Leto XIV.
V. b.b
Dunaj, dne 2.8. februarja 1934
Št. 9
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: «KOROŠKI SLOVENEC". I . * J I	nnlifilm	llzhaja vsako sredo. Posamezna številka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	l«IOI £(1 jJUlllllVU^	I s^ane četrtletno: S 1 50 g; celoletno: S 6 — g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I «ncnnrla»'cftm in nrncuotn I za Jugoslavijo
Politično in gospodarsko društvo. Klagenfurt,Viktringer-Ring 26 I tJUoJJlIvIcll olVU lil JU UOVCIU E četrtletno: Din. 25' — ; celoletno: Din. 100‘—
_________ ™	-	i ■■■■«^—mi——■MnniffmmnmriTTTi «i i■■^ll■llll■llll■lr■ll^^n^rl»——m—wngiriinrnn—nruTwnwi^^l^^B
Avstrija danes in jutri
KrSianslvo in KorsšKs
Stojimo pod utisom predstoječe volitve novega deželnega glavarja. Ob tem nam prihaja na misel svoječasni nagovor g. Kernmaierja na kanclerja dr. Dollfussa o priliki njegovega bivanja v Celovcu: ..Protiklerikalno in vsled obmejne lege močno nacionalno mišljenje koroškega ljudstva se zgoščuje v svojevrstno sovraštvo, ki onemogoča vsako mirno mišljenje in vsako dalekovidnost.“ Koroški dopisnik dunajske ..Freie Presse11 je dodal: ,,Na Koroškem upamo, da zopet vstane fronta koroških obrambnih bojev kot politična fronta enotne Avstrije in v njej bo najostrejša odklonitev v narodnem socializmu skritega gibanja.11 Meseci potekajo po tem nagovoru in poročilu, marsikaj se je v državi spremenilo, videz v deželi pa hoče dajati gospodoma prav.
Nočemo s tem izraziti nikakega predsodka glede novega deželnega glavarja, ki ga cenimo kot korektnega avstrijskega častnika in značajnega moža. Smo uvidevni dovolj za to, da je trebalo v deželi prehoda iz demokracije v avto-riternost. Nepoboljšljivi optimisti kot smo, pa tudi danes kljub raznolikim prerokovanjem bodoče avstrijske usode in s tem naše dežele ne verujemo v pofašistenje države po kakem italijanskem vzorcu, četudi bi zato govorila mnoga znamenja na avstrijskem političnem nebu. Kot vsak narod je podrejen tudi nemški narod v Avstriji železnim zakonom sodobne narodne rasti iz liberalnega parlamentarizma in politične demokracije v diktaturo fašizma in komunizma ali pa v krščansko državo stanovske vzajemnosti. Nemški fašizem je samo eden, tudi proti volji zaveznice Italije in obema naklonjene Anglije, in to je: narodni socializem. Razvoj v prvo ali drugo smer leži v rokah političnih voditeljev. Kot narodna manjšina se ne moremo navduševati za narodno-socialistične disimilacijske teorije neslavne prakse. Tudi ne prorokujemo bodočega razvoja v državi — saj so politična prerokovanja le na kratkih nogah — govoriti pa hočemo v naslednjem o krščanski ureditvi države oziroma njenem predpogoju v deželi.
Glasovanje leta 1920 nas je dodelilo kot narodno manjšino avstrijski republiki. Izpadlo je, kot zamore izpasti glasovanje gospodarsko s sosedom v deželi navezanega ljudstva in glasovanje med dvema državama, katerih druga se je šele porodila in ji je zato nedostajalo predvsem izkušnje za tovrstne politične naloge. Položaj manjšine je v zadnjih trinajstih letih narekovalo — da se izrazimo z glavarjevemi besedami — nacionalno in protiklerikalno mišljenje koroškega ljudstva, ki je onemogočalo vsak trezen premislek in vsako dalekovidnost tudi v manjšinskem vprašanju. S stališča samo nacionalno (v modernem smislu) čutečega opazovalca se je položaj koroških Slovencev kot manjšine morda izboljšal, ker jim državljanska svoboda omogoča vsakojako narodno udejstvovanje. Dobro je v tem smislu označil eden vodilnih nacionalnih Nemcev v deželi naš položaj, da nam nedostaje predvsem gmotnih sredstev za popolni narodni razmah. Iz zgolj nacionalnega vidika zamore biti sožitje obeh narodov v deželi le večen medsebojen boj, v katerem je naloga po poziciji in številu manjšega in slabejše-ga, da se zna braniti po vseh pravilih modernega dvoboja.
