatelji iz 2.B 1988/89. KINO GORICA VITTORIA 1 15.30-17.45-20.10-22.30 »X-files«. I. Martin Landau in Lythe Danner. VITTORIA 3 15.40-18.30- 21.30 »Lhomo che sussurra-va ai cavalli«. L Robert Redford. CORSO RdeCa dvorana: 15.30-18.30-21.45 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. Modra dvorana: 15.00-18.00-21.30 »La leggenda del pianista sulVoceano«. R. Giuseppe Tomatore. TRZIC COMUNALE 15.00-18.00- 21.00 »Lhomo che sussurra-va ai cavalli«. R. Redford. ČEDAD RISTORI 17.30-21.00 »X-files«. M. Landau, L. Danner. S IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGEL - sekcija Doberdob prireja 7. novembra izlet v Caorle. Informacije pri Mili, tel. 78398. SimLM© MARKO SOSIČ BALERINA BALERINA v interpretaciji Lučke Počkaj priredba romana in režija Branko Završan Izvenabonmajska predstava V torek, 3. novembra 1998, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ GORICA vabi na odprtje spominske razstave AVGUSTA ČERNIGOJA ob 100-Ietnici rojstva Sreda, 4. novembra 1998, ob 18. uri Gorica, Drevored 20. septembra 85 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je Se nekaj mest za Martinovo večerjo z divjačino, 15. novembra, v restavraciji Al fo-golar v Gaglianu pri Čedadu. Prijave do srede 4. novembra. KD O. ZUPANČIČ vabi v nedeljo, 8. novembra, od 11.30 dalje na pristno domače martinovanje na dvorišču doma A. Budala. Postregli bodo s kostanjem, vržoti, rebulo in drugimi dobrotami. Odlično bo poskrbljeno za glasbo in dobro razpoloženje. Vabljeni vsi Stan-drci in prijatelji Standrcev. KD BRIŠKI GRIČ vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v domu na Bukovju. Vpisovanje pri Ma-nueli Juretic, tel. 81163. KD SOVODNJE in DRUŠTVO KRVODAJALCEV bosta 15. novembra priredili razstavo ročnih del, risb, vezenin in drobnih domačih izdelkov. Krajani, ki bi radi pokazali kaj znajo narediti, naj se oglasijo Zlatki (0481/882032) ali Marinki (0481/882043). KD DANICA vabi v petek, 13. novembra, na martinovanje v gostilni pri DrejCetu v Doberdobu. Glasba in zabava sta zagotovljeni. Vpisovanje pri Dolores (tel. 882222) in Kristini (tel. 882195) do 5. novembra. H3 OBVESTILA DRUŠTVO TRZIC obvešča, da bodo 4. novembra pričeli z rekreacijsko telovadbo v telovadnici OS v UL. Duca d’Aosta v Tržiču. Dejavnost bo od 18.30 do 20. ure. Za prijave: tel. 44984, 45122 ali 482015. SPDG obveSCa, da martinovanja v Kobaridu ne bo. Člani, ki so se že prijavili in vplačali, naj se zglasijo na društvu za povračilo. KD BRIŠKI GRIČ obvešča, da je tečaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju vsak ponedeljek in Četrtek ob 20.30. Vpisovanje pri Maji, tel. 884187. KD SKALA GABRJE in fo- toklubo Skupina 75 prirejata fotografski teCaj. Prijave na sedežu društva ob prvem predavanju v Četrtek, 5. novembra, ob 20.30. Za informacije: tel. 882119 (Ladi). KD DANICA organizira teCaj aerobike. Prvo srečanje bo jutri ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Informacije: Kristina (0481-882195) in Dolores (0481-882222). KRVODAJALa iz Doberdoba prirejajo društveno večerjo v soboto, 14. t.m., ob 19.30 v agriturizmu pri Ambrožiču v Dolenjah. Prijave v gost. Peric v Doberdobu, tel. 78000. □CIKLUB v Sovodnjah vabi na delavnice za otroke iz vrtca in osnovne šole vsak ponedeljek od 16. do 17.30. S ČESTITKE Ob prejemu izrednega priznanja na pesniškem natečaju Čestitajo JURIJU PALJKU učenci, učitelji in postrežniki OS J. Abrama v Pevmi. Naš postrežnik ROMANO praznuje rojstni dan. Se veliko srečnih in zabavnih trenutkov v našem krogu mu želijo učenci in učitelji OS J. Abrama v Pevmi. Sezonske novosti moških oblačil '^Ps tS GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 GALERIJA ARS sporoča, da bo razstava Annamarie Ducaton odprta do 7. novembra po urniku Katoliške knjigarne. PRISPEVKI V spomin na teto Jelko damje Ljubka z družino 200 tisoC lir za društvo krvodajalcev Sovodnje. V spomin na mamo Jelko darujejo otroci 100 tisoč lir za društvo krvodajalcev Sovodnje. Namesto cvetja na grob mame Jelke darujejo otroci 100 tisoC lir za KD Sovodnje. Namesto cvetja na spomenik padlih partizanov in civilnih žrtev v NOB daruje Danilo Marušič 50 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v Standrežu. Ob 1. obletnici smrti Mi-liota Paulina darujejo Leda in sinova 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 24. do 30. oktobra 1998. RODILI SO SE: Andrea Fonzar, Anna Cassani, Valentina Genco, Alessia Go-sentino, Elisabetta Amenta, Gianmatteo Amenta, Enrica DeToffol. UMRLI SO: 77-letni Bogomil Debeni, 86-letna Angela Komel, 75-letna Maria Ernesta Capra, 74-letna Noe-mi Dreossi, 80-letna Ines Galliussi, 85-letna Ippolita Tofful, 64-letni Lino Monte-na, 95-letna Eleonora Stian-golino, 77-letna Vittorina Martellossi, 84-letna Adel-ma Marega, 78-letni Giovan-ni Cirmi, 89-letni Stanislao Savle, 75-letna Licia Corva, 78-letna Giuseppina Tabaj, 38-letni Giuseppe Soberti, 65-letni Franco Franceschi-ni, 69-letni Daniele lug, 79-letna Vittoria Pasquini, 78-letna Anna Tudor, 74-letni Silvano Marega, 92-letna Maria lust, 74-letni Giovanni Ceccato, 63-letni Giorgio Umberto Poian, 88-letna Mal vina Perion. POROOLASTASE: policist Alessandro Fantini in uslužbenka Ariella Collini. OKLICI: tehnik Rainer Bemd Lamers in uslužbenka Daniela Susterini. Ki ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA ESSO-U1. Aquileia MONTESHELL - Trg Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-Trg Unita TRZIC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco EP - Ul. IV. novembra STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58 Trgovina oblačil DINO ZOTTER v Gorici išče vajenko-prodajalko staro največ 20 let. Pokličite na tel. št. 0481/531820 [j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI JUTRI V Gorici: ob 13.15, Ugo Visintin iz splošne bolnišnice v cerkev (ob 14.30) in na pokopališče v Fari; ob 13.45, Giovanni Mantovani iz- splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Vilešu. V TržiCu: ob 11.15, Eleonora Salvador vdova Valentini na glavnem pokopališču; ob 12. uri, Ines Rondi vdova Fabiani na glavnem pokopališču. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Vide Debenjak vd. Maraž gre naša iskrena zahvala domačemu gospodu župniku Antonu Lazarju, pevcem pri maši, pevskemu zboru ob odprtem grobu, darovalcem cvetja, ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in vsem tistim, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih! Družine Maraž, Lango in Coren Steverjan, 1. novembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, none in pranone Jelke Pelicon vd. Pisk se zahvaljujemo g. župniku Marjanu Markežicu za lepe besede, g. msgr. Močniku in g. Žerjalu za somaševanje, ženskemu pevskemu zboru, vsem ki so zanjo molili in so na katerikoli naCin počastili njen spomin. SVOJCI Sovodnje, 1. novembra 1998 Ob nenadni izgubi našega ljubljenega Ivana se prav iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in s tem pokazali, da je bil med nami resnično ljubljen. Posebna zahvala g. župniku Karlu za plemenite in resnične besede, pevskim zborom Standrež, M. Filej in otroškemu zbom, občutenim besedam prijatelja Jurija Paljka in prizadetemu pozdravu Mateje v imenu vseh njegovih učenčev. Ivan je sejal in gradil mostove med ljudmi različnih narodnosti, ver in mišljenj. Globoko smo prepričani, da je svoje poslanstvo tu na zemlji opravil in dosegel svoj vrh. Iz njegovih oči Se nam dobrota žari v soncu in morju se njegova duša zdaj veseli. družina SIRK Standrež, 1. novembra 1998 NOVICE OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI Zadnje poplave povzročile preko 136 milijard lir škode TRST - Celotna škoda, ki so jo povzročile nedavne poplave v Furlaniji-Julijski krajini (5. in 12. septembra ter 5., 6. in 7. oktobra), znaSa preko 136 milijard lir. Natančni znesek bo znan Sele cez nekaj dni, ker so tehniki Se na delu na prizadetih področjih. Zgornji podatki so navedeni v poročilu, ki ga je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za civilno zaščito Paolo Ciani posredoval ostalim članom odbora. Ciani je podrobno orisal izredne razmere, do katerih je prišlo po zadnjih poplavah, ki so prizadele 119 občin in povzročile kar 67 milijard lir škode. Se posebej je opozoril na težave, ki jih delata reki Tresemane (v dveh mesecih je štirikrat prestopila bregove) in-Cormor, ki vse bolj ogroža bližnja naselja. Podpredsednik deželnega odbora je Se spomnil, da je notranji minister dopustil Deželi FJK, da uporabi 18 milijard lir, ki so jih nakazali ob prejšnjih poplavah. Obenem je na razpolago Sest milijard in pol lir deželnih sredstev, dobili so jih iz sklada za nepredvidene stroške ter z ustreznim popravkom proračuna. Smučali bomo po lanskih cenah MODENA - Sezonski skipass in celodnevna karta po nespremenjeni, torej lanski ceni, zmerni poviški tarif v vseh petih večjih turističnih krajih Furlanije-Julijske krajme (Piancavallo, Fomi di Sopra, Rava-scletto, Trbiž in Nevejsko sedlo): s to spodbudno vizitko se je naša dežela predstavila v Modeni, na 5. izvedbi »Skipassa«, eni največjih italijanskih promocijskih manifestacij, namenjenih zimskemu turizmu in zimskim športom. Na Piancavallu ter v Ravasclettu in na Zoncolanu bo dnevna karta vredna 42 tisoč lir, po znižani ceni 36 tisoč lir za mlade (letniki 1976 - 1983) in seniorje (1924 - 1933) oz. 32 tisoč (30 tisoč na Zoncolanu) za letnike 1984 - 1990. V Fomi di Sopra, na Trbižu in na Nevejskem sedlu bo dnevna karta za odrasle stala 37 tisoč lir ter 32 oz. 25 tisoč lir za mlade, seniorje in otroke. Za osebe, ki imajo več kot 75 let in otroke pod 8 letom pa je karta brezplačna. Nudili bodo tudi samo jutranji skipass ali pa skipass na ure. Poleg tega bo na razpolago šestdnevna karta ob tako imenovanih »belih tednih« (v visoki sezoni, od 25. decembra do 6. januarja, bodo odrasli na Piancavallu in v Ravasclettu odšteli 198 tisoč lir, v drugih treh centrih 186 tisoč; v nizki sezoni pa bo treba odšteti 174 oz. 162 tisoč lir). Lahko se bomo oskrbeli tudi s sezonsko karto za omenjenih pet centrov in druge manjše kraje v deželi, cene pa so naslednje: odrasli 560 tisoč lir (v predprodaji 510 tisoč lir), mladinci - seniorji 460 (410), dečki 380 (320), »dedje« in otroci brezplačno. Poleg tega so predvideni nadaljnji popusti za imetnike izkaznic FISI in smučarskih klubov. Hranilne vloge v Sloveniji naraščajo Iz podatkov Banke Slovenije Letos manj deviz od turizma LJUBLJANA - 31. oktober je že vse od leta 1925 svetovni dan varčevanja. Z njim so hranilnice želele opozoriti na potrebo po varčevanju tako posameznikov kot tudi gospodarstva in družbe. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, Slovenci vse bolj povečujemo prihranke. Tudi guverner Banke Slovenije France Arhar meni, da se slovenski bančni sistem krepi, saj je po njegovih besedah hranilnih vlog z ročnostjo, večjo od 12 mesecev, v celotni masi 23, 5 odstotka. Konec letošnjega avgusta so tolarske in devizne vloge prebivalstva v poslovnih bankah znašale 850, 9 milijarde tolarjev, kar je za 108, 4 milijarde oz. 14, 6 odstotka več kot ob začetku leta. Približno 46 odstotkov vrednosti vlog je bilo v devizah, preostalih 54 odstotkov pa v domači valuti. Tolarske hranilne vloge prebivalstva v bankah so znašale 461, 5 milijarde tolarjev, devizne vloge pa 389, 4 milijarde tolarjev. Po podatkih Banke Slovenije so se od začetka leta do konca avgusta tolarske hranilne vloge Slovencev povečale za 27 odstotkov, devizne vloge pa za 2, 5 odstotka. Pregled po letih od osamosvojitve naprej pa pokaže, da so se skupne vloge prebivalstva v Še- stih letih in osmih mesecih (31. decembra 1991 so znašale 73 milijard tolarjev) povečale za nekaj več kot 777 milijard tolarjev. Po podatkih Banke Slovenije o zadolževanju v bankah pa so prebivalci Slovenije najeli v poslovnih bankah do konca letošnjega avgusta za 280, 4 milijarde tolarjev kreditov v domači valuti in le za 144 milijonov tolarjev kreditov v devizah. Skupna vrednost tolarskih in deviznih posojil prebivalcev v poslovnih bankah se je od lanskega 31. decembra, ko je znašala 240,9 mi- lijarde tolarjev, do konca avgusta povečala na 280, 5 milijarde tolarjev. To pomeni, da so se bančna posojila prebivalstvu v osmih letošnjih mesecih povečala za 39, 6 milijarde tolarjev. Po drugi strani pa se je obseg tolarskega varčevanja v letošnjih osmih mesecih povečal za 98,8 milijarde tolarjev in sicer od 362,7 milijarde tolarjev konec lanskega leta na 461, 5 milijarde tolarjev konec letošnjega avgusta. Podatki kažejo, da je vrednost tolarskega zadolževanja v bankah večja od vrednosti tolarskega varčevanja. (STA) LJUBLJANA - Po podatkih Združenja za turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je Slovenija v prvih osmih mesecih letos s turizmom zaslužila 748, 3 milijona dolarjev, kar je za 9, 2 odstotka manj kot v prvih osmih mesecih lani. Lanski zaslužek ob koncu glavne turistične sezone je znašal nekaj čez 824 milijonov dolarjev. Razlika med letošnjimi in lanskimi deviznimi prilivi se je iz meseca v mesec zmanjševala, letošnji avgust pa je bil prvi mesec, ki je glede na enako obdobje lani prinesel za odstotek več turističnega deviznega priliva. V opazovanem obdobju je bilo manjše tudi Število domačih in tujih gostov, in sicer za dva odstotka. Število domačih gostov in njihovih nočitev seje zmanjšalo za tri odstotke glede na enako obdobje lani. Število tujih gostov se sicer ni spremenilo, pač pa so gostje iz tujine letos ustvarili za odstotek manjše Število nočitev. Od gostov, ki Slovenijo tradicionalno najbolj obiskujejo, se je Število Italijanov povečalo za tri odstotke, število hrvaških državljanov je bilo približno enako, medtem ko je bilo Število Nemcev in Avstrijcev manjše. Število nemških gostov je upadlo za tri odstotke, število turistov iz Avstrije pa je bilo kar za 10 odstotkov manjše kot ob koncu lanske glavne turistične sezone. Po podatkih GZS pa se tudi letos povečuje število gostov iz skandinavskih dežel ter Rusije. Ti so v prvih osmih mesecih letos ustvarili za 56 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani, tako da so po številu ustvarjenih nočitev (okoli 100.000) na sedmem mestu. Kot navaja GZS, ki se sklicuje na podatke Banke Slovenije, so tuji gostje v Sloveniji porabili povprečno 24 dolarjev na dan, kar je za 20, 6 odstotka več kot lani. Tudi letos so turistični delavci največji devizni priliv ustvarili z odkupom gotovine in čekov od tujcev (43, 9 odstotka celotnega deviznega priliva), z 21, 1-odstotnim deležem celotnega deviznega priliva sledi prodaja domačega blaga in drugih storitev, zdravstvene storitve turistom, štipendije ter specializacije, 14-odstoten delež v celotnem deviznem prilivu imajo turistična podjetja s storitvami turističnih agencij, hotelov in drugih namestitvenih objektov. Igralnice so prispevale 11, 9-odstoten delež, 9, 1 odstotka celotnega deviznega priliva pa slovenski turizem ustvari s prodajo blaga v carinskih skladiščih in prostocarinskih trgovinah. Kot se navaja GZS, so največje povečanje deviznega priliva v prvih osmih mesecih zabeležila turistična podjetja, ki so imela za slabo tretjino več deviznih prilivov kot v enakem obdobju lani, medtem ko je najbolj, in sicer za četrtino, padla prodaja blaga v carinskih skladiščih in prostocarinskih prodajalnah. (STA) ____________OD LETA 1992 SLOVENSKI DRŽAVNI PRAZNIK_ Dan reformacije - praznik strpnosti LJUBLJANA - Dan reformacije je od leta 1992 slovenski državni praznik - eden od dveh, na Slovenskem posvečenih kulturi. Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je bil začetnik slovenske književnosti Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. Protestantizem na Slovenskem, ki se je v svojem času povezoval z evropskim protestanskim gibanjem, nam je dal knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico. Seveda pa prispevka slovenskega protestantizma ne gre omejevati le na jezikovne in ozko pojmovane narodnostne zadeve. V obdobju reformacije, natančneje leta 1584, sta izšli tudi prevod in izdaja Biblije, ki jo je pripravil Jurij Dalmatin, in slovenska slovnica izpod peresa Adama Bohoriča. Med slovenskimi protestantskimi pisci velja omeniti Se Sebastijana Krelja, ki je sodeloval pri pravopisni reformi. Trubar, Dalmatin, Bohorič in Krelj so od leta 1550, ko je izšel Trubarjev Katekizem, do konca 16. stoletja v Nemčiji natisnili in na Slo- vensko prepeljali več kot 50 različnih knjig. O prvih pojavih reformacijskega gibanja v slovenskih deželah poročajo viri iz leta 1525, kmalu zatem pa se je gibanje s Kranjskega razširilo tudi v druge slovenske dežele. Zajelo je tako meščanstvo kot plemstvo in nižjo duhovščino, deloma pa tudi kmete, predvsem po obeh kmečkih uporih v 16. stoletju. Reformacijsko prepričanje in verovanje, da je edina pot posameznikova osebna, notranje vera, brez posrednikov med človekom in bogom, je močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti in s tem tudi njegovih pravic in odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestanstsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah je pognalo korenine za vrednoto v medčloveških odnosih, ki ji pravimo strpnost. Zato je Dan reformacije po splošnem prepričanju predvsem praznik tolerance. Posvečuje in slavi ne le genezo in samobitnost slovenske nacije, ampak vse tiste kulturne standarde, ki so bili položeni v njeno spočetje in so tako sploh omogočili, da je kot novoveška nacija tudi obstala in preživela v družbi evropskih sosed. Slovenski protestantizem je bil otrok in soustvarjalec Evrope svojega časa. Povezoval se je z evropskim protestantskim gibanjem, ki je bilo v bistvu široko gibanje za emancipacijo evropskih narodov in reformo njihovih verskih in drugih ustanov. Svoje kulturne korenine smo pognali iz ideje, da je pomemben posameznik in njegova vera. Ta ideja je bila za nastanek literature pri narodih, katerih jezik še ni bil v javni rabi in ni prišel v knjige, izredno plodna. Trubar svojih "ljubih Slovencev" ni mogel učiti vere, ki jo je sam imel za pravo, dokler jih ni naučil brati in jim ponudil knjig v njihovem lastnem jeziku. Trubarjeva misel, da je potrebna Sola za "hlapCiče in dekelce", združuje versko prepričanje s praktičnim delom in upor proti tedanji cerkveni instituciji z zavestjo o potrebnosti izobraževanja ljudstva, ki ga je iz Kranjcev, Štajercev, Korošcev in Primorcev na osnovi skupnega jezika preimenoval v Slovence. Vedel je, da brez tega, brez čim širše izobraženega prebivalstva, tudi sveta knjiga Biblija ne bo mogla spregovoriti ljudem, je na lanskoletni proslavi poudaril minister za kulturo Jožef Školč. Reformacija se je kot versko gibanje za prenovo krščanstva in Cerkve začela v Zahodni Evropi v 16. stoletju. Nemški teolog Martin Luther je 31. oktobra 1517 na grajsko cerkev v VVittenbergu pribil svojih znamenitih 95 tez proti odpustkom; gibanje, ki je bilo tudi izraz novoveške duhovne revolucije, pa se je nato Sirilo Se po drugih državah in ob političnih vplivih privedlo do razkola v Cerkvi in nastanka novih, od papeža neodvisnih Cerkva. Reformacija je pripeljala do razkola med evropskim Severom in Jugom; severne dežele so v glavnem postale protestantske, južne pa katoliške. Osrednja misel reformacije je bila obnova Cerkve v duhu prvotne krščanske čistosti in odprava napak v Cerkvi. Martin Luther (1483-1546) je Študiral pravo na univerzi v Erfurtu. Priključil se je samostanskemu redu avgustinov in nazadnje postal predava- telj na univerzi v VVittenbergu. Luther je pripravil široko reformo Cerkve, ki je med drugim predvidevala nacionalni nadzor nad cerkvenimi financami in dovoljenje duhovnikom za ženitev. Zaradi Gutenbergove iznajdbe tiska so se lahko Luthrovi spisi Sirili v nemščini v veliki nakladi daleč čez območje VVittenberga. Njegove reforme so po Evropi dobile precej podpore. Rimski papež Leon X. je 15. junija leta 1520 podpisal bulo, ki je Luthru kot "krivovercu" zagrozila z izobčenjem. Bulo je Luther decembra istega leta sežgal, nakar ga je Leon X. januarja 1521 tudi dejansko izobčil. Luther svojih naukov ni hotel preklicati, vladar Karel V. je tega leta razglasil še Luthrovo državno izobčenje. V začetku 16. stoletja je Katoliška cerkev, po vzoru na birokratsko strukturo svetega Rimskega cesarstva, postala izjmemno močna, navznoter pa skorumpirana. Se od 12. stoletja naprej so se ponavljali pozivi k reformam. Med letoma 1215 in 1545 je bila na devetih cerkvenih koncilih poglavitna tema prav reforma Cerkve, o čemer pa ni bilo doseženega pomembnejšega soglasja. Raznolike družbene, duhovne, geopolitične in kulturne spremembe v Zahodni Evropi v 16. stoletju so bile posledica spora znotraj Katoliške cerkve. V Rimskokatoliški cerkvi se je na reformno gibanje različno odzvalo več papežev, med njimi Leon X. in Pavel III. Ustanovljeni so bili različni redovi, denimo jezuiti, ki naj bi utrdili katoliško doktrino. Cerkev so še naprej podpirali tudi največji evropski monarhi. K reformnim gibanjem sodi tudi humanizem, veliko kulturno gibanje, ki se povezuje z italijansko renesanso. Veliki humanist Erazem Rotterdamski (ok.1469-1536) je dal pomembne spodbude tudi teologiji. V krščanstvu je videl nauk, ki si zastavlja za cilj odkritosrčno, ljubezni