Ne toliko iz zavesti slabosti kot iz našega življenskega gledanja, podedovanega po prednikih, nam koroškim Slovencem tak narodni dvoboj ni nikak ideal sožitja v deželi. Svoječasno je govoril profesor Perkonig o slovenskem bratu v deželi. Ne poznamo njegovih motivov za to
Dunajski dogodki so kot žarek v temni noči posvetili v ozračje, v katerem se nahaja naša država. Narodni socialisti odkrito priznavajo, da jih je odločna Mussolinijeva gesta, ko je postavil v najkritičnejših dneh na severno italijansko mejo svoje bataljone, odvrnila od zapeljive misli, da bi izrabili ugodni trenutek in se nasilnim potom lastili oblasti v Avstriji. Mussolinijevi grožnji je sledila poostritev napetosti med Rimom in Berlinom. ,,Volkischer Be-o b a c h t e r“, glasilo hitlerjanske vlade, je izredno ostro napadel Italijo, češ da je svoje dosedanje prijateljstvo spremenila v odkrito sovraštvo. Ostali nemški tisk ji je zagrozil, da Nemčija italijansko prijateljstvo lahko zamenja s prijateljstvom sosedov Italije na Balkanu, ki se od Nemčije nimajo bati ničesar, pač pa jim je nevarna Italija, ki hoče prevzeti pokroviteljstvo nad Avstrijo in Madžarsko.
Italija ni ostala dolžna odgovora: Priključitev Avstrije k Nemčije ni ne pravična in ne nujna. Gibanje Anschlussa je umetno ustvarjeno in ne korenini v potrebah in težnjah avstrijskega ljudstva. Priljučitev je tudi proti ravnovesju sil v Evropi in proti urejenemu in mirnemu soživljenju evropskih narodov. Zato je neodvisnost Avstrije jed.o italijanske politike.
Tudi ostalo inozemstvo posveča Avstriji v zadnji dobi, posebno po dunajskih dogodkih, podvojeno pozornost. Ostala vprašanja razorožitve, reforme Društva narodov, balkanski pakt i. dr. so stopila v ozadje. Vso svojo pažnjo posveča danes Evropa mali državici v Podonavju, ki tako postaja srce evropskega kontinenta, kot piše nek nemški list. Prvo, kar so velesile — Francija, Anglija, Italija — ukrenile, je bila skupna izjava za avstrijsko neodvisnost. Ta izjava izraža trdno voljo, ki je Nemčija ne bo mogla prezreti. Ni čuda zato, da se že sedaj
lepo besedo, vendar lahko rečemo: dežela se bo umirila in bo začela proevitati šele, ko si bosta naroda kot brata in ko bosta medsebojno tekmovala v dobrem in plemenitem. Božje prepovedi kratenja časti, dobrega imena in premoženja morajo veljati ne samo za poedinca, marveč tudi za narode. Tudi narodi ne smejo kratiti dobrega imena, ne ubijati časti in ne krivično odvzemati lastnine svojega bližnjega — naroda-soseda. Le sožitje, ki je zgrajeno iz krščanskega duha, zamore biti pravo in zdravo.
Daleč smo še v deželi od takega ideala. Ni morda vedno zavesten greh nemškega soseda, če nas motri ponižujoče kot gospod svojega slugo in nam odvzema našo naj dražjo lastnino: našo narodno zavest in našo mladino. Tako postopanje pa je proti postavi o krščanski ljubezni in pravici, torej nekrščansko, nacionalno-po-gansko.
Ne verujemo v drugo rešitev narodnostnega vprašanja na Koroškem kot v rešitev iz duha krščanstva. Kot smo daleč od te, smo tudi še daleč od krščanskega političnega reda v deželi. Zato morejo biti vse dosedanje oblike javno-političnega življenja le prehodnega značaja. A vse to ne bo motilo našega še nadaljnega optimizma, da se nekoč vendarle naselita med narodoma v deželi sloga in bratstvo, iz katerih naj se porodi plemenito tekmovanje dveh narodnih kultur. Da ju pospeši kanclerjeva doslednost, zna postati Avstrija vodilna v manjšinskem vprašanju.
čuti neko omiljenje napetosti med obema nemškima državama. Tudi se v tej zvezi govori, da je Hitler te dni odstavil ,,inšpektorja za Avstri-jo‘‘ Habichta.
O priključitvi v dosedaj domnevani obliki, da se Avstrijo enostavno izenači z ostalimi nemškimi deželami pod prusovsko oblast, ni več govora. Kako pa bo šel razvoj v samostojni Avstriji v bodoče, je težje vprašanje. „Največji uspeh Avstrije je, da ni več ovir prehodu iz parlamentarizma v avtoriterni režim. Stranke bodo odpravljene in na njihovo mesto stopi enotna politična fronta. Iz nje se bo zgradila nova država in da bodo njeni temelji krščanski in socialni, zato jamči ime dr. Dollhiss1", se je izrazil nedavno načelnik krščansko-socialne stranke Czermak. Optimisti verujejo v to, da bodo krščansko-socialci zmožni in močni dovolj, da izvedejo kanclerjev načrt krščanske stanovske države.
Ne manjka pa č r n o g 1 e d o v, ki prerokujejo predstoječe zbližanje Heimwehra, ki se bo polastil popolne oblasti v državi, in narodnih socialistov. Zbližanju obeh bo sledil drugi korak: vstop narodnih socialistov v heimwehrov-sko vlado. Tako bo izvedena priključitev k Nemčiji brez brutalne sile in brez raznih formalnosti. Nemčija se bo nato približala Češki, Svici, Bolgarski in Rumuniji in tako postala čuvarica Balkana. Edini odpor, na katerega zna naletiti Nemčija na svojem pohodu proti vzhodu, bo našla v slovanstvu. Tako sodijo pesimisti.
Kot Slovenci in Avstrijci ostajamo v vprašanju bodočega razvoja naše države optimisti. In kot del slovanskega plemena, kateremu nedvomno pripada bodočnost, bomo brez nevoščljivosti in radi občudovali oni del nemškega naroda, ki se bo v tej zmedi političnih in družabnih prilik povzpel do najidealnejšega načina njihove ureditve.
Zvezni kancler je dosedanjega glavarja Kernmaierja odstavil, ker je bil izvoljen s pomočjo socialističnih glasov. Njegove posle je prehodno vodil dež. svet. Leer. Deželni zbor je sklican za sredo 28. t. m. Na dnevnem redu je volitev raznih njegovih odborov, med drugim tudi šolskega, članov deželne vlade in volitev novega deželnega glavarja.
Glede novega dež. glavarja so se vršila na Dunaju pogajanja zastopnikov glavnih strank s kanclerjem, ki so dovedla do rezultata, da se za novega glavarja voli vodjo koroškega Heimatschutza generala Hiilgertha. Njemu bodo dodeljeni štirje deželni svetniki.