polno življenje. Po njegovem mnenju daje pomembne napotke za takšno praktično krščanstvo antično slovstvo, zlasti Biblija. Erazem je - kot lahko preberemo tudi v Kroniki krščanstva založbe Mladinske knjige - močno vplival na zueriskega reformatorja Ulricha Zvvinglija ali stra-sbourškega Martina Bucerja, manj na Luthra. (STA) PO RAZKOLU SKR » Definicija ni moja. Zanjo ima vse zasluge kolega, ki je v uredništvu prvi dejal, da je to tretji ko-minform. Je pa seveda pravilna, saj Ze tretjič v Času, po drugi svetovni vojni odraža počutje Slovencev v Italiji, ki se opredeljujejo za levico. Sedaj so namreč bolj razdeljeni kot pred mesecem dni. Čeprav razkol v Stranki komunistične prenove ne zadeva neposredno slovenske manjšine, bo nedvomno prizadel tudi Slovence v Italiji. Dejstvo, da je Stojan Spetič na eni strani, Igor Canciani pa na drugi - da navedem samo dve pomembni imeni slovenske komunistične levice -ne bo minilo brez posledic. Naj-milejša bo, da bo skupno predstavništvo, Ce Se sploh obstaja, Stelo komponento vec, torej osem namesto dosedanjih sedem. Koroški Slovenci jih imajo dve, pa se ne morejo dogovoriti. Vendar problem ni samo Številčen. Je tudi vsebinski, oziroma, je predvsem vsebinski. Prvo vprašanje, ki ga je treba postaviti, je, kaj se je spremenilo v odnosu slovenske manjšine do rimske vlade. Dejstvo je namreč, da so se doslej vse komponente skupnega predstavništva Slovencev v Italiji razpoznavale v koaliciji Oljke, oziroma v strankah, ki so v Rimu podpirale vlado. To razpoznavanje je bilo mestoma kritično, obstajale so razlike in prihajalo je do kritičnih gledanj, ki so v dialektiki demokracije dokaj normalna zadeva. Vendar pa je bila politična osnova skupna: v opredeljevanju za enega od obeh taborov so si bili Slovenci v Italiji edini. Kako bo odslej? Kako bo pri prihodnjih volitvah, tudi glede za-držanje slovenske komponente Stranke komu- , nistic-n e prenove n a zadnjih deželnih volitvah in na polemike, ki so mu sledile. Kako bo s slovenskimi krajevnimi upravami in z občinami, kjer bodo prihodnje leto volitve? In kako bo z odnosom do Masellijevega osnutka zaščitnega zakona? Ne, na ta rrjH Tretji kominfoim izziv za iskanje skupnih poti « vprašanja seveda Se nimamo odgovorov. Treba bo počakati na razvoj dogodkov, že sedaj pa je jasno, da bodo odnosi v manjšini odslej bolj zapleteni kot so bili v zadnjih dveh letih in pol. Tega se nam seveda ni hotelo, saj imamo ze mnogo problemov, ki jih moramo s težavo reševati, in pri katerih je lekarniška tehtnica pravzaprav grobo sredstvo merjenja medsebonjega dialoga. To je kar občutneje sedaj, ko se v Rimu snuje zaščitni zakon in ko je potrebna Cimvečja enotnost manjšine. V to smo upravičeno upali, dokler so se vse komponente manjšine istovetile s koalicijo Oljke, vprašanje pa je, kako bo odslej. Kar bi nam v tem trenutku najbolj škodilo, so maksimalisticne zahteve, osnovane na golih načelih, brez upoštevanja dejanskega stanja, ki pa nam je tokrat Se kar naklonjeno. Seveda lahko upamo, da do tega ne pride, vendar pa upanje samo po sebi ni dovolj. Tak je torej trenutni pogled na to vprašanje, ni pa seveda edini. Čeprav je bila namreč izjava o »tretjem kominformu« iz neštetih k razlogov nekoliko posilje-|| na, ven-d a r Hi. ^ jš*" % "M v . hši nuni • 'j i Bojan Brezigar brSen del resnice. Dejstvo je namreč, da so se sedaj Slovenci, ki se opredeljujejo za levico, že tretjič v povojni zgodovini cepili na dva dela. Najbolj dramatičen je bil seveda prvi (pravi) ko-minform, ko so se Številni Slovenci prostovoljno opredelili za pošiljanje otrok v italijanske Sole in se v bistvu izločili iz manjšinske skupnosti. Posledice tistega kominforma Se občutimo, Čeprav opažamo v drugi generaciji povratek k opredeljevanju za manjšino, seveda pa v mnogo manjši meri od izpada izpred pol stoletja. Kominform leta 1948 je bil zelo boleC tudi zato, ker je vcepil ljudem medsebojno sovraštvo: do včeraj so bili v isti stranki, od danes pa najhujsi sovražniki. Prehod od KPI na DSL in odcepitev SKP, ki mu je sledila, je bil v tem oziru milejši, vendar je prav tako zarezal v živo našega manjšinskega tkiva: pridobili smo eno komponento skupnega predstavništva, kar pa seveda ni okrepilo levice. Nekaterim se bo to morda zdelo manj pomembno, vendar se motijo; levica, tista, ki se je sklicevala na vrednote protifašističnega boja, je bila dolga povojna leta kohezijska sila manjšine; seveda ni bila edina, vendar pa je bila zelo pomembna. Njen razpad na dva dela jo je dejansko osibil in posledice je občutila vsa manjšina. Sedaj se je to ponavlja in tako se nam obeta, da bomo imeli v skupnem predstavništvu štiri leve politične komponente, DSL, Demokratični forum, SKP in SIK, nove suttove komuniste, kar seveda ne bo okrepitev ampak edinole osibitev levega krila manjšine, in, zaradi povečane notranje konfliktnosti, osibitev manjšine kot celote. Vprašanje, ki se postavlja, je, kaj lahko Slovenci v Italiji naredimo, da ne zapravimo ugodnega trenutka in Se povečamo prodornost svojih pobud v odnosu z novo vlado in s parlamentom. Odgovor bi lahko bil lahek, ko mi ne bi bili tako sprti med seboj. Vse je še težje, ker so spori ideološki in ne vsebinski, ideologija pa ne sprejema kompromisov. Prav zato pa bi kazalo, da bi manjšina izdelala nekakšna pravila igre, ki bi potem veljala za skupno predstavništvo, ali kakorkoli naj ga že imenujemo. To so lahko volitve, vendar volitve niso edina rešitev. Obstajajo tudi druge možnosti, drugi modeli, ki bi jih lahko delno ali v celoti sprejeli. Otresimo se vendar enkrat majhnosti in začnimo razmišljati v funkciji manjšine, njenih potreb in njene prihodnosti! Seveda, kaj lahko je pričakovati, da bo tudi ta poziv naletel na gluha ušesa. Vendar pa je treba z enako odločnostjo povedati, da je sedaj skrajni Cas za dogovor; Ce bo slo tako naprej, bomo kmalu potrebovali avtobus, da prepeljemo skupno predstavništvo na obisk v Ljubljano ali v Rim. Za vodstvo - in beseda je namenoma zelo splošna, saj ni namenjena specifično prav nikomur, ampak splošno prav vsem -se namreč postavlja Se dodatno vprašanje: kako dolgo bo lahko Se trdilo, da resnično zastopa interese manjšine, oziroma, da zastopa glavnino Slovencev v Italiji. Tu ne gre za tretji ali, bogne-daj, Četrti kominform, tu gre za povezanost vodstva z bazo, torej za vprašanje legitimnosti sestave vodstva samega. Na vsak korak občutimo tudi pri naših ljudeh zbeganost ter veliko nejasnost glede strategij in pogledov v prihodnost. K sreCi nismo v stanju koroških Slovencev, ki se med seboj sploh ne pogovarjajo, kaj Sele, da bi se dogovarjali. Po drugi strani pa tudi nam dogovarjanje nikakor ne gre od rok. Sami sebe lahko prepričujemo, da je to le posledica pluralnosti, vendar nojevsko skrivanje glave v pesek lahko traja nekaj Čaša, ne pa v nedogled. Sedanji trenutek, imenujmo ga kar »tretji kominform«, je lahko tudi priložnost za razmišljanje o tem mnogo kompleksnejšem aspektu in stimulacija za premeščanje političnih razlik pri iskanju skupnega manjšinskega imenovalca. e e Januarja leta 1610 je neki profesor fizike na padovanski univerzi prvič uporabil za svoje raziskave instrument, ki so ga takrat komaj izumili na Holandskem in ki je odprl okno v raziskovanje vesolja, podobno kot so velika pomorska odkritja novih celin v 16. stoletju odprla vrata v svet. Tistemu profesorju je bilo ime Galileo Gali-lei. S pomočjo teleskopa je odkril Lunina morja in gore, naravne satelite Jupitra, Rimsko cesto in Se marisikaj, s Čimer je postavil osnove moderni astronomiji. Ta veda se je od Gali-leievih Časov do danes zelo razvila. Raziskovalci pa se Se vedno Čutijo kakor vklenjene pod atmosfero Zemlje, saj ta plast zraka okrog našega planeta preprečuje, da bi prodrl do nas del sevanja, ki prihaja iz vesolja. To seveda pomembno omejuje njihovo delo. Sevanje je namreč sestavljeno iz različnih valovanj, vsako od katerih ima svojo frekvenco; zemeljska atmosfera pa zadržuje in odbija valovanje, ki ima visoko frekvenco. Tipični primeri valovanja z visoko frekvenco so ultravijolični žarki, rentgenski žarki in žarki gama. Zato dandanes znanstveniki načrtujejo teleskope, ki delujejo izven atmosfere in raziskujejo tiste frekvence, ki jih atmosfera zadržuje in odbija. Danes pošiljajo moderne teleskope redno v vesolje, in to bodisi na satelitih kot na krovu ladjic, kakršna je na primer ameriški Space shuttle. Postavitev teleskopa na satelit zagotavlja dolgo, tudi večletno operativno dobo, toda po drugi strani onemogoča, da bi ga lahko spet dobili v roke v primeru, Ce bi le-ta zahteval popravilo. Ce pa se zadovoljimo s krajšo dobo postanka v vesolju, recimo z nekaj tedni letenja, lahko instrument postavimo na vesoljsko ladjico in ga po pristanku spet dobimo nazaj, podobno kot nam ob izstopu iz letala vrnejo prtljago. Na tak način lahko vse komponente teleskopa spet pregledamo, popravimo morebitne okvare ali ga izpopolnimo z morebitnimi tehnološkimi inovacijami. Tako so se odločili tudi pobudniki vesoljskega teleskopa UVSTAR, skupnega projekta Univerze v Trstu in Univerze v Tucsonu v Arizoni pod pokroviteljstvom italijanske in ameriške vesoljske agencije (ASI in NASA). Zamisel o njem se je rodila že v prejšnjem desetletju, prvi polet na Space shuttlu pa sega v leto 1995. V teh dneh se UVSTAR vrti okrog Zemlje na ameriški ladjici že tretjič. Teleskop dojema ultravijolično sevanje, ki ga oddajajo nebesna telesa In ki je značilno za pline z zelo visokimi temperaturami do milijona sto- pinj Celzija. Iz teh opazovanj lahko dobimo informacije o vsebini plazm z zelo visoko temperaturo, ki sestavljajo na primer medplanetno in medzvezdno snov ali pa atmosfere zvezd. Na tak način lahko preučimo mehanizme nastanka in razvoja nebesnih teles. Materija, ki se nahaja v tem stanju, je nevidna iz Zemlje, kajti zemeljska atmosfera odbija njeno sevanje in s tem onemogoča njeno opazovanje, kot že uvodoma reCeno. Ko ugotavljamo te negativne učinke plasti zraka okrog našega planeta, seveda ne smemo pozabiti, da je atmosfera za nas tudi nadvse koristna, saj pravzaprav omogoča življenje na Zemlji. Srednja temperatura na našem planetu je namreč 13°, brez atmosfere bi ta bila -22°. Podobno kot na Marsu, kjer je srednja temperatura -56°, bi bilo brez atmosfere tudi na Zemlji življenje nemogoče. Posebno pozornost bo vesoljski teleskop UVSTAR na svoji sedanji odpravi namenil opazovanju Merkurja. Ta pla- net je Se razmeroma malo raziskan, saj se nahaja zelo blizu Sonca. Instrument, s katerim bi ga želeli opazovati, bi zaradi tako majhne razdalje bil v nevarnosti, da zgori. Meseca oktobra pa je njegova oddaljenost od Sonca najveCja in tržaški teleskop bo skušal - brez večje nevarnosti - nekoliko raziskovati njegovo atmosfero. Edina sonda, ki je do danes temeljito opazovala ta planet, je bil Mariner 10, in to leta 1974. Znanstveniki še danes ne poznajo toCne se- stave njegove atmosfere, edine informacije, ki nam jih je Mariner posredoval pred veC kot dvajsetimi leti, pa pravijo, da je Merkurjeva atmosfkera sestavljena iz zelo razredčenega helija. UVSTAR bo skušal ta podatek vsaj potrditi. Ce je po eni strani res, da so v vesolju edinstveni pogoji za raziskovanje, pa je po drugi strani nič manj res, da vesolje vsekakor ni ravno ugodno okolje za konkretno izvajanje znanstvenih raziskav, kaj šele za človeka. Vsa instrumentacija pretrpi ob izstrelitvi zelo moCne pospeške in tresljaje, ko pa se enkrat giblje po orbiti, se vsakih devetdeset minut pojavi nov dan oz. nova noC, kar pomeni veliko razliko v temperaturi (60° ob izpostavitvi soncu, -40° v temni noči). K temu naj še dodamo, da se v vesolju nahajajo visoko energetski delci (v glavnem so to atomi kisika) in mikro-meteoriti, ki neprestano bombardirajo izpostavljene dele instru-mentacije in lahko poškodujejo njihovo elektroniko in mehansko strukturo. Ko gre za opazovanje ultravijoličnega sevanja, kot to poCne tržaški teleskop UVSTAR, je treba tudi upoš- tevati, da ni navadnih materialov, ki bi bili primerni za delovanje v tem valovnem pasu. Treba je zato teleskop zgraditi iz posebnih materialov, kar predstavlja tudi tehnološki izziv. Četudi je UVSTAR postavljen na ameriško ladjico Space shuttle, ga bo skupina tehnikov in raziskovalcev laboratorija CARSO iz Znansvtenega parka v PadriCah pri Trstu lahko avtonomno vodila iz kontrolnega centra NASA pri VVashingtonu, kjer se bo nahajala v Času Shuttlove odprave. Teleskop je namreč postavljen na zunanji del Shuttla, podobno kot za pot na počitnice postavimo večji del prtljage na streho avtomobila. Za razliko od avtomobila, ki se pač nujno pelje po štirih kolesih, pa Space shuttle lahko spremeni svojo lego v vesolju, kar se dejansko dogaja pogostokrat. Na tak način lahko teleskop gleda v različne smeri. Iz vsake pa se lahko še premika bodisi vodoravno kakor navpično. V prvem poletu septembra leta 1995 so bila opazovanja mogoCa le takrat, ko je bila lega Shuttla inercialna, se pravi, ko je med gibanjem po orbiti ladjica gledala vedno proti isti točki. V dvotedenskem poletu je nekaj desetin takih situacij. Se lani pa je nekaj poizkusnih opazovanj bilo opravljenih tudi v trenutkih, ko se je Shuttle gibal po orbiti neinercialno, se pravi kakor navadno potniško letalo, ko leti z dnom vedno usmerjenim proti Zemlji. Teleskop, montiran v smer desnega krila ladjice, obdrži tako smer proti polu orbite, vse ostalo pa navidezno kroži okoli pola. Ponovi se torej ista situacija, ki jo doživljamo na Zemlji, ko gledamo proti zvezdi severnici: ta ostane mirna v sredini, vse zvezde pa se navidezno gibljejo okoli nje. Sistem premikanja po vodoravni in navpični osi omogoča, da teleskop lahko sledi opazovano zvezdo v njenem tiru okoli pola orbite. UVSTAR je torej instrument tipa »frequent flyer«, to se pravi instrument, ki lahko večkrat poleti v vesolje, ob koncu vsakega poleta pa pride spet v roke izvedencem, ki vodijo znanstveni program, da ga popravijo ah izpopolnijo z vključitvijo morebitnih novih komponent. V tem smislu ga smemo imeti za predhodnika nove generacije vesoljskih teleskopov. Ti bodo verjetno postavljeni na Mednarodno vesoljsko trajno postajo, ki jo bodo v kratkem pripravili pod pokroviteljstvom vseh največjih vesoljskih agencij na svetu. Na postaji bodo novi vesoljski teleskopi imeli večletno delovno dobo, kar bi danes zagotavljala le postavitev na satelitu. Obenem pa bo možno to instrumen-tacijo popravljati in dograjevati, saj se bo Space shuttle nekajkrat na leto srečeval s postajo, kakor se je v zadnjih letih večkrat srečeval z rusko postajo Mir, in bo instrumente lahko spet pripeljal na Zemljo ter jih začasno vrnil raznim raziskovalnim skupinam za popravila in izpopolnitve. Na slikah: zgoraj teleskop UVSTAR, levo podstavek, na katerega je teleskop pritrjen. Besedilo napisal in slikovno gradivo izbral Vojko Bratina Glavne značilnosti tržaškega vesoljskega teleskopa UVSTAR Poleg teleskopa UVSTAR je na Shuttleu še kopica drugih znanstvenih naprav Teleskop UVSTAR (kratica za Ultraviolet Spectro-graph Telescope for Astro-nomical Research - Ultravijolični teleskop s spektrografom za astronomske raziskave) je plod sodelovanja med univerzama v Trstu in v Tucsonu v Arizoni pod pokroviteljstvom italijanske vesoljske agencije (ASI) in ameriške vesoljske agencije (NASA). Zamisel o njem se je rodila že v prejšnjem desetletju, prvi polet na Space shuttlu pa sega v leto 1995. Te dni UVSTAR leti na ameriški ladjici že tretjič. Optoelek-tronski del instrumentacije so izdelali v padriškem Znanstvenem parku pri laboratoriju CARSO (Center za višje raziskave v vesoljski optiki) v sodelovanju z Univerzo v Tucsonu in z milanskim podjetjem Carlo Cavazzi Space. Za mehanski del je poskrbelo podjetje Oerlikon-Contra-ves iz Rima pod nadzorstvom univerz v Trstu in Tucsonu, ki obenem skrbita za znanstveni program. Teleskop UVSTAR sestavljata dva različna kanala, zaradi Cesar bi lahko rekli, da je bolj podoben bi-noklu kakor daljnogledu. Vsak kanal je opremljen za opazovanje posebnega intervala ultravijoličnega spektra: 500-900 A odnosno 850-1250 A. Poleg njiju pa sistem dopolnjujeta Se dva manjša, pomožna teleskopa, ki sta potrebna za določanje smeri opazovanja. Teleskop je montiran tako, da gleda v smer desnega krila Space shuttla, nagnjen pa je 5 stopinj nad krilom. To omogoča prosto premikanje brez nikakršnih okultacij. Glavna in najbolj dragocena značilnost teleskopa je namreč ta, da se lahko avtonomno premika bodisi navpično kakor vodoravno. Smer premikanja narekujeta manjša teleskopa, ki ne delujeta v ultravijoličnem spektru kakor glavna dva, pač pa v valovnih dolžinah vidne svetlobe: sprva dobita informacijo o izbrani smeri za opazovanje, zatem pa vodita gibanje teleskopa tako, da primerjata del opazovanega neba z vnaprej registrirano mapo v računalniškem sistemu. Na tak način je mogoče toCno določiti zaželeno smer opazovanja. Dodatne informacije na internetu: http://athena.area.trieste.it Človek se navadno sprašuje, kje se na krovu ladjice znanstvena instrumentacija točno nahaja in kdo ima z njo opravka med Shuttleovim poletom. V resnici je treba reci, da se večina poskusov odvija popolnoma avtomatsko, tako da poseg astronavtov sploh ni potreben. Space shuttle ima namreč veliko podkrovje, kamor že pred poletom postavijo razne podstavke na katerih so montirani posamezni instrumenti. Ko je ladjica v vesolju, podkrovje odprejo in znanstveniki lahko kontrolirajo vso instrumentacijo direktno z Zemlje. Tržaški teleskop UVSTAR spada v sklop instrumentov, ki so montirani na isti podstavek imenovan IEH (International Extreme Ultraviolet Hitchhiker), večina teh naprav pa je namenjena opa- zovanju vesolja z ultravijoličnimi žarki. Že v prejšnjih odpravah je tržaški teleskop imel svoje mesto na tem podstavku. Tokrat so poleg njega pritrjeni še naslednji instrumenti: - SEH, ki preučuje količino ultravijolične energije, ki jo oddaja Sonce, in kako le-ta vpliva na višje plasti zemeljske atmosfere; - STAR-LITE, ki podobno kot UVSTAR dojema ultravijolično sevanje, a se za razliko od tržaškega teleskopa (namenjenega predvsem študiju zvezd in njihovih atmosfer) bolj osredotoči na obširnejša področja v vesolju, ki so posebnega interesa za astrofiziko, kot na primer področja, kjer se rojevajo zvezde; njegova glavna značilnost pa je ta, da je izdelan iz posebno lahkega materiala, ki znatno niža ceno prevoza v vesolje; - CONCAP-IV, kot se imenuje stroj za izdelavo tankih filmov; - pAnSAT, ki je projekt ameriškega minstrstva za obrambo in je sestavljen iz dveh delov: sprejemnik in mini satelit, ki bo med poletom izpuščen in bo pošiljal sprejemniku digitalne informacije; - SOLCON, t. j. naprava za merjenje sončne konstante, se pravi skupne količine energije, ki jo oddaja Sonce, ne glede na valovno dolžino; iz teh podatkov bo možno izvajati napovedi na zemeljsko klimo; - GAS, naprava za poskuse iz biologije in fizike najmanjših delcev. Dodatne informacije na internetu: http://sspp.gsfc.na-sa.gov/hh/ieh3/ $ Space shuttle - vrhunsko vesoljsko plovilo Prihodnje leto bo stotič letelo okrog Zemlje opace smirne je lemiuiusKu najuuij razvito prevozno sredstvo, kar jih dandanes iahko popelje človeka v vesolje. Zamisel o njem se )e rodila že leta 1972 takoj po koncu programa Apollo, ki je prvič popeljal človeka na Lu-n°' Američani so se tedaj odločili za novo vesoljsko plovilo, ki bi bilo cenejše, varnejše in, Za razliko od prejšnjih, večkrat uporabno. Nastala je tako nova ladjica, ki popelje človeka v vesolje z isto lahkoto, s katero se dandanes odpravimo na medcelinski polet s pot-letalom. NASA ima danes na rapolago 4 adjice (Discovery, Atlantis, Columbia in En-oeavour), ki pa so si med sabo podobne in se retino vrstijo v poletih. Vsaka izmed njih je do-‘ na ime po znani ladji iz ameriške mdrnamice. 