Odstavljenemu dež. glavarju posveča torkova številka »Freie S t i m m e n« značilen uvodnik, v katerem ga slavi kot moža »naroda« s čistimi rokami in čisto vestjo. Članek zaključuje: Naloga nove, avtoriterne deželne vlade in njenega glavarja bo, da z vidika obmejno-in narodno-političnih ozirov skrbi za to, da centralistična ureditev države ne bo uničila vrednot, ki so po krvavih bojih in težko ohranjeni svobodi postali last vseh deželanov. — Naj dodamo skromno pripombo: Mi koroški Slovenci se nadejamo, da bo nova deželna vlada posvetila svoje moči nujnejšim in važnejšim vprašanjem preureditve dežele v pravcu načrta zvezne vlade ter prepustila »očuvanje narodno-političnih interesov« kot prvo nalogo uredništvu »Freie Stim-men«.
Rovi deželni sfavar
Podkancler major Fey se je izjavil o o d n o-šajih Heimwehra do narodnih socialistov sledeče: Naše stališče se ni nič izpremenilo. Ako Hitler prizna neodvisnost Avstrije, se bomo z njim radevolje pogajali in na tej podlagi je sporazum tudi mogoč brez ozira na to, kar nam je dosedaj nemška vlada napravila težav. Toda mi imamo tudi pogoje, ki tičejo posebno Heimwehra. Heimwehr nima nobenega paragrafa, ki zahteva čistost pasme. Če mi na vsej črti poudarjamo krščansko družbo in krščansko kulturo, se mora to tako razumeti, da smo mi v prvi vrsti za krščansko ljubezen do bližnjega, za mirno sožitje stanov in narodov in za ljubezen do domovine. To našo ideologijo bodo narodni socialisti morali pač priznati, ako želijo, da se z njimi sporazumemo.
Cesarja dobimo? — Glasilo angleškega ministrskega predsednika poroča sledeče zanimivosti o Podonavju: Francoska vlada dela na tem, da se v Avstriji in na Madžarskem vzpostavijo Habsburžani. Restavracija (povrnitev) Habsburžanov' bi pomenila manjše zlo v primeri z združitvijo Avstrije in Nemčije. — K tem novicam dodaja nek francoski dnevnik: Za fantazijo se vedno skriva drobec resnice. Četudi se francoska vlada ne bavi z zopetno ustanovitvijo monarhije v Podonavju, misli na to Mussolini. Mussolini je držal in še drži nokoncu avstrijski Heimwehr, snuje avstro-madžarsko zvezo in pripravlja pot novemu cesarju. — Dodajamo: Sedanji politični razvoj v Avstriji je nekaka reakcija na preuranjeno ustanovljeno republiko. Zato bi -ne bilo izključeno, da se uresničijo domneve angleškega lista. Dolge dobe pa bi monarhistični ustavi ljudstva, ki je nekoč uživalo najširšo politično svobodo, ne mogel nikdo prerokovati,
Natlcdini socialisti in Avstrija. — Po razbitju socialistične levice se je položaj zvezne vlade ojačil. Svojo polno pozornost lahko sedaj posveča narodno-socialistični propagandi v državi. Minulo sredo je hitlerjanski »inšpektor« za Avstrijo Habicht pozval vlado, naj se tekom tedna odloči za sporazum z narodnimi socialisti. Dotlej bodo oni mirovali, nakar se v odklonilnem slučaju započne podvojena akcija proti sedanjemu režimu. — Pozivu se ne pripisuje posebne važnosti. Mednarodni položaj tudi kaže, da z narodno-socialistično nevarnostjo trenutno ni raduniti. Inozemstvo zatrjuje, da je raduniti z oboroženim nastopom Italije, če bi se hitlerjevci hoteli polastiti Avstrije.
Tudi Mala antanta v tem primeru ne bi mogla ostati prekrižanih rok.
Jugoslovanski Švabi so v februarju priredili v Novem Sadu običajen naroden praznik, to je praznik švabskih narodnih noš. Prireditve se niso udeležili samo Švabi, temveč predstavniki vseh Nemcev v Jugoslaviji. Prireditvi je prisostvoval tudi nemški poslanik v Beogradu v. Herren.