'Olumbia je na primer bila prva ameriška ladja, m )e obplula svet. Sprva je javnost gledala na ta ameriški pro-gram dokaj skeptično. Ljudje so se spraševali, Čemu bi se zadovolili s kroženjem okrog žemlje, ko pa smo že bili na Luni; ali ne predstavlja vse to korak nazaj v tehnološkem raz- voju? Kakorkoli že pa bo program Space Shuttle v kratkem praznoval dvajset let, kar je doslej najdaljša doba za vesoljske programe pri NASA. Seveda v tako dolgem časovnem presledku ni manjkalo težav in neuspehov. Med temi gre v prvi vrsti omeniti tragedijo, ki je januarja 1986 terjala življenje vseh elanov posadke in izgubo ladjice Challenger, ki jo je kasneje nadomestila Endeavour. Po tem tragičnem dogodku so se pri NASA odločili za globoko revizijo vseh varnostnih kriterijev in so Sele po vec kot dveletnem zastoju spet nadaljevali s programom. V zadnjih letih poleti Shuttle v vesolje skorajda vsak drugi mesec, naslednje leto pa je na programu že stota odprava. V prihodnje bo Shuttle služil kot glavni prenosnik modulov, ki bodo sestavljali Mednarodno trajno vesoljsko postajo. Dodatne informacije na internetu: http://shu- tlle.nasa.gov______________________________ali http://www.hq.nasa.gov/osf/shuttle/ Glavne etape v zgodovini Shuttlea 1972 začetek programa Space shuttle; 1975 prvi preizkusi glavnega motorja; 1981 12. aprila prvi polet vesoljske ladjice Space shuttle; 1986 28. januarja največja nesreča v zgodovini astronavtike: 25. od- prava programa Space shuttle se konča tragično, ko 1’ 13” po iz-stelitvi ladjica eksplodira in se uniči; v nesreči izgubi življenje vseh 7 članov posadke; 1988 29. septembra prva odprava po nesreči, popolna revizija sistema in varnostnih kriterijev; 1990 24. aprila Shuttle popelje v vesolje Hubble Space Telescope, tele- skop s katerim so bila dosežena najnovejša odkritja v astronomiji in kozmologiji; 1995 27. junija se Shuttle prvič spoji z rusko postajo Mir: začne se ob- dobje sodelovanja med velesilama; odtlej je prišlo do vesoljskih sestanov Mir-Shuttle še 9-krat (zadnjič junija letos); 1998 29. oktobra 92. odprava, v kateri je tudi tržaški teleskop UVSTAR; 1999 (nedoločen datum) 100. odprava. John Glenn prvi sedemdesetletnik v vesolju Ko je januarja letos direktor ameriške vesoljske agencije NASA Dan Gouldin najavil tiskovno konferenco, na kateri naj bi seznanil javnost z važno novostjo v delovanju agencije v letu 1998, je vladalo veliko pričakovanje. Vsi so tedaj mislili, da bodo zvedeli za uradni datum izstrehtve prvih modulov, s katerimi naj bi zgradili bodočo Mednarodno trajno vesoljsko postajo. Toda Gouldin je vse presenetil. O postaji ni niti Črhnil, obsežno pa je spregovoril o neCem povsem drugem: napovedal je, da bo na krovu ameriške ladjice Space shuttle 29. oktobra letos poletel tudi ameriški senator John Glenn, 77-letni možakar, veteran iz druge svetovne vojne in vojne v Koreji, prvi ameriški astronavt, ki je poletel v vesolje skoraj leto dni za Jurijem Gagarinom. Mnenja ljudi so se takoj delila. Mnogi so se spraševali, ah je umestno pošiljati v vesolje priletnega človeka in s tem še dodatno povečati nevarnost že tako tvegane vesoljske odprave? Kaj pa Ce bi Glenna obšla slabost in bi zaradi tega morali polet nenadoma prekiniti? Ali njegova prisotnost na krovu Shuttlea ne postavlja v nevarnost tudi veliko znanstvenih poizkusov? Pri NASI pa o tem razmišljajo drugače. Pri njej namreč že dalj Časa raziskujejo, kako vesoljsko okolje vpliva na organizem astronavtov, in opazili so, da vesolje povzroča na človeku podobne spremembe, kakršne organizem doživlja pri staranju: težave pri spanju, dekalcifikacijo kosti, slabo delovanje živčnega in imunitamega sistema. Skratka, kot da bi astronavti v svojih vesoljskih poletih nekako simulirali proces staranja, čeprav je pri njih bistvena razlika ta, da so vse te spre-membre reverzibilne-, se pravi popravljive. Vsekakor pa bi nove raziskave, kako se človeški organizem prilagaja na vesoljsko okolje, lahko tudi pripomogle k boljšemu razumevanju procesa biološkega staranja in ga morda pomagale preprečevati ali vsaj omejevati. Srednja starost ljudi se med drugim postopno viša in prebivalstvo je Čedalje starejše; ameriški znanstveniki predvidevajo, da bo leta 2050 število ameriških državljanov nad 65 leti naraslo iz današnjih 3,3 milijona na 18,9 milijona. Usmeriti danes raziskave v razumevanje procesa staranja bi lahko zmanjšalo Število ljudi, ki bi čez kako desetletje potrebovalo zdravstveno pomoč, kar bi pomenilo precejšnjo finančno razbremenitev za državo in posameznike. Pri NASA so v to prepričani in mislijo, da bi razumevanje obnašanja človeškega telesa v vesoljskih poletih lahko služilo kot model za razumevanje procesa staranja. Že vrsto let so si prizadevali imeti na krovu Shuttlea starejšega astronavta, da bi preučili učinke vesoljskega okolja na starejše človeško bitje. Tokrat jim je uspelo. Zakaj pa je bil izbran ravno John Glenn? Direktor NASA Gouldin je na že omenjeni novinarski konferenci omenil nekaj razlogov. »Glenn je zelo izkušen mož,« je pojasnil, »je del naše družine, je ameriški junak in povrh razpolagamo z njegovo veC kot 40-letno zdravstveno zgodovino Poleg tega pa je prestal vse predvidene teste za vesoljski polet. Za razliko od večine naših astronavtov ni nikoli imel priložnosti, da bi v vesolje stopil vdmgo,« je še povedal Gouldin. Dejstvo pa je, da je izbira 77-letnega človeka za vesoljski polet v navzkrižju z običajnimi kriteriji za selekcijo astronavtov, tako da je v zadnjih tednih v Združenih državah izbruhnila prava Glenn-manija. Ni dneva, da ne bi televizija predvajala kake dokumentarne oddaje o njem, ameriški mediji so napovedali večurni neposredni prenos vzleta, kateremu je 29. oktobra dejansko prisostvovalo veC kot 2500 novinarjev, zadnja številka znane revije Newsweek mu je posvetila platnico z velikim naslovom: »Nazaj v vesolje«. Omenimo naj, da Glenn Se vedno leti s svojim osebnim letalom. Kot vojaški pilot je v drugi svetovni vojni in vojni v Koreji sodeloval pri 149 vojaških akcijah in bil kar 11-krat ranjen. Zatem je prišel v poštev kot testni pilot in je leta 1957 tudi osvojil rekord> letu z nadzvočnim letalom. Leta 1959 pa je prestopil k NASA, kjer je dosegel tudi svoj najveCji podvig, ko je 20. februarja 1962 postal prvi ameriški astronavt. Kasneje se je posvetil politiki in bil leta 1974 izvoljen v senat v vrstah demokratske stranke. V senatu Se danes sedi. Najavil pa je že, da se bo ob zapadli mandata prihodnjega januarja umaknil, kljub temu, da bi bil skorjada zanesljivo spet izvoljen. Zdaj ga Čaka torej zadnji podvig in zadnji rekord. Ce bo uspel, bo Glenn dajal starejšim ljudem samozavest, da se lahko potegujejo za višje cilje. Dodatne informacije na internetu: http://www.senate.gov/~plenn/mam.html ali http://shuttle.nasa.gov/index.html/aginfi.html 12 Nedelja, 1. novembra 1998 ~ NEDELJSKE TEME 19 O? i I i \ '• l| X A Sea VJHTC Na celodnevni osnovni Soli »L Gruden« v Šempo-laju smo se domenili, da bomo tudi letos obnovili staro vaško Vjhfča. Izdelali smo buCe; najprej smo jih Spraznili in potem smo jim začeli oblikovati oči, nos in usta. Nnaslednji dan smo v buče dali svečke. V četrtek popoldne, 29. oktobra in v petek zjutraj, 30. oktobra smo šli po hišah naše vasi voščit VjhVč. Ljudje so nas lepo sprejeli in nekateri so nam tudi povedali, kako so oni praznovali Vjhfč, ko so bili še majhni. V košare so nam dali različne jedi in sladkarije. Mi pa smo jim v zahvalo zapeli ali zamolili. Bili smo zelo veseli, da smo že drugič obnovili to vaško tradicijo in vaščanom smo obljubili, da se bomo vrnili tudi drugo leto. Petra Doljak lil i U MU |; h; : 'j m i ,v\m. LM.Im . ■'’'M iffi’ m / Mi ? m m mm % m§ m N \TyVI •“91,( m i F 1 mk Z r -M, M z i BBS m # Mij m NASI OTROCI RIŠEJO IN ■SEJO | * f ^ m 1 *• \i .-F Mwp' J'/': /•- Tudi /etos smo učenci in učitelji naše šole obnovili tradicijo Vjhfča. Lara Zacchigna Naredili ■1012 velikih buč prazne glave, v katere smo dali lučke. Max Žužek l*,w-*■— i ..■■■--------- ------------------------- ■ u .4$v MI Afato smo S/i na koledovanje od hiše do hiše. Carolina Trampuš ■ .......................................................... 'z X, il' % v’:: ' ^ V' % Zbirali smo tudi spomine starih vaščanov. Maja Grgič EC Dali so nam f polk, a> piškote, orehe, bombone in pijače Erik Briščak mssfflmtzs/ms&smuffiHBmt ■' •••Hfc **k>J | | f LL,,.-; . [fr M' i m m m|B * fr* P v" 4% f ■ ■"■''Mšk.-. B i“^ ■ ’X< $ " ’ v M #• ■ # p K i- ' Obiskali smo vaščane, ki so nam napolnili košarice; mi pa smo jim v zameno zapeli ali zmolili. Erik Kosmina IgEspSiiSfe ■ Va ta: I**** Bute so narisali: Rudi in Vera Balzano, Damjan Gomi-zel, Jan Patrick Kariž, Milena Milic, Hana Pertot, David Radivo, Matej Skerk in Aliče Valenti-nuzzi. '4 11 rZ0£Sš^ mm '4 m Šli smo tudi do vrtca. V anja Grgič Prišel nas je slikat fotograf Primorski dnevnika Manuel Leghissa p 'Jmm® f; Cn ntt m mdMmm S ?M'/m £f W mi ■ '>■; Z 'M tfi s m mi LAlH b J f* -E VC A r t 1 ! 2 A. Jesenska Listki srajčke barvajo vse jesenske dni, vse noči se hvalijo kdo najbolj hiti. Pa prišla je burja s cajno pod roko, domišljavce vzela je nesla za gord. Daniel Rebula (:t,:V J. ... " J k Xr/1 -Vrf 0 A7a So/o je prišel še gospod župnik, ki nam je povedal marsikaj o Vhtfču. Poljanka Doljak rv^Zvvb VnZAaJ ■MMBMMHHMnni Internet počasi nadomešča trgovino za vogalom Logični razvoj vsakega komercialnega podjetja na svetovnem spletu je elektronsko trgovanje, oziroma globalizacija ponudbe proizvodov ali storitev ali uslug. Trgovanje prek interneta lahko razdelimo v dve fazi: izbira blaga ali storitev ter plačilo. Pri izbiri blaga uporabljamo primerne programe, ki omogočajo navidezno ali virtualno ponazoritev kataloga. Kot v navadni trgovini, izbrano blago lahko položimo na voziček. V vsakem trenutku lahko kontroliramo, kaj smo izbrali in koliko znaša raCun. V tej fazi se lahko brez nobenega problema premislimo in določeno blago vrnemo. Faza izbire se konca, ko se odločimo, da se »napotimo« k blagajni. Se enkrat se nam pokaže račun, vtipkamo svoje podatke in program doda skupnemu raCunu še poštne in pakirne stroške. Nato se začne plačilna faza. Dolgo let ni bilo mogoCe plačati prek svetovnega spleta, ker ni bilo nobene varnosti v prenosu finančnih podatkov. Dandanes lahko plačamo pretežno s kreditno kartico v varnem okolju, kar pomeni, da je pretok podatkov kripti-ran oz kodiran. V tem primeru samo prodajalec lahko razvozla podatke, ki mu jih je poslal kupec in so za vsakogar drugega popolnoma nerazumljivi. V zadnjih dveh letih je v pripravljalni fazi nov standard za plačilo prek spleta, imenovan SET (Secure Electronic Transaction), ki se ga poslužuje nad sto bank po vsem svetu in naj večje družbe, ki izdajajo kreditne kartice, kot so Visa, MasterCard in American Express. V Italiji je v rabi plačilo imenovano Tele-pay, ki sicer ima primerno varnost, a je žal le eden od raznih standardov in zato ni primeren za plačila izven italijanskih meja. Poleg »elektronskega« plačila (kreditne kartice), lahko govorimo tudi o tradicionalnem in navideznem plačilu. V prvi način spada plačilo poštarju ob prevzemu blaga, plačilo prek banke ali po pošti (s čekom). Podobno je tudi plačilo s kreditno kartico tako, da sporočimo številko kartice po telefonu ali prek telefaxa. Virtuel-no plačilo predpostavlja rabo denarja, ki ga ne priznava nobena svetovna centralna banka, a za katerega se domenita kupec in prodajalec. Najbolj znan virtuelni denar se imenuje E-cash, nizozemske firme Digicash. Med ostale vrste virtualnih plačil lahko prištevamo elektronske Čeke (Checkfree, Netcheque, itd.), elektronske račune (Netbill) in elektronsko odobritev plačil (Cyber-cash). Za večkratna manjša plačila pa lahko rabimo za to pripravljene virtuelne kartice (Mihi-Pay, Millicent, Mondex, itd.), ki pa jih je treba vnaprej plačati. Kaj pa kupimo po svetovnem spletu? Zelo razširjena je prodaja knjig (najveCje knjigarne imajo na razpolago veC miljonov naslovov!), elektronskih aparatur, programske opreme oz. računalniškega softvva-reja in raznovrstnih storitev. Zanimivo je dejstvo, da postane isto blago (n.pr. program ali datoteka) lahko dobrina ali. storitev v primeru, da jo pošljejo po pošti ali po spletu. V primeru, da pošljejo program na disketi ali CD-ju, moramo plačati carino, po spletu pa (sodec po Clintonovih besedah) ne bo nobene obdavčitve vsaj do leta 2000. Podjetje, ki se odloči za elektronsko trgovanje, se mora najprej temeljito reorganizirati. Razpoložljivost skladišča mora biti stalno azuriran (to pomeni, da mora biti firma stalno povezana z internetom), pošiljanje blaga mora biti hitro in točno, cenik po internetu mora biti primerno nižji, v primeru tradicionalnih plačil mora podjetje stalno paziti na svoj banCni raCun ali »fizično« pošto itd. Torej ni vse zlato, kar se sveti... Kdor pa se ne odloči za veliki skok v svetovni splet, lahko iz dneva v dan dobi nezazeljeno konkurenco pri lastnih odjemalcih z istimi proizvodi po nižji ceni. Globalizacija trga, ki jo ponuja svetovni splet, ne deluje enosmerno: lahko dobimo nove stranke iz najbolj oddaljenih držav, ampak se lahko tudi znajdemo pred konkurenco, tudi iz oddaljenih krajev, ki se je do pred nekaj leti sploh nismo bali. Zatorej je treba trezno presoditi za hiter, učinkovit in organiziran pristop do svetovnega spleta. Podjetje, ki bo pasivno čakalo na prve negativne primere, ne bo imelo Časa za drugo, prizivno šanso. Dobro deskanje po svetovnem spletu (z vir-tuelnim denarjem) in nasvidenje prihodnjič. Miran Pecenik (miran@trieste.com) Kupujmo po spletu Visa International http://www.visa.com/ MasterCard http://www.mastercard.com/ American Express http://www.americanexpress.com/ Diner‘s http://www.dinersclub.com/ Standard SET http://www.setco.org/ Digicash http://www.digicash.com/ Cybercash http://www.cybercash.com/ Mondex http://www.mondex.com/ Electronic commerce (Evropska skupnost) http://www.ispo.cec.be/ecom- merce/ Malo za šalo, malo zares: Elektronska trgovina na Češkem http://vip.fce.vutbr.cz/english.htm Elektronski voziček http://www.shnppingcart.net/ Prodaja oCal po spletu http://www.lotovanni .it/ Prodaja vsakovrstnih nakitov http://www.bigiotteria.com/ Prodaja videokaset filma "Titanic" http://www.spree.com/discoimt/ti tanic/defaultasp? x=GEOlTrANIC TELEFON / NEUSPEL POSKUS STAVKE UPORABNIKOV Internet je poceni, lep denar pa je treba odšteti za telefon Deskanje po internetu je lahko zabavno ah pa koristno, vsekakor pa ni brezplačno: plačati je treba ponudnika, prek katerega se naš računalnik poveže s svetovnim spletom, plačati pa je treba tudi telefon, ki nam omogoča povezavo od doma do ponudnika. Telefon sicer ni zelo drag, saj zveCer stane manj kot 1.500 lir na uro, vendar je s telefonskimi impulzi približno tako kot z zrnjem in kamenjem: zrno pri zrnu pogača, kamen pri kamnu palača, impulz pri impulzu - pošastni telefonski raCun! Pred dvema tednoma so napovedali prvo stavko v italijanskem svetu navidezne resničnosti za znižanje telefonskih tarif. Pobuda je v bistvu propadla: na mreži niso zabeležili zaznavnega porasta vstopov v Telecomov računalniški sistem, kar naj bi po nameri pobudnikov »pokopalo pod kupom neštetih klicev« osrednji sistem osovraženega telefonskega podjetja. Koliko pa znaša telefonski strošek za deskanje po mreži? Podnevi gre 127 lir + 20-odstotni davek t.j. skupno 154, 2 lir vsakih 220 sekund oz. vsake 3 minute in 40 sekund; od 18.30 do 8. ure, ob sobotah po 13. uri ter vse nedelje in državne praznike stane 152, 4 lir za 400 sekund, t.j. 6 minut in 40 sekund. V pasu z nižjo tarifo torej stane ura deskanja 1.372 lir z davki vred, kar res ni pretirano visok strošek, v pasu z višjo tarifo pa je treba odšteti Telecomu 2.523 lir vsako uro. Telecom sicer nudi popust, ki pa ni namenjen samo deskarjem, pac pa vsem, ki se dalj Časa povezujejo z istim telefonskim naročnikom. V tem primeru nudi 50 odstotni popust, vendar je popust v glav- Primerjava cen krajevnih, medkrajevnih in mednarodnih telefonskih pogovorov (v lirah) INFOSTRADA TELECOM Medkrajevni klic 815 (v deželi) 700 (do 30 km) | (3 min. višji pas) * 965 (izven dežele) 1.143 (veC kot 30 km) Medkrajevni klic 410 (v deželi) 413 (do 30 km) (3 min. nižji pas) * * 515 (izven dežele) 584 (vec kot 30 km) Mednarodni klic 500 na minuto 754 lir na minuto (Nevv York) 500 ob odgovoru 508 ob odgovoru 2000 za 3 minute 2.794 za 3 minute Mobitel family navadna 1.350+125 ob odgovoru 1.524+127 ob odgovoru znižana 150+125 ob odgovoru 169+127 ob odgovoru * delavniki od 8. ure do 18.30, sobota do 13.me **prazniki, sobota po 13. mi nem navidezen: najprej je treba plačati 5 tisoč lir, potem dodatnih 2.500 lir mesečno, popust ne velja za prvi impulz, torej zvečer je prvih 6 minut in 40 sekund brez popusta, in veliko klicev, zlasti za elektronsko pošto, traja tudi manj kot 6 minut. Računajo, da kdor posveti približno 20 ur mesečno internetu in to v večernih urah ali prazničnih dneh, ima le manjši prihranek na mesec, mora pa plačati naročnino 2.500 lir tudi ko je na dopustu ali ne rabi interneta. Končno, in to je najhuje, popust velja samo za zasebnike, ne pa za podjetja in ustanove. V evropskem merilu spada italijanski Telecom med srednje drage, napovedani povišek telefonskih tarif za krajevne klice za približno 20 odstotkov pa postavlja italijanske deskarje po mnenju pobudnikov neuspele stavke v sam vrh lestvice draginje. Telecom sicer odgovarja, da bodo po eni strani povišali tarife za krajevne klice, obenem pa znižali tarife za medkrajevne in mednarodne klice. Temu botruje dejstvo, da se mora Telecom končno meriti s konkurenco (glej primerjalno tabelo telefonskih tarif Telecoma in tekmeca Infostrade, ki bo od decembra prisoten tudi v Furlaniji Julijski krajini za klice z domačega telefona), ostaja pa monopolist za krajevne telefonske povezave, ki predstavljajo 70 odstotkov vsega telefonskega prometa. Prav za te napoveduje povišek od 127 na 155 lir za vsak impulz, kar z davkom pomeni 186, 5 lir. Zahteva organiziranih intemetovih deskarjev je, da bi za internet ne veljala tarifa TUT (Ta-riffa urbana a tempo), pac pa enkratno plačilo negle-de na trajanje povezave: uvedb naj bi posebne pla-ve telefonske številke, po zgledu brezplačnih zelenih številk. So to samo lepe sanje? Nekaj podobnega že velja v Zda, kjer je telefon cenejši, nedvomno dražji pa je vstop v mrežo. Je res, da drage telefonske tarife omejujejo vstop v mrežo? Delno je res, saj je v Italiji manj povezanih računalnikov kot v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Franciji, na Finskem, v Španiji, na Norveškem in v Švici, krajevni klici pa so dražji samo v Belgiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. Internet pa je sorazmerno zelo razširjen v Sloveniji, tudi ker vsi učenci, dijaki in študentje, pa tudi šolniki lahko dobijo brezplačen dostop v svetovni splet pri Akademski raziskovalni mreži Slovenije (Arnes) in se lahko vključijo kjerkoli po Sloveniji samo s stroškom za te-lefonsksko povezavo do najbližje vstopne točke. Impulz za krajevni klic traja dve minuti in stane 4, 25 tolarjev (45 lir), od 19. do 7. ure, ob nedeljah in državnih praznikih pa 4 minute. Pri medkrajevnih klicih je treba odšteti običajnih 4, 25 tolarjev vsakih 40 sekund, v pasu po znižani tarifi pa vsakih 80 sekund. Izredno veliko podatkov in primerjav o telefonskih mrežah in internetu v raznih državah je dostopnih na naslovu www.econo-mist.com/distance.html. pobudniki protesta proti poviškom telefonskih tarif pa so na naslovni http://no-tutml.org. S J’. _____________GLAVNI SVET KMEČKE ZVEZE______ Visla pomembnih srečanj in posegov v korist kmetijstva Glavni svet KZ je sprejel v organizacijo deset novih članov V Četrtek zvečer se je na sedežu organizacije v Ul. Cicerone sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je imel kar natrpan dnevni red. Osrednja točka pa je bila namenjena poročilu o delu zveze zadnjih mesecev, ki ga je uvodoma podal predsednik Alojz Debeliš. V času od poletnega premora so predstavniki zveze opravili nekaj pomembnih srečanj in posegov na vec ravneh. Med temi je Debeliš Se zlasti ocenil kot pomembna srečanja s predsednikom deželnega odbora Antonionejem, deželnim odbornikom za kmetijstvo Venierjem Romanom in predsednikom deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Pinatom. To so bila vsekakor koristna srečanja, °b katerih je imela stanovska organizacija slovenskih kmetov Priložnost ponovno pogreti svoj stališča glede specifičnosti kmetijstva v obmejnem pasu, kjer je skrb za razvoj teritorija življenjsko vezan na ohranjanje slovenske istovetnosti prebivalstva. Predstavniki Kmečke zveze so tudi iz tega temeljnega razloga na teh srečanjih zahtevali, naj se obmejnemu območju ze enkrat prizna status obrobnosti, kajti objektivnih razlogov za to je vec kot dovolj. Predsednik Debeliš je govoril tudi o sodelovanju zveze z dejavniki v Sloveniji. Gre predvsem za vprašanje vzdrževanja in krepitve strokovne službe, brez katere si učinkovitega delovanja zveze sploh ni mogoCe zamisliti. Odborniki Kmečke zveze so izrazili potrebo, da se v tem smislu že dogovorjeni sklepi o sodelovanju z matico konkretizirajo cimprej, kajti v Ljubljani prihaja v zadnjih mesecih do zaskrbljujočih zamud pri uresničevanju programa. Glavni svet je nadalje pozitivno ocenil sodelovanje Kmečke zveze na nedavnem evropskem kongresu o kmetijstvu v slovenski prestolnici, kjer je v imenu zveze nastopil Ivan Humar. Ponovno je razprava nanesla tudi na tržaške Dneve kmetijstva, gozdarstva in ribolova, ki so s pozitivnim rezultatom potrdili, da so skupaj s KZ imeli prav vsi tisti, ki so pri tej zamisli vztrajali. Ugotovljene pomanjkljivosti se bodo paC dale popraviti, pobuda pa je tržaškim kmetovalcem vsekakor vlila nove samozavesti in prepričanje, da gre pri teh dejavnostih vztrajati. Glavni svet je bil nato seznanjeni z dogajanjem v zvezi s Kraško mlekarno in družbo Tabor, ki je po likvidaciji mlekarne prevzela poslovanje in od katere domači živinorejci čakajo plačilo za veC kot leto dni odkupa mleka. V zvezi s tem perečim vprašanjem je Kmečka zveza ze izpeljala veC sestankov, tudi z drugimi stanovskimi organizacijami. Obstaja nevarnost, da bodo živinorejci v tej zadevi nastradali, zato bo Kmečka zveza Se naprej pobudnik vseh ustreznih korakov, da se škoda do- mačim živinorejcem Čimbolj omeji. Člani glavnega sveta so ob De-belisovem uvodu razpravljali tudi o delovanju strokovne službe zveze, ki je bila se zlasti ob trgatvi v velikem zagonu in je opravila veliko hvalevrednega strokovnega dela v pomoC vinogradnikom. Izrečeno pa je bilo tudi priznanje osebju in sodelavcem zveze, ki so poleg rednega delovanja polno angažirani pri obnavljanju po požaru poškodovanih prostorov KZ. Tema vinogradništva je bila na seji prisotna Se v zvezi z novimi pooblastili za saditev novih vinogradov. Dežela je je dobila zadevno dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo in gre za 900 novih hektarov. Treba bo poskrbeti za melioracijske naCrte in tržaška pokrajina je za svoje območje vprašala 70 kektarov. To je vsekakor vec kot upravičeno, kajti na Tržaškem so vinogradniške površine doživele krčenje (glej breg nad obalno cesto), pa tudi ni presežkov proizvodnje kot drugod. Predmet razprave na glavnem svetu je bil tudi zakon 460 o neprofitnih ustanovah, glede na katerega bo morala Kmečka zveza spremeniti nekatere člene svojega statuta. Zato je glavni svet pooblastil izvršne organe zveze, da pred koncem leta skličejo izredni občni zbor, na katerem bo ta formalnost urejena. Izredni občni zbor bo predvidoma prve dni decembra. Odbornik Valter Stanissa je v nadaljevanju seje orisal potek pobud v zvezi z regulacijskim načrtom občine Devin Nabrežina. Kmečka zveza je izdelala svoja dopolnila k sa-mopopravkom, ki jih je predstavila občinska komisija. Glavni svet je vsekakor podčrtal, da ostaja na staliscu, po katerem je treba načrt izboljšati do najveCje možne mere. V tem smislu se zveza zavzema za skupno akcijo vseh kmetov, na programu pa ima vrsto srečanj s strankami in upravitelji. Glavni svet je namenil pozornost tudi novi razvrstitvi območij z omejenimi naravnimi danostmi, o Čemer je zveza pisala pismo Zupanom, s staliSCem, naj bo v omenjeno razvrstitev vključeno celotno ozemlje tržaške pokrajine. S predlogom pristojnih oblasti namreč zveza ne soglaSa. Na koncu je bil na glavnem svetu govor Se o bodočih pobudah zveze in kongresu vsedžav-no konfederacije kmetov, ki se ga bodo kot vselej udeležili tudi predstavniki KZ. Glavni svet je sprejel v organizacijo deset novih elanov, ob zaključku seje pa je predsednik Debeliš Se predlagal, da bi se predstavništvo naših kmetov udeležilo razstave kmetijskih pridelkov v Fanu, v deželi Marke, kjer so bili pravkar na uspeli ekskurziji oljkarji. V Fanu so prijazni gostitelji izrekli to Zeljo, prisotnost naših kmetovalcev pa bi potekala tudi kot srečanje dveh kultur. (D.U.) NOVICE Sporočilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza je vinogradnikom poslala dopis, s katerim obveSCa, da je Dežela od pristojnega ministrstva prejela dovoljenje za povečanje obsega vinogradniških površin za 900 hektarov. Deželno od-bornistvo pa je že pripravilo osnutek pravilnika za brezplačno dodelitev dovoljenj za posaditev novih vinogradov vinogradnikom, ki bodo za to zaprosili. Kmečka zveza obveSCa, da bo treba prošnji priložiti melioracijski načrt kmetije, iz katerega bo razviden pozitivni ekonomski učinek, ki ga bo kmetija dosegla z novimi vinogradi. Vsekakor pa je priprava melioracijskega naCrta kmetije zahtevna in zamudna, ker mora biti načrt sestavljen iz dveh obračunov pred in po investiciji, ter iz analitičnega opisa naložb, ki bodo izvedene, ter pozitivnih učinkov, ki jih bo kmetija dosegla. KZ poziva zainteresirane vinogradnike, naj se za ustrezno in pravočasno pomoč Cimprej zglasijo v uradih Kmečke zveze pri odgovornih za strokovno službo. Davek IRAP Ta teden se je minister za finance Visco sestal z predstavniki stanovskih organizacij kmetov glede deželnega davka na produktivne dejavnosti. Srečanja se je udeležil tudi minister za kmetijstvo De Castro. Minister za finance je vzel v vednost staliSCa kmetijskih organizacij, ki so s podatki dokazale, da so kmetje z uvedbo davka IRAP doživeli prekomerno davčno obremenitev. Minister Visco se je obvezal, da bo v najkrajšem Času sprejel ustrezen ukrep, sa Se količnik davka, ki je namenjen kmetijskemu sektorju primerno prilagodi. Ukrep bodo verjetno sprejeli že na prihodnji seji vlade. Pismo javnim upravam Kmečka zveza je te dni poslala javnim upravam na Tržaškem pismo, kateremu je priložila dokument kmetijskega ministrstva v zvezi z novo razvrstitvijo območij z omejenimi danostmi, v smislu zakonskega odloka St 146/97. Omenjeni predlog predvideva bistvene spremembe v tržaški pokrajini. Dejansko naj bi bila v celoti priznana kot območje z omejenimi danostmi le dolinska občina, medtem ko bi bile vse ostale občine upoštevane le delno. KmeCka zveza je ob tem izrazila staliSCe, da imna celoten teritorij tržaške pokrajine pogoje, da se uvrsti v omenjeno območje. Glede na važnost vprašanja je Kmečka zveza predlagala srečanje med predstavniki vseh strokovnih kmečkih organizacij in občin na Tržaškem. KORISTNI NASVETI Kmečka opravila v novembru V novembru se dnevi krajšajo, manj je tudi kmetijskih opravil. Pozornost bomo tokrat usmerjali pravilnemu razvoju mladega vina, pospravljanju pridelkov in pa obrambi pred prihajajočim mrazom. Vinograd - Veliko vinogradnikov je v tem Času že začelo z obrezovanjem trte, bolje pa je, da to opravilo preložimo na konec zime. Trte, ki so obrezane jeseni, lahko v primeru zelo mrzle zime slabo brstijo. Sedaj naj obrezujemo je v večjih vinogradih, da tako pridobimo na Času. Praviloma v tem mesecu trte gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Za trte v polni proizvodnji bomo okvirno porabili sledeče količine: 30-40 kg/ha fosforja (150-200 kg/ha superfosfata) in 90-120 kg/ha kalija (180-240 kg/ha kalijevega sulfata). V primeru, da je zemlja uboga na magneziju, zamenjamo kalijev fosfat s 300kg/ha kalijevega in magnezijevega sulfata. Namesto omenjenih pa lahko uporabimo eno samo gnojilo, ki vsebuje bodisi fosfor kot kalij. V prodaji dobimo tudi taka mešana gnojila, ki vsebujejo velik odstotek fosforja in kalija, zelo malo pa dušika. Klet - Mlademu vinu moramo v tem Času posvetiti nekaj vec pozornosti. Zelo priporočljiva je kemijska analiza vina, s katero nam v laboratoriju ugotovijo skupno kislino, vsebino skupnega in prostega žveplovega dvokisa, količino etiliCnega alkohola in po potrebi hlapno kislino. Posebno važno je žveplanje. Vsebina prostega žveplovega dvokisa ne sme pasti pod minimalno količino, kajti v nasprotnem primeru vino porjavi in se tako pokvari. Ta količina znaša okvirno 12 do 15 miligramov na liter, za dosego te količine pa dodamo vinu 8 do 10 gramov kalijevega me-tabislufita na hi. Vsekakor pa tocnejši od- merek določi strokovnjak potom laboratorijske analize. V tem Času opravimo prvi pretok, če tega nismo Se storili, pred tem pa kontroliramo obstojnost vina z zračnim testom. Kozarec vina pustimo na zraku in če po enem dnevu porjavi, ga moramo dodatno žveplati z dozo, ki jo svetuje strokovnjak na podlagi analize. Zelo je važna tudi organoleptična kontrola, na podlagi katere preverimo zdravstveno stanje vina. Na ta način lahko ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ciku, vlecljivosti, ocetnemu ciku in drugimi napakami. Bolje je, da to opravimo kar pogostoma. Skrbno moramo paziti, da je v tem Času, pa tudi pozneje, posoda vedno polna, da ne bi vino prišlo v dotik z zrakom in se zato pokvarilo. Za vsak specifični problem v zvezi z vinom pa se obrnemo na strokovno službo. Oljeni nasad - November je mesec, ko pobiramo oljke, kot smo že izčrpno pisali prejšnji teden. Takoj po pobiranju po potrebi oljke poškropimo z bakrenimi pripravki proti oljeni kozavosti. Bolezen se pojavi predvsem na starejših in slabo vzdrževanih oljkah. Sadni vrt - Veliko dela nas Čaka tudi v sadnem vrtu. Če listje sadnega drevja Sele odpada je Se Cas, da škropimo proti glivičnim boleznim s pripravki, ki smo jih svetovali prejšnji teden. November je primeren tudi za sajenje novih sadnih dreves, Ce ni premrzlo. Tudi v sadovnjaku, tako kot v vinogradu, gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili, ki jih podkopljemo. Zelenjavni vrt - V novembru je dela na vrtu bolj malo. Na prosto lahko že sejemo grah, vendar le v zavetju in v milejših krajih in dnevih. Nadalje sadimo Česen, v zaprte grede pa sejemo zelo rane sorte cvetače, solato rezivko, Špinačo in motovilec. Pobiramo cvetaCo, korenje, zelje, ra- die, solato, cikorijo in motovilec, ki smo ga že zgodaj sejali. Rdečemu radicu iz Trevisa zavežemo skupaj liste, da postane notranjost bela. Cas lahko izkoristimo, da si uredimo majhen tunel iz plastične folije, ki naj bo Čimbolj prozorna. Med najtoplejšimi urami v sončnih dneh naj bo tunel odkrit, da se ne bi rastline preveč ogrele. Lahko povrtnine, posebno tiste, ki jih bomo kmalu pobrali, pred mrazom zavarujemo tudi s pajCevinastim vlaknom, suhim listjem ali slamo. Stalno moramo nadzorovati povrtnine v skrambi, kot so krompir, Čebula, Česen in druge. Morebitne gnile ze-lenjadnice moramo takoj odstraniti. Ce zelje in repe Se nismo kisali, to opravimo sedaj. Zelenjadne glave po pobiranju pustimo par dni v zaprtem prostoru, da se nekoliko ogrejejo. Na dno posode damo cele zeljnate liste. Nato v posodo spravimo prvo plast naribanega zelja. Nad plastjo potresemo sol in zelje dobro in moCno potlačimo. Spet spavimo drugo plast naribanega zelja, na katero potresemo sol in tako dalje. Okvirno porabimo za 10 kg zelja približno 100 gr soli. Na vrh položimo lesene deske, ki naj bodo nekoliko odmaknjene ena od druge. Deske obtežimo z dovolj težkim kamnom, kateri naj se ne moči v vodi, ki se med kisanjem izloCa. Zelje naj tako stoji približno 20 dni. Med tem časom občasno odstranjujemo peno, ki se tvori med kisanjem. To je ogljikov dvokis, ki nastaja med fermentacijo in med katero nastaja mleCna kislina. Okrasni vrt - Se je Cas, da sadimo Čebulnice, ki svetijo zgodaj pomladi. Proti koncu meseca sadimo vrtnice in cvetne grmovnice. Malo trpežne lonCnice spravimo pred mrazom v prezimovališče. Ce temperatura ostane visoka, bomo Se enkrat pokosili trato, vendar ne v mrzlih dneh. dr. Magda Sturman NEDELJSKE TEME Nedelja, 1. novembra 1998 Nadiške doline je treba ovrednotiti, spodbujati je treba sodelovanje med njimi in čedajsko javno upravo, treba je ustvariti možnosti za podjetništvo, tudi mladi potrebujejo spodbude in pomoč. V tem okviru deluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki skuša povezovati številne stvarnosti in dejavnosti, prisotne na beneškem območju. O stanju in o težavah, s katerimi se soočajo v Na-diških dolinah, smo se pogovorili z Borisom Stocco (na sliki, foto Kroma), ki sodeluje s čedajsko strukturo SDGZ. Kot je povedal, so potrebni tesnejši stiki med Čedadom in Nadiškimi dolinami. Do nedavnega so bili stiki težki, v zadnjem času pa se stanje spreminja, saj sta mesto Čedad in Gorska skupnost Nadiških dolin pokazali zanimanje za gospodarski razvoj Nadiških dolin in za razvoj turističnega potenciala. Morebitne posege je treba seveda usklajevati, Čedad pa predstavlja odlično izhodično točko za neonesnažene in panoramske Nadiške doline. Ljudje morajo vedeti zanje, pravi Stocca, ker jih malokdo pozna, celo v Vidmu slabo poznajo njihove lepote. Pomemb- no je izpostaviti ter reklamirati lokalne proizvode in pridelke, kot so med, gubanca, sadje, marmelade, sir itd., z njimi seznaniti širšo javnost in oživeti ekonomijo, ki je trenutno v zastoju. V zadnjih letih so ljudje, še najbolj mladi bežali iz Nadiških dolin, tako da je nujno kaj ukreniti. Pri SDGZ se trudijo, da bi seznanili institucije s svojo povezovalno vlogo med Čedadom in Nadiškimi dolinami, cilj pa je spodbujati gospodarske dejavnosti, za kar je treba nuditi nove mož- nosti že obstoječim podjetjem in spodbujati rojstvo novih dejavnosti. Obstajajo mladi, ki imajo dobre in zanimive načrte, drugi imajo perspektivne zamisli, od koder občutek, da se čutijo navezani na svojo zemljo in hočejo tam ostati ter prispevati k njenemu razvoju. Zanimive ideje so npr. proizvajanje jabolčnika iz znanih jabolk »sevk«, vina in žganja ter nasploh razvijanje značilnih proizvodov Nadiških dolin s posebno znamko. Mladi dekleti sta že razvili proiz- vodnjo keramičnih izdelkov, v načrtu pa sta tudi odprtje stalne razstave in laboratorija, namenjenega otrokom. Problem je vsekakor v tem, da kljub obstoječemu tržišču ni njemu primernega podjetništva. Bistveno je nuditi storitve na teritoriju, za kar bi lahko ustanovili zadruge, tudi v luči turističnega razvoja, ki mora preko poklicnega izobraževanja mladih. Pomembno je torej ovrednotiti pristnost pridelkov iz Nadiških dolin, kjer nedvomno prednjači slovita gubanca. Stocca je potožil, da je v zadnjem času kakovost padla, saj je v luči široke distribucije prevladala količina. To je zelo negativno, je dejal, potrebno je njeno ponovno ovrednotenje. Tudi kmetijstvo gre gledati v drugačni luči, saj je treba poleg pridelovanja osredotočiti pozornost na ohranjanje teritorija. Pomembno je skrbeti za okolje in vztrajati pri proizvodnji tipičnih pridelkov (med, jabolka) ter ustvariti pogoje za turistični razvoj, za kar bi poleg okolja in gostinske ponudbe lahko nudili tudi kulturne in druge pobude. Govor je seveda o kakovostnem in ne o masovnem turizmu, za ljudi bi lahko začrtali »arhitektonske« oz. kulturne poti, ki bi odgovarjale tudi družinam. V ta okvir spada tudi gostinska ponudba, kulinarični in kulturni ponudbi pa nedvomno prispeva združenje »Invito« (Vabilo), ki je tudi letos v tem obdobju priredilo pobudo »Vabilo na kosilo«. Slednje poteka v organizaciji istoimenskega združenja domačih gostincev s sodelovanjem SDGZ, Gorske skupnosti Nadiških dolin, videmske pokrajine in videmske trgovinske zbornice TRADICIONALNA POBUDA / LETOS OD 30. OKTOBRA DO 20. DECEMBRA »Vabilo na kosilo« zdaj že eden od razpoznavnih znakov Nadiških dolin 30 \OTTOBRF. j 20 iDICEMBRE 1998/ 'mm N E L L JE VALU DEL NATISONE VABILO NA KOSILO IN LADU NG Z UM ESSEN '»r w Pkovlncia im Upi m CaMI/RA Pl COMMLRCIO Pl UPIM: Comu m: Pi Civjpau: A/cofm Akogaziom pr t Commi roantj - Upi sr C O M U N n A M O N I' A N A I •; !,y V VL; : Oti. N VIISONE Sdavs nmu * I Vk > U .Ni ONI Rtv.ivN xu: L CON O M s CA SiOViNA Združenje »Invito« (Vabilo), ki že osem let zapored prireja pobudo »Vabilo na kosilo«, predstavlja nedvomno eno izmed najbolj dinamičnih stvarnosti Nadiških dolin. »Vabilo na kosilo« ni le gostinska ponudba, a služi predvsem za promocijo teritorija, njen namen pa je tudi utrjevati stike s čedajsko občino. Kdor se bo podal v gostilne in restavracije v okolici Čedada, Grmeka, Podbonesca, Stlenarta, Spetra, Sovodenj, Tarbija, Hlodiča, Petjaga in drugih vasi bo med drugim dobil žig, s katerim bo imel pravico do polovičnega popusta za obisk langobardskega templja. Delovanje združenja privlači čedalje več ljudi in turistov, saj nudi značilne in pristne proizvode, poleg tega pa so v raznih restavracijah na ogled lokalni proizvodi (od kmetijstva do obrništva), tako da se tudi institucije zanimajo za udejstvovanje združenja, ki večkrat ne zmore zadovoljiti povpraševanja. Letošnja jesenska ponudba predvideva za november kostanje in gobe, decembra pa bo v raznih kulinaričnih variantah na vrsti jabolko vrste »seuka«, vse to pripravljeno po starih in na novo odkritih beneških receptih. Kot pravi podpredsednica združenja Teresa Covaceusza-ch, ob značilni kuhinji ne moremo mimo življenja in ljudi Nadiških dolin, ki so od nekdaj zemlja kmetov. Slednji so svojo hrano prilagodili delu na poljih in ustvarili kuhinjo, ki je »revna« a obenem zelo okusna, oplemenitena z začimbami in s pravilno mero hranilnih sestavin. Za vsakim krožnikom se torej skriva domača kultura, gastronomska pobuda »Vabilo na kosilo« pa je pravi dokaz, kako je lahko hrana povezana s teritorijem. Da bi čimbolj ovrednotilo domačo beneško kuhinjo ponuja združenje stare tradicionalne recepte kot so bizna (kisla repa s krompirjem), štakanje, Stoka, štokalca (krompirjev pire s sezonsko zelenjavo), burje (kostanj), žličnjaki (cmoki z moko in vodo), fancel (pogačica z »me-derjavko«), štruki (kuhani ali cvrti štruklji iz testa za guban-co). Poleg tega so na mizah gobe in divjačina, ki se odlično spajajo s kakovostnimi furlanskimi vini. Organizatorji toplo vabijo vse na obisk Nadiških dolin in njihovih pristnih dobrot v pričakovanju na spomladansko prireditev, ko bodo na vrsti domača zelišča. A. G. ter čedajske občine. Pobudo prirejajo že osem let zapored, udeleži pa se je vse več ljudi, ki se ob domači hrani zanimajo tudi za krajevno kulturo in tradicijo, kar pozitivno vpliva na razmere v Benečiji. Prireditev bo trajala do 20. decembra, november bo v znamenju kostanja in gob, decembra bo v ospredju jabolko domače vrste »seuka«. Okoli Nadiških dolin se torej prepleta vrsta pobud in zanimanja (od go- stiln do seminarjev itd.), manjka pa povezovalna nit. SDGZ si prizadeva zapolniti to vrzel in usklajevati razne pobude, gledati pa je treba tudi v inozemstvo (obetavno je npr. avstrijsko tržišče). Bistveno je vsekakor reklamirati značilnosti Nadiških dolin in dobiti nove poti za turizem, tudi glede na pristop Slovenije k Evropski uniji, saj Benečija ne bo več tako »zaprta« in zapostavljena. Aljoša Gašperlin Izredni in 22. redni občni zbor SDGZ bo 22. novembra v Trstu Pred dnevi se je sestalo predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in dokončno potrdilo datum za 22. redni občni zbor Združenja, ki bo v nedeljo, 22. novembra, dopoldne v kongresnem centru Tržaškega sejmišča. Najprej bo izredni občni zbor, na katerem bodo ob prisotnosti notarja sprejeli popravke statuta, v skladu z novim zakonom o nepridobitnih ustanovah in društvih. Sledile bodo redne obveznosti občnega zbora: poročila, obračun o poslovanju, proračunu za naprej in volitve novih vodstvenih organov. V javnem delu, ki se ga bodo udeležili ugledni gosti, v predstavništvu oblasti, ustanov, sorodnih stanovskih organizacij idr. organov, pa bo dovolj prostora za široko razpravo o zadnjem obdobju, o sedanjem gospodarskem trenutku in perspektivah za naprej. 2e sedaj so lepo vabljeni vsi člani in ostali gosti, da si rezervirajo čas in se udeležijo pomembnega zasedanja, posvečenega krajevnemu gospodarstvu, v obmejni in čezmejni razsežnosti, naše in drugih sodednjih dežel in držav. Pokrajinski občni zbor za Benečijo bo 9. novembra v Čedadu V pripravi na osrednji občni zbor je bil sklican pokrajinski občni zbor SDGZ za videmsko pokrajino, ki bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu SDGZ v Čedadu. Gostinci, obrtniki, trgovci in samostojni poklici iz Benečije se bodo sestali, da bi obravnavali nelahke razmere, v katerih delujejo kot krajevni gospodarstveniki in manjšinci. Svežo in živo stran predstavljajo gostinci, kot priča tudi današnja stran posvečena Vabilu na kosilo v Nadiške doline; okrog teh pa rasejo v zadnjih letih in se širijo še druge pobude, kjer podjetniki nastopajo skupaj, lokalno in tudi peko meje v vse smeri. Po obveznih točkah, poročilu pokrajinskega predsednika Igorja Conta, razpravi, volitvami novega vodstva, bo družabno srečanje vseh udeležencev v gositlni, ki sodeluje pri pobudi Vabilo na kosilo. Občni zbor sekcije samostojnih poklicev 13. novembra na Opčinah Najmlajša sekcija SDGZ, ustanovljena leta 1995, bo imela svoj drugi občni zbor v petek, 13. novembra, zvečer v novem Hotelu Daneu na Opčinah. Predsednik sekcije, inženir Marko Stavar, bo poročal o prvih korakih, ki jih je v teh letih opravil odbor, da bi vključil čimveč slovenskih profesionalcev. Jedro sekcije predstavljajo zdravniki, načrtovalci (geometri, inženirji, arhitekti), pravniki, davčni svetovalci (knjigovodje in komercialisti), drugi svetovalci, društva samostojnih poklicev, glasbenikov itd. V sestav sekcije pa so vključeni še finančni svetovalci in zastopniki zavarovalnic. Občni zbor naj bi nudil priložnost za boljše medsebojno poznavanje med včlanjenimi in drugimi samostojnimi poklicnimi delavci, zato so na občni zbor, ki se bo sklenil z družabno večerjo, ob bifeju, v restavraciji Daneu, toplo vabljeni prav vsi slovenski samostojni poklici. r OCENE / DAN VARČEVANJA n GOETEBORG / POLEMIKE PO POŽARU V DISKOTEKI »Investicijska pomlad« zbližala Ciampija in Fazia Zakladni minister in guverner za relansiranje razvoja in dela RIM - »Razhajanje« o perspektivi italijanske gospodarske rasti, kateri so se v zadnjih dveh dneh na Široko razpisali Časopisi, je včeraj prepustilo mesto »strinjanju« o načinu spodbujanja razvoja, kjer je v prvi vrsti relansiranje investicij. Carlo Azeglio Ciampi in Antonio Fazio sta se včeraj znašla skupaj na slovesnosti ob svetovnem dnevu varčevanja in - za razliko od Četrtkove avdience v parlamentarni proračunski komisiji - podala v bistvu enake ocene konjunktur-nih gibanj. Med zakladnim ministrom in guvernerjem ni »nobene polemike«, je bilo sporočilo, ki sta ga namenila javnosti in gospodarsko-fi-nancnim krogom, ki jim vsaka polemika v tem trenutku jemlje že sicer načeto zaupanje v prihodnje gospodarske trende. Posebno pri nekaterih točkah sta imela »politik« Ciampi in »tehnik« Fazio praktično enaka toenja. Guverner je prvi postavil akcent na potrebo po relansiranju investicij: »Odpira se nova faza gospodarske politike, ko bo treba obstoječe potencialnosti usmeriti v večje investicije in v višjo zaposlenost.« Ciampi se strinja: »Italija potrebuje investicijsko pomlad, ta cilj pa bo mogoče doseči z novim programiranjem, s sodelovanjem med javnim in zasebnim sektorjem in s socialnim paktom.