Naše rane
Naj človek dandanes vzame v roke ta ali oni časopis, če stopi malo po svetu, povsod bo slišal iste tožbe: kmet se pogrezuje v dolgove, zaostaja pri plačilih na davkih in obrestih, kmetije prihajajo ena za drugo pod zasilno upravo, na javno dražbo, kmet ne more spraviti živine po primerni ceni v denar, ni denarja za obleko, vsakdanje potrebščine i. dr.
Gotovo je gospodarska kriza v veliki meri vzrok propadanja kmečkega stanu, a vendar hočemo vse trezno in nepristransko premisliti in preudariti in priznati bomo morali, da leži del krivde propadanja tudi na kmetu samem. Nikakor ne trdimo, da je to splošno, a v gotovi meri bo vsak priznal, da se v teh vrsticah navedeno vjema z istini-t ostjo.
Hočemo predvsem malo preudariti in natančno pomisliti o tem, kar ne uide očem pa-znega opazovalca. Predvsem je dejstvo, katerega nihče ne more utajiti, da v hišah, kjer še prevladuje versko življenje, kjer še molijo, hodijo v cerkev in izpolnjujejo verske dolžnosti, ondi se še riba naprej, da gospodar doplačuje redne davke ter sebe in družino skromno preživi. In to je predvsem pri manjših posestnikih v hribih in bolj daleč od mest, kjer prevladuje še skromnost, varčnost in zadovoljnost. Ondi živijo skromno, da se marsičemu odrečejo, kakor neizprosno zahteva sedanji čas in gledajo, da ne zalezejo v dolgove. Varčujejo na vseh koncih in krajih, šiling desetkret obrnejo, predno ga izdajo. A opazimo tudi to, da v hišah, kjer se za Boga in cerkev ne zmenijo, kjer jim je vera tuja postala, kjer ne držijo praznikov, ondi tudi ni sreče, ondi ni blagoslova od zgoraj. In to večkrat opazimo pri večjih posestvih v bližini mest in prometnih zvez. Ljudje so postali moderni in versko brezbrižni. Stare zadovoljnosti in skromnosti ni več, imajo večje potrebe in stroške, ki niso neobhodno potrebni
za življenje in katerim bi se v času gospodarske krize morali odreči. Stavijo vse upanje samo v sebe, zaidejo v špekulacije; odreče vse, eno za drugim. Polagoma začno lezti v dolgove, iz katerih se nič več ne izkopljejo. Pri marsikaterem bi bilo potrebno več zaup,anja v Boga. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Tudi če katerega teži dolg, da si ne ve pomagati, če bo v Boga zaupal, se bo z lastno pridnostjo in štedljivostjo že izkopal polagoma. In papež Pij XI. je rekel 13. marca lanskega leta: Toliko pametnih in modrih mož se prizadeva urediti svet, a na enega pozabijo — na Boga, Boj zoper Boga je poglavitno zlo, iz katerega poteka toliko gospodarske in nravne nesreče, ki biča vesoljni svet.
Izdatke za vsakdanje življenje je treba prilagoditi razmeram, v katerih živimo. Ta in oni se še ni privadil na svetovno gospodarsko krizo in živi črez razmere in leze v dolgpve. V prejšnjih letih, ko je bil gospodarski položaj za kmeta še bolj ugoden, je marsikoga premotilo, da je črez svoje razmere in stanje na dolg preveč investiral, nabavil stroje, napeljal električno moč itd., kratko rečeno: premotil ga je moderni napredek. Pripomnimo, da je v sedanjih razmerah električna sila rentabilna za večje posestnike, da imajo električno moč za motor, slamoreznico, mlin, žago i dr., a za malega posestnika pa pride to predrago. Kajžlar ima po navadi kopico otrok in sam z njimi polagoma vse opravi, a sama električna razsvetljava mu pride predraga. Zaostane z mesečnimi plačili in dolgovi z obrestmi se začnejo kopičiti. Tega in onega je premotil agent, da je naročil poljedelske stroje, stiskalnico za sadje, kar pride samo pri večjih posestnikih praktično v poštev. S plačili se tedaj ni mudilo, a sedaj zahteva firma dolžni znesek z obrestmi neizprosno potom sodišča. Da, dobili so se celo naivneži, hoteč veljati za prebrisane, ki so v napačnem upanju, da bo šiling padel, si veliko izposodili in marsikaj nepotrebnega investirali, misleč, da bodo, kot leta 1922, odplačevali dolg v ničvrednem papirju. A sedaj vsi uvidijo, da je bridka resnica, da mora biti plačano, letajo od enega do drugega, da bi posodil, oziroma »dober stal«, da dobijo potrebni znesek v posojilnici.