« Toda razpoložljivi resurzi so omejeni, zato bo treba omeje- vati tekoče odhodke iz državne blagajne, opozarja Fazio, s Čemer se seveda Ciampi, ki gotovo ni minister z odprto denarnico, popolnoma strinja, tokrat z obujanjem lahkotne potrate javnega denarja v obdobju 1965-1990. Minister in guverner se torej ne strinjata le o potrebi po relansiranju vlaganj, ampak tudi s potrebo, da naložbe ne povzročijo proračunskih neravnovesij, kar bi Italijo stalo tako mučno dosežene javnofinančne stabilnosti. Enaka sinto-nija vlada tudi okrog davčne teme: davčni pritisk je treba ublažiti, Ce naj bodo podjetja akterji novega razvoja in zaposlovanja, opozarja guverner, medtem ko Ciampi dodaja še potrebo po znižanju cene dela. Uglašenost med obema protagonistoma italijanskega gospodarsko-financnega sistema je še bolj pomembna z ozirom na najnovejše podatke, ki jih je Banka Italija objavila včeraj v svojem oktobrskem statističnem biltenu. Tveganje recesije je konkretno, izhaja pa iz finančne krize, ki je prizadela Daljni vzhod in jugovzhodno Azijo, Rusijo in delno tudi Latinsko Ameriko. Centralna banka napoveduje, da se bo gospodarska rast v industrijskih državah omejila na 2%, za Italijo pa ugotavlja, da je stalno delovno mesto vse bolj redek pojav in da je cena dela, za razliko od cene denarja, še daleC od evropske ravni. Ob 60 mrtvih veliko hudo ranjerah mladih Preiskovalni organi ne izključujejo možnosti, da je šlo za atentat - Maša v katedrali GOETEBORG - V požaru, ki je izbruhnil v makedonskem kulturnem centru, za praznovanje halovveena spremenjenem v diskoteko, naj bi zaenkrat umrlo 60 in ne 67 mladih. Tako zagotavljajo policijski viri, ki spodbijajo prejšnje informacije, vsekakor pa se bo število žrtev nedvomno zvišalo. Od skupnih skoraj 200 ranjenih, jih je namreč 40 s težkimi posledicami, 28 pa jih je na intenzivnem zdravljenju. Tudi različni podatki o številu žrtev in ranjenih potrjuje vtis, da švedski pristojni organi nimajo prave slike o posledicah požara, na slabo koordinacijo pa opozarjajo tudi svojci mladih, katerim niso znali povedati, kje se kdo od ranjenih zdravi. Ob tem pa je vrsto polemik sprožila tudi ugotovitev, da je v švedskih bolnišnicah vsega 27 ležišč za ranjence s hudimi opeklinami, zaradi tega so morali nekatere ranjence prepeljati v norveški Bergen. Isti viri tudi pravijo, da so zaenkrat ugotovili istovetnost samo 20 mladih žrtev. Se vedno pa je tudi nejasno, kako in zakaj je prišlo do požara. Policija pravi, da so pričevanja preživelih zelo zmedena in da bo treba počakati na poročilo strokovnjakov. Prokurator Ulf Noren je novinarjem povedal, da je zaenkrat 50 ods. možnosti, da je bil požar podtaknjen. V goteborški katedrali pa je bila v petek maša v spomin na mlade žrtve, cerkvenega obreda se je udeležil tudi švedski premier Goran Persson, v cerkvi pa so se zbrali tudi predstavniki vseh skupnosti priseljencev, ki živijo na tistem območju. VATIKAN / GOVOR JANEZA PAVLA II. Cerkev se kesa gorja inkvizicije Papež se je zavzel tudi za ovrednotenje vloge starejših oseb VATIKAN - Cerkev bo prosila odpuščanje za gorje, ki ga je prizadela inkvizicija, a pod dvema pogojema. Najprej bo treba natančno upošte- RUSIJA / PROTI FINANČNI IN GOSPODARSKI KRIZI Vlada pripravila »sovjetski« načrt Tako ocenjuje Mednarodni denarni sklad - Kaj bo s posojilom? MOSKVA - Ruska vlada je vCeraj po Vec tednih razprav o programu za premostitev hude finančne in gospodarske krize odobrila zasilne ukrepe, ki so po prvi oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zelo daleč od njegovih sugestij in moCno spominjajo na nekdanje sovjetske plane. N tej osnovi Rusija za zdaj seveda ne more računati na dodelitev nujno potrebnega obroka posojila v višini 4, 3 milijarde dolarjev. Program vlade po doslej objavljenih osnutkih predvideva večje vmešavanje države v gospodarstvo kot tudi subvencije zlasti za velika podjetja. Predloge o spremembi programa, ki gre jutri v dumo, naj bi sprejeli do prihodnjega četrtka, je napovedal premier Jevgenij Primakov in dodal, da gre za sveženj ukrepov, ki jih bo mogoče stalno spreminjati. Država bo bolj posegala na področje gospodarstva, je priznal Primakov, vendar to ne pomeni opuščanja tržnega gospodarstva. Primakov je zavrnil govorice o načrtovani zamrznitvi cen živil, potrdil pa je, da bodo za nekatera pomembna zdravila določili najvišje cene. Glede sanacije proračuna ruski premier ni izključil emisije denarja in priznal, da je del posojil IMF Rusiji pristalo v »umazanih rokah« in bilo utajenih. Po mnenju IMF pomeni protikrizni program »bistveno nazadovanje v procesu razvoja tržnega gospodarstva«, zelo ostre kritike pa namenja sklad ruskim načrtom za sanacijo bančnega sistema in namenu vlade, da bi ustanovila državno banko za obnovo, ki naj bi izbranim podjetjem podeljevala sredstva za vlaganja. Po mnenju IMF manjkajo v programu ukrepi za zmanjšanje proračunskih izdatkov. IMF vztraja med drugim tudi pri zmanjšanju števila državnih uslužbencev. Vlada se ne strinja z vsemi točkami kritike IMF, vendar pa Rusija ne bo »na kolenih« prosila za izplačilo posojila, je poudaril Primakov. Minister za gospodarstvo Andrej Sapo-valjanc je na seji vlade predstavil mračno podobo gospodarskega položaja v Rusiji. Samo v septembru se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 15 odstotkov. Kljub zasilnim ukrepom se bo BDP v prvi polovici prihodnjega leta zmanjšal do tri odstotke, vlada pa bo skušala preprečiti, da bi letna stopnja inflacije prihodnje leto presegla 30 odstotkov. Vodja federalne komisije za trg vrednostnih papirjev Dmitri Vasiljev je menil, da so napovedi vlade nereahstične. Načrti za stabilizacijo gospodarskega in socialnega položaja kot tudi za prestrukturiranje zamrznjenega trga kratkoročnih državnih obveznic zahtevajo namreč tako visoke državne izdatke, da bi bila potrebna emisija denarja v višini do 200 milijard rubljev (približno 20.000 milijard lir). vati zgodovinski kontekst, v katerem je to cerkveno sodišCe za preganjanje krivovercev delovalo, in ga še natančneje raziskati. Zgrešeno bi bilo, Ce bi o inkviziciji sodili le na osnovi negativnega stereotipa, ki se je uveljavil v splošnem mnenju. Poleg tega pa bi ob katoliški Cerkvi morali prositi za odpuščanje tudi drugi, pravzaprav vsi, še zlasti pa tisti, ki so odgovorni za usodo narodov, ki so danes v vojni. Tako je povedal papež Janez Pavel II., ko je vCeraj govoril na simpoziju o inkviziciji, ki se je v Vatikanu pričel že v četrtek in pri katerem sodelujejo največji izvedenci iz vsega sveta. Papež je opozoril, da je o tem »bolečem poglavju« cerkvene zgodovine pisal v svoji encikliki »Tertio millenio adve-niente«, v kateri je izrazil tudi upanje, da bo sveto leto priložnost za očiščenje grehov in za spravo med vsemi ljudmi dobre volje. Papež pa je včeraj govoril tudi na mednarodni konferenci o Cervi in priletni osebi, ki se je prav tako odvijala v Rimu. Izkoristil je priložnost, da se je zavzel za ponovno ovrednotenje vloge starejših ljudi. Dejal je, da bi bilo treba naše družbe na novo premisliti, tako da bi v njej uživali polno dostojanstvo vsi njeni elani, še posebej pa starejši. Papež je potrdil obsodbo evtanazije. NOVICE Irak prekinil sodelovanje z inšpektorji ZN BAGDAD - Irak se je odločil popolnoma prekiniti sodelovanje s skupino inšpektorjev ZN za nadzor razoroževanja, so uradno sporočili v Bagdadu. Odločitev je začela veljati vCeraj. Kosovo: opazovalci ZDA »zasebniki« LONDON - Ameriška vlada bo po poročanju londonskega časnika Guardian svoj delež 2.000 neoboroženih opazovalcev na Kosovu prepustila zasebnemu podjetju DynCorp iz ameriške zvezne države Virginia. Podjetje bo po naročilu VVashingtona na Kosovo odposlalo 150 nadzornikov, ki bodo skupaj z ostalimi opazovalci iz držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) skrbeli za nemoteno vračanje beguncev na njihove domove. Podjetje je že v BiH tri leta dajalo na razpolago svoje uslužbence za policijske enote in enote za posredovanje. Tudi v britanskem kontingentu po poročanju Časopisa ne bodo več služili samo aktivni vojaki. Bombni atentat v vzhodnem Pakistanu ISLAMABAD - V bombnem napadu v vzhodno-pakistanskem obmejnem mestu Sialkot sta bili po podatkih policije ubiti dve osebi, 32 pa ranjenih. Razstrelivo je eksplodiralo v bližini mošeje sunitskih muslimanov. Za dejanje za zdaj še nihče ni prevzel odgovornosti. Porast revščine v državah v razvoju PARIZ - V 90-ih letih je v državah nekdanjega vzhodnega bloka prag revščine prestopilo vec kot 150 milijonov ljudi, v svojem poročilu o socialnem položaju v državah v prehodu ugotavlja Program ZN za razvoj. Revščina se je najbolj povečala v Rusiji, Armeniji in Gruziji, kjer je revnih 30 in 40 odstotkov Ijudi.Belom-sija, Romunija, Slovaška in Bolgarija so manj prizadete, saj je revnega med 10 in 20 odstotkov prebivalstva, medtem ko na Poljskem, Češkem, Madžarskem in v Sloveniji revnih praktično ni, ugotavlja organizacija. Poročilo poudarja, da bi bili ustrezni posegi države v dogajanje ob ohranjanju določene stopnje liberalizacije v prihodnje nujni. Ce bodo države v tranziciji obnovile gospodarsko rast, bodo lahko stopile v drugo fazo tranzicije, pri Čemer pa bodo morale reforme upoštevati zaščito "človeškega potenciala" in obnovo mreže socialne varnosti, svoje poročilo zaključuje Program ZN za razvoj. Na Sardiniji spodletel poskus ugrabitve OLBIA - Na področju Loiri-San Paolo je skupina oboroženih moških vdrla v kmetijski obrat Maria Mure, zvezala je 14-letnega Alessandra in skušala odvleci Maria. Vendar pa je skupini treh ali štirih poskus spodletel, po še nepopolnih informacijah naj bi oCe zbežal ugrabiteljem, sin pa naj bi tudi razvezal vrv, s katero so ga zvezali in naj bi še skoraj povsem prost pričakal karabinjerje. Fanta so pospremili na karabinjersko postajo v Olbio, oCe pa je pohcijske agente spremil v lovu na ugrabitelje. Mario Mura je brat bolj znanega Antonia, lastnik sirar-skega obrata in bivši župan Buddusoja. Do poskusa ugrabitve je prišlo prav v obratu Mura, ki je v občini Olbia na cesti proti kraju Loiri, nedaleč stran od starega letališča Venafiorita. r VESOLJE / NADALJUJE SE ODPRAVA DISKOVERVJA n »Leteči senator« dobro prestaja Medtem pa se v ZDA vse bolj širi pravcata »Glenn-manija« VVASINGTON - »Leteči senator« John Glenn je vCeraj preživel izredno intenziven dan v vesolju, kjer se nahaja skupno s šestimi drugimi elani posadke Disco-veryja od minulega Četrtka. Takoj po prebuditvi je v živo odgovarjal na vparanja treh skupin študentov. Spraševali so ga o njegovi prvi vesoljski odpravi v letu 1962, o značilnostih Disco-veryja in se o marsičem, najbolj pa se je razveselil vprašanja, ali se v vesolju poCuti mlajšega. »Da,« je dejal, »a jaz se počutim mlajšega vedno,« je pristavil. Glenn je očitno s tem hotel na neki naCin reagirati na vlogo poskusnega kunca, ki jo igra v" vesolju za razne eksperimente o staranju. In dejansko ga je vCeraj takoj po pogovoru s študenti vzel v roke zdrav- nik Scott Pazynski, da je na njem opravil vrsto testov ter mu med drugim odvzel vzorce krvi in urina. Sicer pa tudi sam »leteči senator« vodi na krovu Discoveryja nekatere poskuse o značilnostih novega materiala imenovanega »aerogel«, ki bo mogoče nekoč zamenjal steklo. Vse kaže, da Glenn kljub svojim 77 letom dobro prestaja napor vesoljske odprave. V ZDA pa je postaja vse bolj popularen. Siri se prava Glenn-manija. New-yorški župan Rudolph Giuliani razmišlja, da bi mu ob povratku iz vesolja priredili triumfalen sprejem v tej prestolnici sveta. Vesoljski odpravi Di-scoveryja posvečamo 10. in 11. stran današnjih Nedeljskih tem. NOVICE NOGOMET / VČERAJ V A LIGI - NOGOMET / SINOČI V A LIGI n Krajicek in Kafelnikov v finalu STUTTGART - Finalista teniškega turnirja v Stuttgartu sta Nizozemec Richard Krajicek in deseti nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov. Krajicek je v polfinalu izločil prvega nosilca in prvega s svetovne teniske lestvice Američana Peta Samprasa. V njunem sedmem dvoboju je Krajicek slavil že petič, in sicer s 7:6 (2), 4:6, 7:6 (5). Kafelnikov je v dveh nizih s 6:2 in 7:5 odpravil dvanajstega nosilca Šveda Jonasa Bjorkmana. Piercova zlahka premagala poškodovano Farino LUKSEMBURG - Francozinja Mary Pierce je zmagovalka teniškega turnirja v Luksemburgu. V finalu je Piercova, druga nosilka, premagala Italijanko Silvio Farino s 6:0 v prvem nizu, v drugem pa je pri izidu 3:0 Farina zaradi poškodbe dvoboj predala. Piercova je dvoboj zaCela odločno in je popolnoma prevladovala. Prvi niz je trajal le 28 minut, že takrat pa so se pokazale zdravstvene težave njene tekmice, ki so ji ob igrišču zaman skušali omiliti poškodbo dimeljskih vezi. Drugič boljši »azzuni« REGGIO EMELLA - Na drugi prijateljski tekmi proti Rusiji so se italijanski odbojkarji oddolžili za petkov poraz in zmagali s 3:2 (15:7, 15:12, 9:15, 12:15, 15:11). Tretja tekma bo danes v Pavii (TV Tmc2). Obe ekipi se pripravljata za nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Italija: Gardini 6 (5+1), Meoni 4 (3+1), Gravina 19 (2+17), Fei 3 (0+3), Papi 26 (12+14), Sartoretti, Bracci 15 (8+7), Rosalba 9 (3+6), Giani 35 (9+26), Bovolenta 14 (4+10), Corsano. De Giorgi ni igral. RUSIJA: Dinejkine 15 (2+13), Kamoutskik 1 (0+1), Olikver 22 (11+11), Culepov 11 (5+6), Kazakov 17 (3+14), Fomin 11 (4+7), Tetouhin 26 (11+15), Jakovlev 24 (11+13), Vizovski 1 (0+1), Jeltuha 1 (0+1), Berezin 1 (0+1), Oučakov, Voronkov. Compagnonijeva športnica leta v zimskih športih MODENA - Deborah Compagnoni si je že drugio leto zapored prislužila naslov italijanske Športnice leta v zimskih športih. Prejela je 89 glasov na 151 in bila daleč boljša od zlatih elanov ekipa boba Guentherja Huberja in Antonia Tartaglie (17 glasov) in tekačice Stefanie Belmondo (11). Compagnonijeva je na olimpijskih igrah v Naganu osvojila zlao medaljo v veleslalomu in srebrno v slalomu. Le točka za Mariborčane LJUBLJANA - Izidi 12. kroga v 1. slovenski nogometni hgi: Potrošnik - Rudar Velenje 0:2 (0:0), Tehnik Domžale - HTT Gorica 1:1 (0:0), Primorje - SCT Olimpija 3:0 (1:0), Živila Triglav - Maribor Teatanic 2:2 (1:0), Korotan - Mura 1:1 (0:0), Publikum - Koper 0:1 (0:1) Vrstni red: Maribor Teatanic 29, HIT Gorica 26, Mura 19, SCT Olimpija 17, Potrošnik 16, Primorje in Rudar 15, Publikum 14, Tehnik Domžale in Korotan 13, Koper 11, Živila Triglav 9. Predstavljen načrt potovanja olimpijskega ognja leta 2000 SYDNEY - Organizatorji olimpijskih iger (OI) leta 2000 v Sydneyju so predstavili naCrt potovanja olimpijskega ognja po avstralskem kontinentu. Bakla, ki jo bodo po tradiciji maja prižgati v grški Olimpiji, bo po krajši poti po Oceaniji na avstralska tla prispela 8. junija. Po pristanku bo baklo do cilja na olimpijskem stadionu v Sydneyju, kjer bo 15. septembra otvoritev OI, poneslo okrog 10.000 ljudi. Vsak bo pretekel med 500 metri in kilometrom, na dan pa bodo skupaj zmogli 270 kilometrov. V stotih dneh bo bakla olimpijsko sporočilo ponesla v tisoč mest, v oddaljene predele pa bo stiriindvajsetk-rat potovala v letalu. 1. SKL Sežana uspešna (Budin 16) SEŽANA - V 10. krogu 1. slovenske košarkarske lige je včeraj sežanski Kraški zidar po podaljšku premagal ZM Lumar z 90:79 (30:34, 72:72). Najboljša strelca pri gostiteljih sta bila Čovič (20 točk) in Jan Budin (16). OSTALI IZIDI: Slovan - Pivovarna Laško 79:92, Postojna - Union Olimpija 62:124, Savinjski Hopsi - Helios 88:75, Loka kava - Krka 77:85, MB Branik - Triglav 97:78. Jutri pester Športel Jutri, ob 22.30 si na programu koprske TV lahko ogledate Sportel, oddajo o zamejskem Športu in športnikih. Pogovor v studiu se bo sukal okoli dejavnosti Športne šole pri SZ Bor, drugi del pogovora pa bo obeležil trener Jadrana Valter Vatovec. Sportelove kamere so zabeležile dogajanje tudi na derbiju v promocijski ligi med nogometnima enajstericama Primorja in Zarje/Gaje, na derbiju košarkarjev kadetov Bora in Kontovela ter na podelitvi priznanj v okviru akcije Šport in šola v Gorici. Govor bo tudi o svečanosti ob 40-letnici Slovenskih športnih iger, ki bo v nedeljo, 8. t.m. ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo prestaviti zajetno knjigo o Športnih igrah. Ne prezrite nagradne igre in zanimivih vprašanj ter rubrike Spori pod Triglavom, ki bo tokrat predstavila koprski atletski klub. Parma nadigrala vodilno Fiorentino Crespo dosegel oba zadetka - Izredno dragocena zmaga Bologne v Benetkah Katastrofa Udineseja Videmsko moštvo visoko izgubilo v Rimu (0:4) Hermann Crespo dvakrat uspešen PARMA - V osrednjem anticipiranem srečanju 7. kola nogometne A lige je Parma povsem zasluženo premagala Fiorentino. Junak tekme je bil Hernan Crespo, ki je dal oba zadetka. To sta bila tudi prva letošnja gola argentinskega napadalca, ki je tako, vsaj včeraj. Cespo je, vsaj včeraj, dobil dvoboj s svojim tekmecem v reprezentanci Batistuto, ki ga je včeraj odlično »pokrival« Thuram. Tudi drugi izraziti Fiorentinin strelec Ed-mundo je bil v težavah, saj ga je Cannavaro skoraj povsem onemogočil. Parmina zmaga je bila zaslužena, saj je imela skozi vso tekmo premoč in tudi veliko veC ugodnih priložnosti za zadetek kot gostje, ki so včeraj delovali precej neučinkovito. Zlata vredne točke je v Benetkah osvojila Bologna, ki je oba zadetka dosegla v drugem polčasu z Binot-tom in Eribertom. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno, naposled pa so Bolonjcani le uveljavili boljšo organizacijo igre. Parma - Fiorentina 2:0 (1:0) STRELEC: Crespo v 36. min. in v 7. min. d.p. PARMA (3-4-1-2): Buffon 6, Thuram 6, Sensi-ni 6.5, Cannavaro 6, Fuser 6, Fiore 6 (46' dp Mussi), Boghossian 5, Benarrivo 6, Veron 6.5, Chiesa 7 (39' dp Longo), Crespo 7 (11' dp Balbo 6), trener Malesani 7. FIORENTINA (3-5-2): Toldo 6, Torricelli 6, Pada-lino 5, Repka 6, Tarozzi 6 (8' dp Falcone 6), Bigica 6 (8' dp Robbiati 6), Amoro-so 6, Heinrich 5.5, Rui Costa 6.5, Batistuta 6, Ed-mundo 5.5, trener Trapat-toni 6. SODNIK: Ceccarini iz Livorna 7. RUMENI KARTONI: Boghossian, Cannavaro, Benarrivo in Torricelli. GLEDALCEV: 26.000. Venezia - Bologna 0:2 (0:0) STRELCA: d.p.: Binotto v 26. min., Eriberto v 50. min. VENEZIA (4-4-2): Taibi 5, Brioschi 5.5, Pavan 6, Luppi 6, Dal Canto 5.5 (29' dp Buonocore 5), De Fran-ceschi 5.5 (9' dp Marangon 6), Volpi 6, lachini 6.5, Pe-done 6 (19' dp Valtotina), Maniero 6, Schvvoch 6, trener: Noveltino 6. BOLOGNA (4-4-2): An-tonioli 6, Paramatti 6, Bia 6, Mangone 6, Tarantino 5.5, Binotto 6 (31' dp Eriberto), Ingesson 6.5, Ma-rocchi 5.5, Nervo 6 (31' Fontolan 6), Andersson 6, Signori 5.5 (31' dp Maini), trener Mazzone 6.5. SODNIK: Bazzoti iz Me-rana 6. RUMENI KARTONI: Pavan, Bia, Pedone, Luppi. GLEDALCEV: 10.000. DANES (14.30): Empoti - Perugia, Inter - Bari, Ju-ventus - Sampdoria, Piacenza - Milan, Salemitana - Lazio, Veicenza - Cagliari. ZAČASNI VRSTNI RED: Fiorentina 15, Juven-tus in Roma 13, Milan in Parma 12, Lazio in Inter 10, Udinese in Bologna 9, Cagliari, Perugia in Sampdoria 8, Piacenza in Bari 7, Vicenza 6, Empoti 3, Venezia 2, Salemitana 1. B liga: visoka zmaga Tre viša TREVISO - V včerajšnji anticipirani tekmi nogometne B lige je Treviso s 4:2 (1:1) premagal Reggino. Za Treviso so bili uspeSni: Beghetto, Adami, Orlando in M. Rossi, za goste je oba zadetka dal Artico. Roma-Udinese 4:0 (1:0) STRELCI: v 45. min. Di Francesco; d.p. v 7. min. Totti, v 13. min. Paulo Sergio, v 26. min. Totti iz 11-m. ROMA (4-3-3): Chi-menti, Aldair 6.5, Žago 6.5 (27' dp Candela), Pe-truzzi 6, Wome 6.5, Tommasi 6.5, Di Biagio 6 (27' dp Alejnicev), Di Francesco 7, Paulo Sergio 7 (43' dp Frau), Del-vecchio 6.5, Totti 7.5, trener Zeman 7. UDINESE (3-4-3): Turci 6.5, Bertotto 5.5, Calori 5, Pierini 5, Na-vas 5 (1' dp Bachini 5), Giannichedda 5.5, Wa-lem 6 (13' dp Appiah 6), Pineda 5.5, Poggi 5, Lo-catelli 5, Amoroso 4.5 (13' dp Sosa 5), trener Guidotin 5 . SODNIK: Messina iz Bergama 6. RUMENI KARTONI: Pineda, Giannichedda in Navas. GLEDALCEV: 48.038. RIM - Videmsko Arag Rubiera - Genertel 20:22 (7:12) RUBIERA - Tržaški Genertel je v 7. kolu rokometne Al lige tesno, toda povsem zasluženo v gosteh premagal Rubiera in je sedaj sam s 14 točkami na vrhu lestvice. Tržačani so vodili od prve do zadnje minute. V prvem polčasu je njihova prednost znašala tudi 7 golov (15:8). Vsa ekipa je odlično igrala tako v obrambi •moštvo je v vCemi tekmi doživelo pravi polom, tako rezultatsko kot s prikazano igro. Roma je namreč vseskozi imela podbudo v svojih rokah in stalno napadala, VidemCani pa so biti povsem nemočni. Povsem so odpovedati na sredini igrišča. Niso izkoristiti niti protinapada, ki je bil zadnja leta glavno Udinesejevo orožje. Skratka, sedanji Udinese je le bleda senca ekipe, ki je vsa ta leta zmagovala, predvsem pa zabavala svoje navijače. Ce so v prvem polčasu VidemCani še nekako zdržali naval gostiteljev (prejeti so le gol ob izteku tekme), so v nadaljevanju povsem popustiti, tako da so se domačini razigrati. Se posebno učinkovit je bil Totti, Romin zastavonoša in včeraj strelec dveh golov. kot v napadu, zlasti pa se je izkazal vratar Mestriner, ki je bil za domaCe nepremagljiva ovira. Gostitelji so se v zadnjih petih minutah nevarno približali Tržačanom in zmanjšati zaostanek na en sam gol (20:21), več pa niso zmogli. Najboljša Genertelova strelca sta bila Novokmet in Guer-razzi s po 6 goli, Fusina in Tarafino sta jih dosegla po 4. Najboljši pri Rubieri je bil Slovenec Lisica z 8 goli. ROKOMET / Al LIGA Genertel z zmago v Rubieri sam na vrhu lestvice KOŠARKA / Al IN A2 LIGA Goričani doma za biti ali ne biti Lineltex Trieste v Montecatiniju GORICA - Pall. Gorizia bo danes verjetno pred odločilno tekmo glede obstanka v Al ligi. Goričani bodo namreč igrali doma proti ekipi Mabo iz Pistoie, ki je kot Zorzijevo moštvo še brez točke. V goriškem taboru vlada precejšnje malodušje, tko med igralci kot med sami odborniki. Izgleda, kot da so vsi že vrgli puško v koruzo. Zorzi, ki je poznan kot temperamenten trener, pa je prepričan, da bo njegova ekipa reagirala. Preporod pa naj bi se začel prav danes z zmago nad ekipo iz Pistoie. DANAŠNJI SPORED: Teramsystem Bologna - Kinder Bologna, Varee - Miiller Verona, Beneton Treviso - Ducato Siena, Pompea Rim - Zucchetti Reggio Emi-lia, Pepsi Rimini - Termal Imola, Polti Cantu - Sony Milan, Pall. Gorizia - Mabo Pistoia. V 7. kolu A2 lige pa bo tržaški prvoligaš nastopil z novim sponsorjem Lineltex v Montecatiniju proti domači ekipi Snai, ki skupno z Livornom in Rosetom vodi na lestvici. Tržačani so med tednom v Livornu doživeli hud poraz in spet se je zelo poznala odsotnost Teomana AlibegoviCa, ki tudi danes ne bo igral, saj Se ni povsem saniral poškodbe. Pancottovi varovanci morajo danes zmagati, kajti nasprotno bi jim vodilne • ekipe že ušle. DANAŠNJI SPORED: Reggio Calabria - Bini Livorno, Snai Montecatini -Lineltex Treiste, MOntana Forll - Popolare Ragusa, Sicc Jesi - Scavolii Pesaro, Select Avellino - Banco Sardegna Sassari, Cordivari Roseto -Serapide Pozzuoli, Fila Biella - Žara Fabriano. Odločilni dvoboj med Nemcem in Fincem Davi je padla odločitev o svetovnem prvaku v formuli ena. Michael Schumacher je na uradnem treningu pred VN Japonske v Suzuki dosegel najboljši Cas in tretjič zapored Startal v »pole position«, a Nemec je bil po treningu vse prej kot vesel, saj si je start v prvi vrsti priboril tudi njegov tekmec Mika Hakkinen, ki mu za naslov zadostuje že uvrstitev na drugo mesto. Start dirke je bil ob 5. uri, za tiste, ki jih navijaška mrzlica ni prevzela pa opšozori-lo, da bo dirka v posrednem prenosu po raiuno tudi ob 14. uri. KOŠARKA / SINOČI V C LIGI KOŠARKA / D LIGA Za Jadran Nuova Kreditna spet usoden drugi polčas Izgubili so proti Galiu iz Ferrare - Arena 19 točk Kontovelcem prvi prvenstveni točki Najboljši strelec je bil Štefan Turk (29 točk) Poraz in slaba igra cicibonašev proti Interju Jadran Nuova Kreditna - Estense Acciai Gallo 61:69 (35:38) JADRAN: Arena 19 (5:6 prosti meti, 7:11 met za dve, 0:3 met za tri), Černe 14 (1:1, 5:7, 1:3), Pregare 7 (3:4, 2:6, 0:3), Slavec (-, 0:1, 0:2), Franco 10 (2:3, 4:6, -), Rauber 11 (2:2, 3:7, 1:6), Grbec ( -, 0:3, 0:1), Valente n.v., GuStin n.v., Senizza n.v., trener Vatovec. SON 22. PON: Arena (40), Černe (40). 3T: Černe 1, Rauber 1. GALLO FERRARA: Grassi ( -, 0:2. 0:4), Nieri 4 (-, 2:4, -), Monari (-, -, 0:1), Roncarati 7 (2:2, 1:1, 1:1), Malagodi 26 (5:6, 4:6, 5:7), Tignani 17 (6:10, 4:4, 1:1), Gurtner 11 (4:4, 2:3, 1:2), Binotto 4 (-, 2:7, -), Raule n.v., Tocaterra n.v., trener Franchella. SON: 18. 3T: Malagodi 5, Roncarati 1, Tignani 1, Gurtner 1. Jadranovci so sicer sinoči pokazali, glede na prejšnje tekme, napredek v igri, vseeno pa so ostali praznih rok. Nasi košarkarji so dobro začeli in zlasti z zanesljivo igro Černeta in Franca vodili do 10. minute (22:14). Gostje so nato regirali in z odličnim Malagodijem, ki je v prvem polčasu dosegel kar 23 točk, jadranovce dohiteli in sklenili polčas s tremi točkami prednosti. Kot se že od začetka prvenstva dogaja, so naši predstavniki spet slabše igrali v drugem delu tekme. Gostje so si tako Trener Vatovec priigrali prednost 10 točk, ki so jo nato vseskozi obdržali. Jadranov-cem je uspelo zaostanek zmanjšati na same štiri točke tri minute pred koncem srečanja (56:60). Več pa niso zmogli. Naj omenimo, da je sinoči manjkal Marko Hmeljak, ki je bil službeno zaposlen. Od posameznikov sta v Jadrano-vih vrstah zadovoljila Peter Franco, ki je dosegel 10 točk in imel 8 skokov, ter Sandi Rauber zli točkami in 12 skoki. Pri gostih je bil daleč najboljši Malagodi, ki je bil s 26 točkami tudi najboljši strelec srečanja, in Tignani. Eden od vzrokov za poraz jadranovcev je gotovo tudi odstotek pri metu za tri točke. Jadranovci so imeli skromnih 2:18, gostje pa so odlično izvajali ta element (8:12). To pa pomeni, da so dosegli z »bombami« kar 24 točk. (Kaf) Drago Basket - Kontovel 63:70 (31:33) KONTOVEL: Križman 7, Spadoni 3, Turk 29, M. Emili, Paoletič 5, Umek 6, Černe 10, B. Starc n.v., Godnič 6, Danieli 4, trener C. Starc. SON: 23. PON: Godnič (40). TRI TOČKE: Tuirk 3, Umek 1. Kontovelci so osvojili prvi prvenstv-veni točki, in to po zelo izenačeni tekmi. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, prav v zadnji minuti pa je uspelo Kontovelcem povesti za tri točke. Tudi v nadaljevanju se je bil oster boj za vsako točko, v zadnjih minutah srečanja pa so bili naši košarkarji spet prisebnejSi. Zlasti učinkoviti so bili pri prostih metih, saj so jih uspešno izvedli kar devet prav v zadnjih potezah igre. Naj omenimo, da je po dolgem obdobju spet zaigral Aljoša Danieli, ki je povsem zadovoljivo opravil svojo nalogo. Čeprav si za zmago zasluži vsa ekipa pohvalo, pa si posebno pohvalo zasluži Stefan Turk, ki je dosegel kar 29 točk, pri tem tudi tri trojke. (B.S.) Cicibona Pref. Marsich - Inter 1904 44:57 (23:31) CICIBONA: Persi 7 (2:2, 2:7, 1:3), Križmančič 4 (-, 2:5, -), Uršič 12 (-, 3:3, 2:2), Stefančič (-, 0:1, 0:1), Debeljuh 2 (-, 1:4, 0:1), Possega 8 (-, 4:8, -), Furlan 7 (1:6, 3:6, -), Jogan 4 (-, 2:4, 0:1), Coretti, Mura. PON: Peris (40). Trener Battilana je bil po tekmi razočaran. »Fantom ne morem očitati, da se niso potrudili, toda igrali smo brezglavo bodisi v obrambi bodisi v napadu, nasprotnik pa je bil vse prej kot nepremagljiv. Toda rezultat je odraz našega nedela na treningih.« Cicibona torej tudi po 3. kolu ostaja brez točk. Sinoči je nasprotnika skoraj vedno samo lovila, toda izid je bil skoraj do konca negotov. Osem minut pred koncem so Persi in tovariši povedli s 36:34, odločitev pa je padla v zadnjih dveh minutah. Pri rezultatau 44:42 za goste je Cicibona v protinapadu izgubila žogo, Inter pa je do konca dosegel delni izid 13:2, kar bržkone kaže tudi na slabo telesno pripravljenost domačih igralcev. ODBOJKA / PROTI OLVMPII V ZENSKI C LIGI ODBOJKA / OD NAŠIH TRETJELIGASEV Nuova Kreditna boljša šele po 5 setih Nuova Kreditna Kmečka banka 3:2 (15:12, 4:15,10:15,15:7,15:10) NUOVA KEDITNA: Ciocchi, Coretti, Crissani, Fabrizi, Furlan, Gregori, Kalc, Mamillo, Pertot, Pre-stifihppo, Srichia, Žagar. OLVMPIA: Corsi, Skerk, Braini, Vanja Cemic, Mitri, Mirjam Černič, Ditta, Ma-nia, Princi. Včerjašnji derbi prav gotovo ni zadovoljil sicer maloštevilne publike, ki si ga je ogledala in to predvsem po krivdi domačink, ki so pred tekmo bile absolutne favoritinje, na igrišču samem pa je le malo manjkalo, da ni prišlo do presenečenja. Tako so že v prvem setu po vodstvu Nuove kreditne 12:10 gostje izenačile, pri 12. točki Pa so zgrežile dva servisa, kar jih je kajpak drago stalo. V drugem in tretjem setu je Nuova kreditna zaigrala res slabo. Odpovedale so ključne igralke, ki jim ni šlo čisto nič od rok in trener Cač je v drugem setu poslal prvič na igrišče mladinke. Martina Coretti in Jesenka Furlan (na sliki) sta potem igrali skoraj vse preostale sete in pozitivno opravili svojo nalogo. Kmečka banka je zaigrala zelo borbeno in se je favoriziranim domačinkam upirala brez strahu in je prav z borbenostjo nadoknadila vrzeli, ki jih trenutno ima zaradi Poškodb in drugih nevšečnosti. Goriška ekipa je povsem nepričakovano povedla v setih z 2:1, ko je prišlo do preobrata. Nuova kreditna si je takoj nabrala visoko prednost in reakcija Kmečke banke je prišla Prepozno, da bi se lahko rezultat spremenil. V zadnjem je serija servisov Jesenke Furlan takoj privedla domačo ekipo do vodstva s 6:0, taka prednost pa je v tie-breku skorajda nedosegljiva. Igralke Kmečke banke so sicer na koncu še reagirale, razliko nekoliko omilile, do presenečena pa le ni moglo več priti. (INKA) Vivil-Val 3:1 (11:15,15:13,16:14,15:6) VAL: Monica Tomasin 8+10, Michela Tomasin 9+10, Lipone 16+12, Ambrosi 4+9, Humar 2+0, Zuccarino 2+0, Visintin 1+0, Paola Uršič 0+1, Danielis, Tomšič 0+0. Prvi del tekme je obetal veliko srečnejši konec. Valovke so dobro pričele. Sprejem je deloval izvrstno, Monica Tomasin pa je že od vsega začetka dokazala, da je odlič- no razpoložena. Po zmagi v prvem setu so valovke z dobro igro nadaljevale tudi na začetku drugega, ko so povedle s 5:2, nato so popustile in se pustile prehiteti, vendar so znova reagirale in šele v končnici seta klonile pred nasprotnicami. Za razplet celotne tekme je bil odločilen tretji set. Vivil je visoko vodil 9:2, toda valovke so s servisi in napadi Liponejeve (v tem setu je bila izvrstna) povedle z 11:9 (delni izid 9:0!). Zal blok in obramba nista bila dovolj zanesljiva, tako da valovke prednosti niso mogle obdržati. Vivil je povedel s 13:12, nato je bilo 14:14, set pa je pripadel bolj odločnim domačinkam, ki so v četrtem setu proti že iztrošenim valovkam povsem zagospodarile na igrišču. Kljub porazu je bil trener Stera zadovoljen z borbenostjo igralk, ki so mogoče zaigrale celo boljše kot na uvodni tekmi proti Fiume Venetu. Sinoči bi si za trud zaslužile vsaj točko. ZENSKA D LIGA Aquila Spilimbergo - Bor Friulexport 0:3 (5:15, 9:15,14:16) BOR: Ažman 5+8, Cok 9+8, Gruden 3+0, Jana Miličevič 0+0, Flego 8+4, Faimann 1+7, Zadnik 1+2, Rogelja, DAniello, Bezenšek, Zorka Miličevič, Sadlowski. Borovke so v Spilimbergu dosegle dragoceno zmago. Zaigrale so nekoliko slabše kot v krstnem nastopu pretekli teden, vendar so bile razmere za igro težje zaradi velikosti dvorane in slabe razsvetljave. Aqui-la je podobno kot v prvem kolu Martignac-co pokazala izvrstno obrambo, v napadu pa je nekoliko manj prodoma. Prvi set je bil monolog plavih. Gostiteljice so uvidele, da jih bodo z obrambo težko ukrotile, zato so od drugega seta dalje začele servirati zelo ostro in bile pri tem uspešne, čeprav so borovke tudi ta set osvojile dokaj zanesljivo. Povsem drugače je bilo v tretjem setu, v katerem so domačinke dale vse od sebe in celo povedle s 14:9, vendar se borovke niso zmedle in jim je uspelo hud zaostemek nadoknaditi, posebej po zar slugi v tem delu nepogrešljive Čokove, zadnjo točko pa je z blokom prispevala Flegova. V tem setu je Tanja Zadnik zelo dobro zamenjala Jano Miličevič. Soča Unitecno edina nepremagana Mirna KO v Buii, prve točke za Imso Agraria Terpin izgubila derbi z Vivilom - D liga: poraza Našega praporja in Bora Soča Unitecno - Fiume Veneto 3:0 (15:12,15:10,15:11) SOČA: Tomšič 1+2, Feri 11+20, Petejan 8+7, Battisti 2+1, Mucci 4+11, Brisco 4+7, M. Černič 0+0, A. Cemic, Prinčič. Gladka zmaga je dobrodošla, ker Sočani niso ponovili igre z derbija in so se objektivno slabšemu nasprotniku (novincu iz D lige, ki se bo bržkone boril za goli obstanek) preveč prilagodili v slabi igri. Treba je vsekakor omeniti, da je Soča nastopila okrnjena, brez Kledeta in Brainija, vendar pa to ni razlog za slabo igro, saj sta ju Battisti in Mucci dovolj zanesljivo nadomestila. Gostje so tako dosegli relativno visoko število točk, vendar zmaga domačih igralcev kljub temu nikoli ni bila pod vprašajem, saj so bili v vseh elementih objektivno boljši. Eltor - Val hnsa 0:3 (9:15, 9:15, 8:15) VAL IMS A: Florenin 9+11, Buz-zinelli 3+3, Mucci 3+5, Radetti 11+15, Jelen 0+0, Cemic 7+1, Orel 4+4, Makuc 0+0, Poaletti, Plesničar. Servis (točke/napake): Val 910, Eltor 5/20. Blok: Val 11, Eltor 4, Napake: Val 10, Eltor 11. Valovci so na gostovanju v San Giovanniju al Natisone s prepričljivim nastopom razblinili dvome, ki so se pojavili po negotovem Startu na derbiju s Sočani. Obe šesterki sta v prvem kolu izgubili, zato je bila tekma za oboje že dokaj pomembna, vendar je bil psihološki pristop valovcev tokrat dober, saj so zaigrali sproščeno in so bili vedno v vodstvu. Napredek je pokazal celoten kolektiv, mlajši igralci pa so pokazali dosti bolj samozavestno igro kot pretekli teden v Stan-drežu, to velja še posebej za Aljošo Orla. Razen dveh pavz v drugem setu in na koncu vseh treh setov (v tretjem je Imsa že vodila s 13:4), so gostje trdno držali niti igre v svojih rokah. Eltor nastopa letos oslabljen. V njegovih vrstah sta dva dobra tolkača, ostali igralci pa so povprečni, vendar je uspeh za valovce vsekakor dragocen, v njihovem tabora pa ocenjujejo, da ima moštvo še veliko rezerv. 01ympia Agraria Terpin - Vivil 1:3 (11:15,2:15,15:13,8:15) OLVMPIA: Simon Terpin 11+17, Janez Terpin 3+10, Sfiligoj 1+11, Domi 3+12, Hlede 0+0, Andrej Terpin 0+0, Hlede 2+0, Komjanc 0+0, Bensa 4+3, Guzzon 0+0, Mucci. Servis (točke/napake) 1/14, Blok 10 V prvih dveh setih so bili Goričani v podrejenem položaju. Visoki Vivilovi napadalci so zlahka premagovali blok gostiteljev, največ težav pa je 01ympia imela s sprejemom, zaradi česar je bila prisiljena graditi napad daleč od mreže, igra pa je bila zato počasnejša. Ce k temu dodamo še slab servis, je jasno, zakaj je Vivil visoko povedel z 2:0 v setih. Do preobrata je prišlo v 3. setu, vendar so gostje v četrtem setu spet imeli pobudo v svojih rokah in so bili skoraj stalno v vodstvu. Trener Klokočovnik je po tekmi obžaloval, da fantje na prvih dveh tekmah niso mogli požeti rezultatov truda, ki ga vlagajo na treningih. Tudi spored tekem jim ni bil naklonjen. Buia - Mima Eurospin 3:0 (15:8, 15:13,15:11) MIMA EUROSPIN: Božič 3+8, Celledoni 6+9, Collautti 1+1, Drasič 0+2, Mikolj, Peterlin 0+4, Princi 0+2, Riolino 7+11, Sgubin, Slabile 2+11, Strajn, Veljak 2+0. Prvo gostovanje se je za Mimo Eurospin slabo izteklo, saj je Buii prepustila vse tri točke. V domači ekipi je sicer nastopil najboljši igralec Visentini, vendar to nikakor ne more biti opravičilo za poraz naših fantov. Slogaši so zaigali zelo medlo. Sprejem ni bil točen, tako da so bile napadalne akcije vse preveč predvidljive, za nameček pa so bili naši igralci tudi v obrambi premalo agresivni. Pozitivno noto predstavlja le nastop Riolina, ki je prebolel poškodbo in je včeraj zaigral tako na krilu kot v vlogi korektorja. Tekma se je že v prvem setu za Mima Emospin slabo začela, upe na zmago pa je prav gotovo pokopalo šest zgrešenih servisov. Se najbližji so bili slogaši delnemu uspehu v drugem setu, ki se jim je izmuznil le za las, v tretjem pa so bili domačinom enakovredni do 11. točke, potem pa so jim prepustili iniciativo in s tem tudi gladko zmago. (INKA) MOŠKA D LIGA Rozzol - Bor 3:0 (15:9, 15:10, 15:11) BOR: Milič 0+3, Savarin 0+7, Jančar 2+2, Volčič 4+8, Cuk 3+5, Miot 4+10, Šušteršič 0+0, Jagodic 0+0, Nigido, Pertot. Mlada Borova šesterka je tudi v drugem nastopu premagana zapustila igrišče brez osvojenega seta. Proti izkušenemu Rozzolu bi bili morali Miličevi varovanci za zmago pokazati boljšo igro. Žal pa so fantje naredili preveč napak v polju in tudi na mreži. V prvih dveh setih je Rozzol boljše začel, v nadaljevanju pa zatrl poskus borovcev, da bi nadoknadili zaostanek. Se najbolj izenačen je bil tretji set, v katerem je po začetnem vodstvu Rozzola s 6:1, Bor reagiral, nasprotnika skoraj dohitel (6:7), nato pa se mu silovito upiral vse do rezultata 13:10, toda na koncu so vendarle prevladali bolj izkušeni nasprotniki. (Ras) Pallavolo Trieste - Naš prapor 3:0 (15:6,15:8,15:11) NAS PRAPOR: Cevdek 4+6, Devetak 1+1, Frandolič, Juretič 2+2, Korečič 2+2, Paulin 1+2, Poletto 2+4, Sergo, Sfiligoj 1+4, Uršič 3+4. Proti velikemu favoritu za končno zmago so Brici doživeli časten poraz. Tržaško ekipo skoraj v celoti sestavljajo igralci, ki so v sezoni 1996/1997 dosegli napredovanje v B2 ligo, nakar je društvo razpadlo. Od teh igralcev se je sinoči najbolj izkazal visoki tolkač Scalandri, svoj doprinos pa je seveda dal tudi Aiz-za, ki je lani začel sezono pri Valu v Bi ligi. Naš prapor je začel dokaj zmedeno in prvi set je kmalu splaval po vodi. Ze v dragem setu so gostje nudili močnemu nasprotniku resnejši odpor, v tretjem pa so mu bili povsem enakovredni in so tudi dosegli obetavno vodstvo z 11:8, žal pa so nato nasprotniki uspešno reagirali. Naš prapor je vsekakor pokazal napredek v primerjavi s prvim nastopom in večkrat presenetil nasprotnika z odličnimi obrambnimi posegi. NOVICE Danes Nedelja, 1. novembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Zarja/Gaja; 14.30 v Gradežu, Drevored športa: Gradese - Vesna 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Fiumicellu: Pro Fiumicelld - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gonars 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Poggiu, Ul. 2. junija: Poggio - Breg; 14.30 v Villi Vicentini: Villa - Mladost; 14.30 v Trebčah: Primorec - S. Andrea 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Vilešu: Villesse - Primorje B; 14.30 v Dolini: Breg B - CUS; 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: CGS - Zarja/Gaja; 14.30 v Repnu: Kras - Romana NARAŠČAJNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano; 10.30 na Proseku: Primrje - Montebello Don Bo-sco A ZAČETNIKI 10.30 v LoCniku, Ul. Mocchetta: Lucinico - Juventina KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Porcii: Livenza Viaggi - Dom KmeCka banka; 18.30 v Latisani: Pall. Tagliamento - Bor Radenska DRŽAVNI KADETI 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Kontovel La Nuova Edile Obvestila ZSSDI v Trstu obvešča, da bo urad zaprt v ponedeljek, 2. novembra. TPK SIRENA vabi elane na društveno večerjo v petek, 13. novembra v Gabrovcu. Prijave ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure po telefonu 040/422696. SK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se redno vrši rekreacijska telovadba za odrasle v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku s sledečim umikom: jutranja skupina - torek in četrtek od 8.30 do 9.30; večerna skupina - torek in četrtek od 21. do 22.30. Za informacije pokličite v tajništvo društva ob ponedeljkih od 17. do 18.30, tel. St. 040-229477. PK BOR isce dvakrat tedensko pomočnika vaditelja plavanja. Zainteresirani dobijo vse informacije na tel. St. 040-226203 v večernih urah ali pa direktno v bazenu na Alturi ob ponedeljkih in četrtkih ob 16. uri. SK DEVIN sporoča, da bo smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini v četrtek, 5. novembra za otroke - začetniški, od 17. do 19. ure. Inf. na tel. 2916004, od 19. do 21. ure. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja zimovanje v kraju Ca-prile na smučarskem območju Civette od 26. 12. 1998 do 2. 1. 1999. Vpisovanje v uradu ZSSDI, Ul. Cicerane 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita v nedeljo, 8. novembra 1998, elane in prijatelje na tradicionalno martinovanje, ki bo v gostilni pri Škocjanski jami v Matavunu pri Divači. Planinci se zberemo za pohod v Bazovici ob 12. uri, ostali, za kosilo, ob 16.30 v gostilni. Za pojasnila tel. na St. 040-208373 (Luciano), 040-226283 (Viktor) in 040-200782 (Francko). Zaradi rezervacije se vpisovanje zaključi jutri, 2. novembra. SK BRDENTA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 5., 6., 7. in 8. novembra, v Domu Brdina na Opčinah. Informacije na tel. St. 040-212859 ali 040-299573. SZ OLYMPIA vabi dečke in deklice na tečaj miniodbojke vsako sredo in četrtek od 16. do 18. ure v telovadnici Slovenskega Športnega centra. Informacije dobite v telovadnici ali po telefonu 0481/538960 (Vanja Cemic). SK DEVIN priredi v telovadnici Sole Marchesetti v Sesljanu predsmuCarsko in motorično telovadbo za odrasle s sledečim umikom: ob sredah, od 19.30 do 20.30, ob petkih od 20.30 do 21.30. Informacije v tajništvu, tel. St. 040-2916004. PD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na namiznoteniško rekreacijo, ki se bo vršila ob torkih in Četrtkih, od 19. do 20. ure na Stadjonu 1. maj. Informacije na tel. St. 040-566466, od 12.30 do 14. ure. SK BRDINA sporoča, da je sedež odprt vsak ponedeljek, od 19. do 20. ure, kjer dobite informacije o tečajih med božičnimi počitnicami, o zimskem delovanju ter o novembrskem sejmu rabljene smučarske opreme. Na razpolago so tudi fe-deracijske in društvene izkaznice. SD BREG - OTROŠKA TELOVADBA se bo pričela 7. novembra in bo potekala ob sobotah zjutraj. Otroci bodo razdeljeni v dve skupini in sicer mlajši (vrtec) in Starejši (osnovna Sola). SPDT - Smučarski odsek obveSCa elane in interesente, da potekajo rekreacijski treningi vsako sredo ob 20.30 v telovadnici šole Codemiaz v Trstu. Vse informacije na telefonski številki 040-55180 v večernih urah. _______PROMOCIJSKA LIGA / DERBI NA PROSEKU_ Primorje - Zarja Gaja: oboji računajo na zmago Bidussi: »Skušali bomo vsiliti svojo igro«, Tul: »Odločilno motivacijo Vesno v Gradežu: obrambo »drži«, napad treba popraviti Primorje - Zarja Gaja Proseska »Rouna« bo danes prizorišče tretjega derbija med Primorjem in vzhodnokraško združeno ekipo. Omeniti moramo vsekakor, da je bazoviška Zarja pred združitvijo z Gajo odigrala s Primorjem kar 40 derbijev, in sicer prvih šest v 3. AL, katerim je sledilo 26 v 2., šest v 1. ter dva v promocijski ligi. V rahli prednosti je Primorje, ki je osvojilo 15 derbijev, 13 krat je bila uspešna Zarja, medtem ko sta se ekipi 11-krat razšli pri neodločenem izidu. Skupno je na teh tekmah padlo 76 golov, 39 so jih dosegli Ba-zovci, ProseCani pa dva manj. Pri seštevanju teh podatkov nismo računali 32. derbija na Proseku (24.2.91), ker je nogometna zveza zaradi splošnega pretepa dosodila obema ekipama izgubljeno tekmo z 0:2. V prejšnji sezoni se je prvi dvoboj med Primorjem in Zarjo Gajo na Proseku na blatnem in razmočenem igrišču končal z 2:2, potem ko so gostje že vodili z 2:0, z dvema zadetkoma Di Dona-ta. Povratni derbi v Bazovici pa je odločila enajstmetrovka za Primorje, katero je uspešno izvedel Pescatori. V letošnjem prvenstvu sta se doslej ekipi dobro odrezali, saj sta le enkrat izgubili. ProseCani, ki si s Palmanovo delijo vrh lestvice s 13 točkami, so izgubili v-Miljah, medtem ko je Zarja Gaja podlegla v 3. kolu v Čedadu in ima trenutno 9 točk. Obeta se torej izenačen derbi. Nevio Bidussi (trener Primorja): »Svojih fantov pred tem dvobojem nisem preobremenjeval. Na derbi smo se pač pripravili kot na vsako drugo tekmo. Skušali bomo vsiliti svojo igro, kar pa nikakor ne bo lahko. »Modro-rumene« sicer dobro poznamo, vendar je der- bi pac derbi in je možen vsak rezultat. Kar se postave tiče, ne bi smel imeti problemov, saj se bo v ekipo vrnil tudi Lando (na sliki), ki je bil v nedeljo zaradi izključitve odsoten. Postavo bom vsekakor odločil v zadnjem trenutku«. Miloš Tul (trener Zarje Gaje): »Med tednom nismo spremenili priprav, opazil sem le nekoliko večjo motivacijo med igralci. Zavedamo se, da je Primorje homogena ekipa. Njegova uvrsti-rev na vrhu ni naključna. Menim, da bodo igro pogojevale vremenske razmere in stanje igrišCa, odločilnega pomena pa bo motivacija, saj štartata obe ekipi na zmago. Velikih sprememb v postavi ne bo, moštvo se je v uvodnem delu kar dobro odrezalo in zato bom zaupal tistim nogometašem, ki so igrali doslej«. SODNIK: Canesin iz Tržiča. Gradese - Vesna Križane Čaka težka preizkušnja. Gradese je lani izpadel iz elitne lige, zato so si voditelji kluba zavihali rokave in sestavili dokaj konkurenčno moštvo, ki je doslej pokazalo zelo prodoren napad (15 golov), vendar tudi zelo ranljivo obrambo (11 golov). V nedeljo so se pri Gradeseju 1. AMATERSKA LIGA h Sovodnje proti zadnjemu Juventina: vsaj točka! Sovodnje - Gonars Sovodenjci igrajo proti zadnjemu na lestvici. V sovodenjskem taboru se zavedajo, da današnjega tekmeca ne gre podcenjevati, saj je igralski potencial Gonarsove ekipe dokajšen. Zato bo treba kot v nedeljo igrati zagrizeno od prve do zadnje minute. Danes bosta odsotna Bregant in Cescutti, ki sta diksvalicirana. V ekipo pa se bo vrnil Zotti. Moštvo se je dobro pipravilo za to srečanje, tako da je zmeren optimizem kar upravičen. SODNIK: Zamo iz Krmina. Pro Fiumicello - Juventina Po visokem domačem porazu bo štandreško moštvo danes gostovalo pri ekipi z enakim številom točk. Današnji nasprotnik je torej enakovreden in zato je treba osvojiti vsaj točko. Skoda, da bo odsoten Gambino, ki bi moštvu še kako koristil. Vrnil pa se je Bastiani. Standreški nogometaši se resno nameravajo oddolžiti za nedeljsko katastrofo (1:6) proti Pro Romansu. SODNIK: Ferigo iz Vidma. MLADINCI / POKRAJINSKO PRVENSTVO Zarja Gaja uspešna v Turjaku Berce dosegel dva zadetka - Vesna izgubila na Opčinah Turriaco - Zarja/Gaja 0:3 (0:0) STRELCA: Berce 2 in Furlani. ZARJA/GAJA: Jaš Gregorij Mase, Jan Gregori, Zornada, Longo, Furlani, Berce, Benčič (lozza), D. Gregori (Zotich), Manzin, Oblatti (G. Krizmančič). Naša združena ekipa je v Turjaku osvojila nove tri točke in dokazala, da sodi med glavne favorite za visoka mesta na lestvici. Čeprav v prvem polčasu naši nogometaši niso dali nobenega gola, pa so imeli očitno terensko premoč in tudi številne priložnosti za gol. Bili pa so neučinkoviti. V drugem delu tekme je združena ekipa še odločneje začela in kronala svojo premoč v 15. minuti, ko je Marko Berce s krasnim golom povedel moštvo v vodstvo. Isti igralec je nekaj minut pozneje dosegel še Marko Berce je v Turjaku dosegel dva gola drugi gol in s tem je bilo tekme dejansko konec. Kljub vodstvu pa naši nogometaši niso popustili in v končnih minutah dosegli še tretji zadetek s Fur-lanijem. Za dobro igro in zanesljivo zmago je treba pohvaliti prav vso ekipo. Opicina - Vesna 2:0 (2:0) VESNA: Gruden, Polh, Ravalico, Blasina, Grando, Germani (Luci-gnano), Millo, Martinci-ch, Urdih, Rumimbura, Tomadin (Sarti). Za Vesno je bil usoden predvsem prvi polčas, ko je kriško moštvo igralo precej slabo. V tem delu so Križani prejeli tudi dva zadetka, oba iz protinapadov. V drugem delu srečanja so gostje, ki pa so nastopili v okrnjeni postavi, igrali odločno bolje. Izkazali so se predvsem zaradi zvrhane mere požrtvovalnosti in borbenosti, ustvarili so si tudi nekaj ugodnih priložnosti za gol, niso pa imeli sreče. precej hudovali nad sodnikom Brandolinom iz Krmina, ker jim je v Palmanovi izključil dva nogometaša ( Jacumin, Marchesan), ki bosta seveda danes odsotna. Isti sodnik, glej naključje ..., je pred 14 dnevi izključil kar tri nogometaše Brega na tekmi s Porpettom. Po drugem zaporednem porazu morajo Križani igrati zelo previdno, ker bi nasprotnik lahko izkoristil vsako napako. V obrambi so »plavi« doslej še kar dobro kljubovali vsakemu nasprotniku, precej hib pa so pokazali v napadu, kjer morda ustvarjajo preveč gneče v kazenskem proštom in si tako zapravijo vrsto ugodnih priložnosti. Upati je zato, da bo trener Nonis, ki danes ne bo mogel računati na Bandellija (izključen) ter Soavija (poškodovan), te pomanklji-vosti kmalu odpravil. SODNIK: Semolič iz Tržiča. (Brano Rupel) H C2 liga}- Triestina proti Alenu Cariiju V Tempiu po tri točke Igralci Triestine se že od petka mudijo na Sardiniji, kjer se bodo v današnjem kolu C2 lige pomerili z zadnjeuvrščenim moštvom Tempio Pausiano. K temu društvu je pred nekaj tedni, kot znano, iz Triestine prestopil tudi Alen Carli, ki si je tudi prislužil mesto v začetni postavi. Poleg njega sta še dva bivša igralca Triestine: Drioli in Her-vatin. Triestina na tem gostovanju vsekakor računa na novo zmago, saj je po uvodnem porazu proti Torresu očitno ujela pravi ritem, predvsem pa popravila obrambo. 2. IN 3. AMATERSKA LIGA Nevarno za Mladost Derbi na Padričah 2. AMATERSKA LIGA Poggio - Breg Brežani gostujejo v Zdravščini pri ekipi, ki je lani s 36 točkami končala prvenstvo na 9. mestu. Letos igra Poggio nekoliko bolje, saj je edini poraz doslej doživel doma proti Fincantieriju, ki si deli prvo mesto z Mladostjo. Tudi Brežani so v uvodnem delu prvenstva doživeli le en poraz, v sicer »nesrečni« tekmi proti Porpettu, ko so bili izključeni Zemanek, Messina in Švab. Zato jih danes ne bo na igrišču. Glede na to, da bodo predstavniki dolinske občine igrali v okrnjeni postavi, bi se prav gotovo zadovoljili tudi z točko. SODNIK: Brida iz Vidma. Villa - Mladost Doberdobsko moštvo bo pred zelo težko nalogo, saj se bo v Villi Vicentini spoprijel z domačim moštvom, ki ima le dve točki manj od Mladosti in je na 3. mestu lestvice. Nedeljski neodločen izid v derbiju z Bregom ni pustil posledic, tako da so Doberdobci povsem nared za novo, težko preizkušnjo. Ekipa se je za to srečanje dobro pripravila in doberdobski navijači seveda upajo, da bo njihovo moštvo ubranilo prvo mesto na lestvici. SODNIK: Cristofoli iz Gorice. Primorec - S .Andrea V Trebče prihaja ekipa, ki je lani zmagala v 3. ligi. Kaže, da so Tržačani prestop lige precej občutih, saj so izgubili prvi dve tekmi (Azzurra, Como), ter nato igrali neodločeno (Savorgnanese, Medeuzza). Po dveh zaporednih porazih je razumljivo, da računajo pri Primorcu na zmago. Trener Gorana ne bi smel imeti problemov s postavo, saj se bo po enotedenski izključitvi v moštvo vrnil tudi vratar Martellani. SODNIK: Princig iz Tricesima. 3. AMATERSKA LIGA Zarja/Gaja B - Kras Tudi v tretjem derbiju med drugo postavo vzhodnok-raške ekipe in Krasom so predvidevanja v korist gostov, ki so že lani dobih oba derbija z istim rezultatom (2:0). Letos je sicer Zarja Gaja začela zanesljivejše, saj je v štirih tekmah zbrala 6 točk, medtem ko ima Kras točko manj. Moramo upoštevati, da so se krasovci v prvih treh tekmah pomerih z goriškimi ekipami (Vermegliano, Romana, Fogliano), ki so med kandidati za napredovanje. Medtem ko trener združene ekipe Castro nima problemov s postavo, pri Krasu trener Cellie ne bo mogel računati na Chiesa, ki je diskvalifeiran za dve koli. Breg »B« - CGS Presenetljiva ekipa Brega, ki je sama na vrhu lestvice, bo igrala s CGS, ki ima le točko manj. Tržačani so po lanskem povprečnem prvenstvu (7. mesto, 39 točk) precej prenovili moštvo in na trenersko klop poklicali izkušenega Renata Notaristefana. Brežani bi se v teh dvobojih zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom, gostje pa računajo na zmago. Pri Bregu ne bo igral Babudri, ki je izključen. Villesse - Primorje B ProseCani igrajo z ekipo, ki je lani izpadla iz 2. lige., vendar je doslej povsem odpovedala, če računamo, da je zmagala le v prvi tekmi z Malisano in nato doživela tri poraze (Ontagnanese, Terzo, Santamaria). Ker tokrat »rdeče rameni« igrajo v gosteh, bi tudi točka predstavljala lep uspeh.(B. R.) PONOVITEV PREDSTAVE ZA OTROKE PALC EK ^ V Slovenskem stalnem gledališču bo ponovno zaživela pravljica bratov Grimm Palček. Otroška igra je namenjena predšolskim otrokom in osnovnošolcem, vendar pa je duhovita in prijetna, tako da si jo lahko ogledamo tudi odrasli. Palček je pravljica o drobcenem dečku, ki ni večji od palca na roki, ki pa je tako prebrisan, da celo krutega volka uspe prelisičiti. Pravljica, ki je bila nagrajena v Ljubljani z zlato paličico, je na sporedu v ponedeljek, 2. novembra ob 16. uri na malem odru Kulturnega doma. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Kulturni dom SSG ponovi jutri, 2. novembra, ob 16. uri predstavo za otroke J. in W. Grimma-M. Košute »Palček«. Rezija Marko Sosič. V sredo, 4. novembra (red G) in v Četrtek, 5. novembra (red I) ob 16.00 uri ponovitev Ibsenove drame »Hedda Gabler«. Režija Bojan Jablano-vec. Gledališče Rossetti V Četrtek, 5. nov., v petek, 6. nov. in v soboto, 7. nov. ob 20.30, v nedeljo, 8. novembra pa ob 16. uri, nastop gledališča Metastasio di Prato, Pier Paolo Pasolini »Orgia«. Rezija Massimo Castri. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo 13. in 14. novembra ob 20.30, 15. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Starmo suonando la nostra canzone«. Rezija Gigi Proietti. La Contrada - sezona za mladino in otroke Gledališče Cristallo 10. in 11. novembra ob 10. uri Filarmonica Clown (Milan) »Artu e Merlino. Gledališče »Silvio Pellico« - Ul. Ananian Gledališka skupina »L’armonia« predstavlja skupino »Ex allievi del Toti« katera bo podala komedijo »W la festa del Lloyd«. Režija Bruno Cappelletti. Predstavi bosta danes, 1. novembra pa ob 16.30. GORICA Kulturni dom Sezona ETR SSG gostuje v torek, 3. novembra, ob 20.30 s Sosicevo »Balerina, balerina«. V interpretaciji Lučke Počkaj in režiji Branka Završana. Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 9. novembra ob 20.30, v veliki dvorani nastopa Mestno Gledališče iz Ljubljane z Molierjevim delom »Tartuffe«. Ponovitev v torek ob isti uri. V nedeljo 15. novembra ob 17.00 uri v Veliki dvorani bo na sporedu delo V. Katajeva »Dan oddiha« v priredbi Odra 90. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar VVilde »L’impor-tanza di essere Emesto«. Režija Barbara Nativi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« V gledališču »Giovanni da Udine«, bo 5., 6., 7. in 8. novembra ob 20.30 musical »A Chorus Line« v izvedbi gledališke skupine »Della Rancia«. Režija Saverio Marconi in Baayork Lee. 12., 13., 14. in 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pasolinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. Sezona Teatro club - Videm V gledališču »Giovanni da Udine«, bo 2. in 4. novembra ob 20.45, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Rezija Roberto De Simone. ČEDAD Gledališče Ristori 10. novembra bo v izvedbi Teatri Uniti Molierovo delo »Ljudomrznik«. Režiser Toni Servillo. PORDENON Auditorium Concordia 5. in 7. novembra, nastop skupine Media Aetas Teatro z delom »La gatta cenerentola«. Rezija Roberto De Simone. ______________________SLOVENIJA__________________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 1. novembra ob 18.00 in ob 20.30 slovenska predpremiera romantične drame »Šepetati konjem«. Režija Robert Redford. NOVA GORICA Kulturni dom 6. novembra ob 20.00, veCer zamejskih gledaliških ljubiteljev - Dramska skupina iz Standreža: J.B.P. Moliere: »Skopuh«. 7. novembra ob 10.00, 11.30 in 16.00 - Goriški vrtiljak - Gostovanje SSG iz Trsta: »Palček«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure, Ul. Manna 29, tel. 040/418605. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za letošnjo operno in baletno sezono do 7. novembra pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkure«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 9. novembra ob 18.00 uri v sklopu operne sezone bo na sporedu prireditev »Un’ora con... Marina Fratarcangeli«. Abonmajska sezona Glasbene matice Luteransko - evangeličanska cerkev 10. novembra ob 20.30 nastop Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane. Dirigent Mirko Cuderman. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sklopu Koncertne sezone in v sodelovanju s SCGV E. Komel nastopa v Četrtek 12. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani »Chromas ansamble«. V petek, 13. novembra ob 10.30 v sklopu Goriškega vrtiljaka za mladino se bo odvijala predstav a v priredbi Srednje baletne sole iz Ljubljane. V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. TRŽIČ Občinsko gledališče -Glasbena sezona 1998/99 V sredo, 4. novembra ob 20.30, klavirski nastop Louisa Lortie. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 8. novembra ob 18. uri, bo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil Ensemble Claviere. Na sporedu Bach, Sam-martini in Hydn. _____________________SLOVENIJA__________________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V torek, 3. novembra ob 20. uri, koncert pianista Alda Ciccolinija. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Abonmaji za sezono 1998/99 Za Študente vpis možen do konca oktobra. Cankarjev dom V torek, 3. novembra ob 20. uri bo v Linhartovi dvorani plesna predstava. V ponedeljek, 16. novemvra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE _ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trsi Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 8. novembra vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venetu: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob Praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki Zidovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židov-skega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, °b delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razstava Your action world Davida Byrna. Urnik °d 11.00 do 13.00 in od 16.30 do 20.00. Ob ponedeljkih in praznikih je muzej zaprt, v Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi Zidovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Hotel Savoia excelsior, Riva del Mandracchio, 4: do 5. novembra razstava z naslovom »Chromatic way«. Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksimiljanov! ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Muzej tržaške židovske skupnosti: do 9. novembra bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicolo 20/HI: v sredo, 4. novembra ob 18. uri otvoritev razstave Annamarie Ducaton. Razstava bo odprta do 17. novembra in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. BRIŠČIKI KRD Dom BriSCiki prireja razstavo »Vezenin in kraskih kamnitih vaz«, v petek, 6. novembra od 19.00 do 21.00 ure, v soboto, 7. novembra in v nedeljo 8. novembra od 10.00 do 21.00 ure v Domu v BriSCikih. GORICA ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra. Kulturni center Lojze Bratuž: v sredo, 4. novembra ob 18.00 uri bo otvoritev raztave del Avgusta Černigoja, razstava bo odprta do 25. novembra. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od UT.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. SLOVENIJA NOVA GORICA Razstavišče Paviljon Do 2. novembra razstavlja svoje slike Rafael Nemec. PORTOROŽ Avditorij Do 2. novembra razstavlja umetnik Marko Steve-lic. Urnik: od 9.00 do 12.00, ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Umik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprlo. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Joe Banana: Prijeten ribolov TV dnevnik, nato Športna tribuna Fokus ® RAI 1 5.00 7.00 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 11.50 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.30 20.00 20.35 20.45 22.35 22.45 23.45 0.15 0.30 0.35 Avtomobilizem Fl: VN Japonske Šport: Pole position - Po tekmi Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo -Zgodbe - Glasba Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Nabožna oddaja Papažev blagoslov in An-gelus Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Elisabetta Ferracini), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di cam-po, (16.20) Solo per i fi-mali Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Šport Nan.: Una donna per ami-co (i. Elisabetta Gardini) Dnevnik Glasb, odd.: Taratata (vodi Enrico Silvestrini) Aktualno: Centrifuga Nočni dnevnik Zapisnik, vremenska napoved Aktualno: Potihoma -Michele Placido RAI 2 7.05 7.00 10.05 11.30 13.00 13.25 13.45 16.30 17.20 18.05 18.55 19.00 20.30 20.50 22.25 23.35 23.50 0.20 0.25 1.10 1.20 2.00 Jutranja odd.: In famiglia - V družini (vodita Tibe-rio Timperi, R. Capua) 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Variete: Nedeljski Disney Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik TG2 Motorji, vreme Športni variete: Quelli che la domenica..., 14.25 Quelli che il calcio... (vodi Fabio Fazio) Šport: Stadio sprint, 16.50 maraton v New Yorku Nan.: Kamaleon Jarod Aktualno: Tg2 Dosje Vremenska napoved Šport: Domenica sprint, vmes IP v košarki, newyorški maraton Dnevnik Tg2 Variete: La posta del cuo-re (vodi Sabina Guzzanti) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o protestantizmu Vremenska napoved Sportivamente Dnevnik Brezdelje utruja? Aktualno: Notteitalia ’69 RAI 3 6.00 8.30 9.10 10.40 11.55 12.40 14.00 14.25 16.10 18.50 20.00 20.45 22.30 22.55 23.35 0.30 0.45 0.50 Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Dok.: Geo & Geo Doc Film: II ladro del re (pust., ZDA ’55, i. Ann Blyth, E. Purdom) Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Dokumenti: Top Secret, 13.30 TeleCamere Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Variete: Naključni turisti Film: Barquero (pust., ZDA ’69, i. L. Van Cleef) Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Nan.: Superman Aktualna odd. o zdravju: Elisir (vodi M. Mirabella) Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Alfabeto italia-no - Ljuba narečja Aktualno: Trideset let pozabe Dnevnik, vreme Fuori orario Film: Le avventure del ragazzo del palo elettrico (pust., Jap. ’87) S? RETE 4 6.00 8.20 9.00 10.00 11.30 12.30 13.30 '14.00 14.40 18.00 20.35 22.40 1.05 1.30 Nan.: Piccolo amore, 6.50 in 8.30 Guadalupe Affare fatto Aktualno: Naturalmente su Rete 4, 9.30 La domenica del villaggio Maša Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde ■ Dnevnik Tg4 Film: Toto ye ye (kom., It. ’67, i. Toto) Film: Base artica Zebra (pust, ZDA ’68, i. E. Bor-gnine, Rock Hudson) Nan.: Colombo (i. Peter Falk), vmes (18.55) dnevnik Nan.: Colombo (i. P. Falk, D. Rashe) Film: Facciamo paradiso (kom., It. ’95, r. M. Monicel-li, i. M. Buy, Lello Arena) Pregled tiska Film 3 CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fro-nitiere dello spirito Aktualno: Velike zgodbe Canale 5 Nan.: Papa Noe (i. Betsy Brantley, Hugh Kelly) Nan.: Jaz in mama (i. Delia Scala, Gerry Scotti) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti) Nan.: Hiša Vianello -Seks v tabletkah (i. R. Vianello, S. Mondaini) Variete: Buona domenica 20.00 20.30 23.00 0.30 1.00 3.00 4.00 (2. del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Missione impos-sibile (vodi Maria De Fi-lippi) Aktualne odd.: Target, 23.30 Nonsolomoda (vodi Afeef Jnifen), 0.00 Par-lamento in Nočni dnevnik Film: II servo di scena (dram., VB ‘83, r. P. YXa-tes, i. Albert Finney) Nan.: Hill Street noC in dan Nočni dnevnik ^0> ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 6.30 6.50 8.10 11.30 12.00 13.00 13.35 14.30 16.30 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 22.30 0.20 1.45 Nan.: Le redini del cuore Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Risanke: Biocombat, itd. Variete: Mai dire gol Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich), vmes (12.25) Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.30 Zadnje novice Glasba: Super Film: Dad - Oče (dram., ZDA '89, i. Jack Lem-mon, Ted Danson) Film: Amarti a New York (kom., ZDA ‘80, i. Jill Clayburgh, M. Douglas) Odprti studio Nan.: S.P.Q.R. (i. Elenoire Casalegno, Nino Frassica) Variete: Benny Hill Show Šport: Mai dire gol Nan.: Vsi moški so enaki (i. Enzo De C aro, Randi Ingerman, 4. ep.) Sortna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport. Šport sut-dio Film: 800 leghe sul Rio delle Amazzoni (pust., ZDA ‘93, i. Barry Bo-stvvick) # TELE 4 Svet je lep Automobilissima Film: Sfida a Dodge City Nedeljski šport Ai confini delia realta Komedija v narečju Nedeljski šport Roma - Udinese Film: L’ amore proibito 7.55 8.00 Napovedniki Nan.: Skrivno življenje igraC, 8.15 Cilkin kotiček, 8.25 Cofko Cof, 8.50 Sre-bmoglavi konjič, 9.10 Te-lerime, 9.15 Zares divje živali | Vsi smo ena družina (11.) I Obzorja duha ■MIHI Ljudje in zemlja Pomagajmo si Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Pomagajmo si Orion, 14.40 Novice iz sveta razvedrila Film: Na zlatem ribniku Obzornik, vreme, šport Alpe-Donava.Jadran Po domače SoCa - Življenje ob reki Risanka, 19.20 Loto _____TV Dnevnik, vreme, šport Mjjj Zoom 6 Večerni gost: D. Lajovic $ Poročila, vreme, šport Nan.: Murhy Brovm (9. ep.), 23.20 Umori (ZDA, 1. ep.) Soča - Življenje ob reki 0.10 12.30 13.00 13.10 13.15 13.40 15.05 17.00 17.15 17.45 18.40 19.10 19.30 TV PRIMORKA 16.30 Videostrani Videospot dneva Obiskali smo: Komen Veselo po naše Nad.: Sosedje (87. del) Videostrani Videospot dneva Pričevanja Nad.: Sosedje (88. del) Nogomet: Primorje Ajdovščina - SCT Olimpija 15.00 16.40 17.30 19.30 20.00 21.05 22.00 23.25 Vremenska panorama Pravi biznis V vrtincu Film: Starinarna (ZDA) Tv prodaja Pripravljevrai, oddaja o slovenski vojski Euronevvs Dok.: Zanigrad - Skice zapuščene vasi Fonteynova in Nurejev, popolno partnerstvo Obletnica narodne galerije - Koncert Film: Margaretin muzej Videoring: Nedeljske popevke s Sergejo Nasa KS - Poravnalni svet (A. MarodiC) Dok. serija: 1914 - 1918: Velika vojna in oblikovanje stoletja - Upor (VB. 5. del) Film: Oče (Madžarska ‘67, r. I. Szabo) Napovedniki Koper i Euronevvs Risanke !f|! Mediteran festival Odmev ju Nan.: Grime Story Program v slov. jeziku: Gore in ljudje TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je... Istra in... US Dok.: La Grand epoque Vsedanes - TV dnevnik Sre Športni dnevnik m Dok. oddaja: Pripovedi zgodovine Piranski glasb, večeri: Kvartet Enzo Fabiani TV Dnevnik-Vsedanes ($) MONTECARLO 14.25 12.00 12.30 13.05 14.00 16.30 19.00 21.00 23.45 19.30, 22.45, 0.30 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Aktualna odd.: Blink Aktualno: Cento citta Glasb, odd.: Roxy bar Državno tekmovanje v italijanskem jeziku Šport: Goleada Film: Vacanze in America (kom., It. ‘84, i. J. Gala) Film: I corsari delia strada (dram., ZDA ’49) OVEN 21. 3. - 20. 4.: Izkazali ste se za pravegaN borca, zato so vas zaceli ljudje bolj ceniti. Imeli boste močan vpliv na nekoga, toda njegovega spoštovanja ne izkoriščajte v sebične namene. BIK 21.4 - 20.5.: Vaše skrbi so večinoma namišljene. Največkrat si jih naredite zaradi drugih ljudi; tudi tokrat bo tako. Partnerju ne boste zaupali, da ste na njega ljubosumni. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Bolj morate paziti na svoje zdravje. Zadnje Čase je vaša glava polna obremenjujočih misli. V vsem- vidite sovražnike, tako da ni Čudno, če ste nervozni in nemimi. RAK 22.6. - 22. 7.: Bolj ko boste prepričani, da se vas drži smola, težje boste splezali na zeleno vejo. Ne mislite, da ste sami. Delo, ki se vam obeta, vas bo sicer izčrpavalo a navdajalo s ponosom. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9,00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Deček z dvema imenoma (A. Ingolič, dram. L. Lombar, r. M. Prepeluh); 10,20 Veselo po domače; 11,00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (i. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13,20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14,10 Mala scena: Na robu pameti (M. Krleža, r. V. Babič, 2. del); 15.05 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.05 Z naših prireditev; 18.00 Igra: Žalostna pesem (Z. Simčič); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, ) 7,10 Poročila v slov.; 8,30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pravljica; 10,00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7,15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik. Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.10 Sledi časa; 10.05 Volitve; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.00 Smrt na cesti; 18.05 Detektivka; 18.35 Slovenski oktet; 19.45 Volitve 19.50 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno: Deseta Devinska elegija; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8,40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock'n roli; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.40 Izbrana proza; 11.00 Koncert; 13.05 Slov. oktet; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO, vreme, šport; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz opernih opusov; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Oratorij; 23.55 Glasba. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten; 6.20 Duhovna misel (sr.Regi-na Tolmajer); 18.00-18.30 Praznična (P. Zun-der). - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 LEV 23. 7. - 23. 8.: V prihodnjem tednu boste se naprej zelo aktivni. Tudi v prostem Času se skušajte Ciin bolj pametno zaposliti, sicer se bo v vas nakopičila napetost. DEVICA 24. 8. * 22. 9.: Z živci ste skoraj na koncu, saj se preveč obremenjujete. Prijeten klepet med prijatelji vas bi sprostil, zato se nikar ne zadržujte doma med štirimi stenami. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Končno ste se nekoliko umirili. Ce so bili pred krdtkim veCeri doma pred televizijo redki, bodo zdaj vse pogostejši. Zaželeli si boste miru in družinske topline. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: V vasi glavi se bo dogajalo mariskaj, a bolj malo koristnega. Ce boste dosegli, da vam zavist, maščevanje in zamerljivost ne omrežijo uma, boste v tem obdobju zelo uspešni. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Delujete precej zmedeno in nespametno. Cas je, da se poglobite v stvari, zaradi katerih prihajate navzkriž z dragimi ljudmi. Držite se dogovorov, saj so ti temelj za uspešnost. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Obeta se vam zanimiv teden. Morali boste dobro premisliti o nekem dogodku, ki vam je prinesel vec slabega kot dobrega. Poskusite popraviti svojo napako! VODNAR 21. 1. -19. 2.: Nikakor ne rinite z glavo skozi zid! Morali se boste dicsiplinirati in prek sodelovanja z drugimi poiskati kompromise, ki bodo pošteni do vseh. RIBI 20.2. - 20. 3.: Čeprav vam gre vse kot po maslu, ste psihično neprestano napeti. Z malo truda bi vam lahko uspelo pregnati nervozo, ki vam ni le v breme, pac pa ruši tudi vaše zdravje. RAI 3 slovenski program 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica: vodi | Breda Bertalanic TV DNEVNIK, nato Športna tribuna RAI 2 S? RETE 4 ITAUA 1 tr Slovenija 1 fr* Slovenija 2 RAI 1 Euronevvs Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: 10 minut z... Film: Amici p er la pelle (kom., It. ’55, i. Geroni-mo Meynier) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello). Vreme in kratke vesti Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex Dok.: Kvarkov svet - Mladici Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Poletni Solletico, vmes risanke Heidi, Princesa Sissi in nan. Zorro Danes v parlamentu Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vase zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Kornika v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vremenska napoved, kratka poročila, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Film: Piccoli orrori RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Film: Arrivano i titani (pust., It. ’61) Risanke Aktualne oddaje Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Obljubljene dežele, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Ter - Leonardo Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe, 8.50 Zingara Pregled tiska Nad.: Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Anime in delirio (dram., ZDA ’47) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Risanke Aktualno: Film dosje TV film: Amara vendetta - Bitter vengeance (thril-ler, ZDA ’95, i. V. Mad-sen, B. Greenvvood) Film dosje Film: Avik in Albertine (dram., VB-N. Zel. ’92, r. V. VVard, i. A. Parillaud) Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Un detective in corsia, 12.30 Due per tre - Skrivnosti v družini (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Očetovi prijatelji Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mac Gyver (i. Richard Dean Anderson) Film: 4 pazzi in liberta (kom., ZDA ’89, i. Michael Keaton, P. Boyle) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Kviz: Caccia alla frase Risanke Risanke: Simpsonovi Aktualno: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! Nan.: Beveiiy Mills Variete za najmlajSe, risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Risanke Nan.: La Tata Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Alive - Preživeli (dram., ZDA ’92, i. Ethan Havvke, Vincent Spano) Šport: Controcampo Šport: Zanimivosti o ligi prvakov IH Odprti studio Film: Napoli terra d' amore (dram., It. ’54) # TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka: Pall. Gorizia -Mabo Pistoia, 15.15 Snai Montecatini - Pall. TS Športna oddaja Konjske dirke Roma - udinese Športna oddaja Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Cofko Cof, 9.55 otroška oddaja, 10.15 Zgodbe iz Amerike Dok. serija : National Geographic (ZDA, 4. del) Alpe-Donava-Jadran: Portret arhitekta M. Fabianija Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Oddaja TV Maribor -Ljudje in zemlja Večerni gost: Dušan S. Lajovic Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Otroški program: Radovedni Tacek: Strah Dok. nanizanka: Zares divje živali - Severno ameriška veselica (8.) Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Komisar Rex Dobro je vedeti Dok. meseca: 70 let Radia Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Pisave Iz slovenskih ateljejev: Irena Brunec Nemi film: Zorrovo znamenje (ZDA 1929, r. F. Niblo, i. D. Fairbanks) Recept za zdravo življenje Aktualna odd.: Prima (vodi Nan.: Kaj ti roji po glavi? TV film: Un bambino TV PRIMORKA David Sassoli) Šport: nogomet B in C li- chiede aiuto (dram., ZDA Dnevnik ge, 16.10 plavanje ’95, i. Veronica Hamel) (W) MONTECARLO , Aktualno: Prima - Predv- Dok.: Geo & Geo Aktualna oddaja: Verissi- sem kronika Vremenska napoved mo (vodi Cristina Parodi) Em« 16.30 Videostrani Variete: In bocca al lupo! Nad.: Un pošto al sole Variete: Superboll (vodi Rgi Videospot dneva (vodi Carlo Conti) Dnevnik, deželne vesti, Fiorello) 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- BS; Pričevanja Vremenska napoved deželni šport, vreme Dnevnik TG 5 nik IM j Nad.: Sosedje (88. del) Dnevnik, 20.35 Šport Variete: Blob Variete: Striscia la notizia Film: I gigli del campo TO; Nogomet: Primorje Aj- Variete: La Zingara Nan.: Superman (vodita Ezio Greggio in En- (kom., ZDA '63) dovščina - SCT Olimpija Film: Prima e dopo - Dok.: Velika zgodovina - zo lacchetti) Nan.: Quincy Videostrani Before and After (dram., Vsi Hitlerjevi ljudje Film: Vacanze di Natale Film: Nessuno resta solo Dnevnik, vreme ZDA ’95, i. M. Streep, Dnevnik, deželne vesti ’95 (kom., It. ’95, i. Mas- (dram., ZDA '55) Iz tiska Liam Neeson) Film: Lo schermo a tre simo Boldi, Christian De rSJJ Variete: Tappeto volante RnRj Volitve 98: Soočenje kan- Dnevnik punte (dok., It. ’96, r. G. Sica, Luke Perry) mu Variete: Zap Zap didatov Aktualna odd.: Porta Tomatore) Variete: Maurizio Costan- Nan.: Stric Buck Inovacije lesne Sole aporta (vodi B. Vespa) Dnevnik, pregled tiska zo Show Šport: Biscardijev proces Parkirne ure v N. Gorici Nočni dnevnik, zapisnik, Fuori orario: Pred 20 leti, Nočni dnevnik Mednradno tekmovanje v Športni ponedeljek horoskop, vreme dok. I giardini di Abele Striscia la notizia italija skem jeziku Dnevnik TV Primorka 2.45 Teletekst Vremenska panorama Nan.: Mladostniške izpovedi (Brazilija, 9. ep.) i Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 33. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral, 89. ep.) Tedenski izbor: Nanizanka: Indaba (Fr., 16.ep.), 11.10 Čudežni otrok (19. epizoda), 11.30 dok. serija: Velike romance 20. stoletja - Jac-queline Bouvier in John Kennedy (2. del) Fiim: Zemlja drhti (dram., It. ’48 r. Luchino Visconti) Euronevvs TV prodaja Film: Parazit (Fr.) Pripravljeni — Nan.: Zenska mojega življenja (Sp., 1. ep.) Oglasi TV igrica: Lingo Videoring Nikolajeve videoakroba-cije gjjjjj Studio City 10000 obratov Pomp Brane Rončel izza odra Nočni pridih. Nan.: Vprašanje zakonitosti (VB, . I. Staunton, P. Bar-low, J. Clyde, 5. ep.) 0$ Nan.: Lazar (ZDA, i. R. Urich, N. Nogulich) Studio City Koper Euronevvs, 15.30 Risanke Piranski glasbeni večri Vesolje je ... Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Mal Neli Slovenski magazin Kurlturni magazin: 2000 besed Na naslovni strani: Osebnosti našega časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika Športna mreža r A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (bere Aleš Valič, r. M. Sosič); 9.30 Glasba; 10.00 Poročila, nato koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Valenčič); 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje. Poslednji veliki punt: Tolmin 1713; 18.15 Made in Slo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco alf opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.15 Aktualno; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled šport- nih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke . Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Lantinskoame-riški Ola; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 13.55 Moj dom tvoj dom; 14.10 Živeti danes; 14.45 Vse o šoli; 18.00 Magic bus; 18.45 Na sceno; 19.25 Sigla single; RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske lučil; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroče hladno; 18.30 Volitve; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Shake-speare-Cervantes; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17,30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni koncert; 23.45 Glasba, napoved. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2,00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) J Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J, . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 ^r\ll\llč||A VREMENSKA SLIKA . Nad srednjo Evropo je območje nizkega zračnega priti-ska. Hladna fronta bo popoldne prešla Slovenijo. Za njo ^q10 se bo nad Alpami prehodno zgradilo območje visokega zračnega pritiska. 1qqq 6 9 6 6 1 čh) OSLO STOCKHOLM -2/4 ° -T/A o s / 6 DUBLIN o -/- KOBENHAVtl 6'5,t.° ' ^5 X 6/11 —gl—<—' oBRUSE * o PARIZ */10 7/11 : j A UZBONA 12/24 .O a -enaj i /V ^3 /V 'V SPLIT -/-/X OSOFUA 0/17 ^ ^.RIM ' ^K0PJ,E° ^ — MADRID 4/22 O GRADEC 7/12 M SOBOTA O 7/12 CELOVEC O 4/11 Lv | j 6 4^ s o KRANJSKA GORA Q TR21C O S. GRADEC 3/10 MARIBOR O 8/13 Čl n/16 O WM" O KRANJ ^N. GORICA 8/15 GORICA^ q 12/17 POSTOJNA n 5/n 4^ CEUE Os/12 N. MESTO 5/1 O ZAGREB 7/13 O 4* OCEVJE /"V, 'V ^^^RNOMELJ^ Prevladovalo bo oblačno vreme, občasno bo rahlo deževalo. Večji del dneva bo pihal jugozahodnik. Proti večeru se bo od zahoda pričelo jasniti. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, ki bodo pogostejše in močnejše v krajih severno od nas. Temperature , zraka so bile 1UZU Izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.52. Dolžina dneva 10.09. Luna vzide ob 15.42 in zatone ob 2.48. PLIMOVANJE Danes: ob 1.00 najnižje -37 cm, ob 7.26 najvišje 50 cm, ob 13.55 majnižje -44 cm, ob 19.54 najvišje 31 cm. Jutri: ob 1.40 najnižje -39 cm, ob 7.57 najvišje 56 cm, ob 14.28 majnižje -54 cm, ob 20.34 najvišje 36 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje C. BIOPROGNOZA Večji del dneva bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi ugoden. Zvečer in v noči se bo ponovno pojavila obremenitev, zato bo spanje vremensko občutljivih ljudi moteno. OVIDEM 4/15 (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............11 1000 m..............8 1500 m..............4 °C 2000 m.............2 2500 m ............1 2864 m.............0 V ponedeljek bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Proti večeru se bo v zahodni Sloveniji spet pooblačilo. V torek bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni, južni ter osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodnik. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Smrčanje v nosečnosti slabo za otrokovo rast MUENCHEN - Smrčanje med nosečnostjo upočasnjuje rast otroka v materinem telesu, je pokazala anketa, izvedena med 502 materami na dan poroda. Pri smrčečih nosečnicah se podvoji tudi nevarnost povečanega krvnega pritiska. Znanstvena raziskava je pokazala, da se je bolezen nosečnic pojavila pri desetih odstotkih mater, ki med spanjem smrčijo, in le pri štirih odstotkih tistih z mirnim spancem. Sedem odstotkov otrok je zaradi smrčanja njihovih mater v primerjavi s fetusi mater, ki ne smrčijo, pred rojstvom zaostalo v rasti. Neužitno presenečenje GLENDALE - Ne preveč užitno presenečenje je Čakalo lačnega Američana, ki je v zamrzovalni skrinji svoje bivše prijateljice iskal nekaj za pod zob. Namesto hamburgerja je odkril 28 zamrznjenih psov, od teh 14 mladičev. Po podatkih policije je možakar v garaži svoje bivše prijateljice pospravljal svoje stvari, ko ga je zagrabila lakota. Njegova prijateljica je nekoC redila pse, vendar so ji zaradi mučenja živali dovoljenje odvzeli. Dolgi lasje iskani MOSKVA - Senske z dolgimi lasmi morajo zlasti v Novosibirsku paziti za svoje bogastvo. V množici ljudi se odpravijo na lov s škarjami nepridipravi, ki uplenjene kodre in kite nato za nekaj mark prodajo izdelovalcem lasulj. Nazadnje sta v v nabito polnem avtobusu v milijonskem sibirskem mestu dva moška skušala odrezati lase ženski, vendar so tatova pravočasno opazili. Na ruskem Daljnem vzhodu so zaradi revščine zlasti med upokojenci predvsem starejše ženske prisiljene prodati svoje, lase za izdelavo lasulj. V mestu Birobidšan ponuja neka trgovina z lasuljami za sto gramov las od 20 in 60 rubljev (približno dve so šest mark). (STA) Japonci počastili sandal, zaščitnika svojega podeželja V Tokiu posvečajo praznovanje tudi sandali, ki simbolizira zaščitnika podeželja. Tokrat so za mimohod izdelali 4,5 metra dolg in več kot pol tone težak sandal (AR) Van Damme izgubil živce LOS ANGELES - Sodnik v Los Angelesu je le s težavo krotil igralca Jean-Claude Van Damma, ki je izgubil nadzor v civilnem procesu proti njemu. Ameriškemu zvezdniku belgijskega rodu je zavrela kri, ko je njegov bivši trener, ki ga toži za 1, 5 milijona dolarjev, spregovoril pred sodiščem. "Moj denar lahko vzameš, ampak roke proč od moje družine, " je Fredu Duxu zabrusil Van Damme. Dux trdi, da je soavtor scenarija Van Dammove-ga filma The Quest. Zvezdnik mu je obljubil udeležbo pri dobičku, vendar mu tega ni izplačal. Na koncu filma sicer piše, da je zgodba Van Dammova in Duxova, vendar pa slednji kot pisec scenarija ni omenjen. Pizzerija Ceausescujeve nečakinje je propadla BUKAREŠTA - Pizzerija nečakinje usmrčenega romunskega diktatorja Nico-laeja Ceausescuja v Bukarešti je po nekaj letih propadla. Lokal po imenu C&C zaradi visokih cen očitno ni vzdržal konkurence poceni kioskov s klobasami v njegovi neposredni bližini. Stalni gosti so lokal v ne ravno prijazni sosesld v bližini železnice imenovab "pri Ceau-sescujevih". V pizzeriji so pogosto videvali tudi Ceausescujeva sinova Ni-cuja in Valentina. Bratranec Niču je leta 1996 umrl zaradi ciroze jeter, lastnica pizzerije pa trdi, da je bil Niču umorjen. (STA) Italijanski hallovveen za trgovine in diskoteke MILAN - Praznovanje je sicer uvoženo iz ZDA, vendar se v resnici vrača v Evropo, pa Čeprav v predvsem komercialni obliki. Govorimo o hallovveenu, prazniku srečanja med svetom mrtvih in živih, ki ga simbolizira zrezljana in od znotraj razsvetljena buča. To noč so ga praznovali na vseh koncih Evrope in seveda tudi v Italiji, kjer se je najbolj udomačil na severu. Praznovanje je namreč iz poganskih Časov, kajti Kelti, ki so prišli tudi v naše kraje, so z njim označevali začetek novega leta. Hallovveen se je rodil na britanskih otokih več stoletij pred Kristusom, poleg začetka novega leta pa je označeval tudi vračanje mrtvih duš na zemljo. Po legendi so duhovi skušali priti v telesa Živih, da bi si zagotovili nesmrtnost, živi pa so se branili tako, da so se maskirali v demone ali Čarovnice. V Milanu je hallovveen letos zelo praznovan: izložbena okna polna buc, domiselno okrašene diskoteke in restvracije, maske itd. Trgovci potrebujejo vsaj en praznik na mesec, da poživijo posle...