In s tem se dotaknemo danes tako perečega vprašanja, ki je že toliko kmetov po njihovi lahkomišljenosti ali zlorabi dobrosrčno-
PODLISTEK
HI « Marijanišču
O naši Koroški so nekoč pisali, da je di-jaštvo najboljši barometer narodne bodočnosti. Kot razbereš z barometra vreme prihodnjih dni, zamoreš iz dijaškega življenja razbrati toploto ali mraz bodočega narodnega življenja.
Šestdesetinosem slovenskih dijakov nas je v oni rudeči hiši celovške periferije. Skoroda 70 fantov — kot je bilo 70 Gospodovih učencev — se giblje in koraka po dolgih hodnikih in visokih sobanah našega doma. Nismo tako zaprti in neživljenski, kot bi marsikdo mislil. Visoki zidovi in žični plotovi nam vendar ne vzamejo prostosti in veselosti. Saj nas veže z velikim svetom poleg vsega celo še radio; še Ljubljančani so nam parkrat zapeli kako veselo, da so nam srca zakoprnela po slovenski pesmi in melodiji.
Pridni hočemo biti predvsem pri uku, da si priborimo veselje in naklonjenost svojega vodstva in našega ljudstva. Lepo nam je. Dajo nam kruha, dušnega in telesnega. Gorko imamo v teh mrzlih zimskih dnevih. Kot doma otroci hodimo brezskrbno v šolo. Le nekaj pogrešamo: domačnosti, družine! Kdo bi zameril mlademu dijaku, če zahrepeni po iskrenosti sorodnega srca in po toploti domače besede!
Za tem gredo naše želje v urah, prostih učenja, ko se shajamo Janko in Tine. France in Jože, Stanko in Pavle. Družina slovenskih koroških dijakov nam je naša težnja. Kot gojijo naše slovenske družine trojno življenje: zdravje telesa, razgibanost duha in globokost duhovnega življenja, tako se hočemo vzgajati tudi mi. Zato se nočemo zariti v kupe suhoparnih šol-
skih knjig, nočemo starati v mladih letih. Prazna se nam zdi znanost brez srca, brez srčne izobrazbe. Zato nam ni za one, ki žrejo noč in dan le knjige kot Prešernov „dihur‘‘ in tudi ne za one, ki pozabljajo, da jim je Bog dal poleg razuma tudi srca, da se razživijo v vsej svoji mladi sili. Fantov hočemo, mladih in veselih, zdravih in močnih! Mladcev hočemo, ki jim bo požrtvovalnost za družino ene misli sveta dolžnost. Mladi hočemo biti, idealni, razgibani, duhovno in duševno mladi!
Prvo, kar zveže sorodna srca, je beseda. Tod je naša prva rana. Brez zadostnega znanja slovenskega jezika prihajajo prvošolci v srednjo šolo. V nemškem mestu odpade še občevanje v domači besedi. Šest ur na teden se uče v šoli nemščine, svojega maternega jezika pa uro in pol. Ker se moramo učiti nemščine, v prvih letih ne smemo čitati slovenskih knjig, na čemer ni krivo vodstvo zavoda, marveč sistem šole. In mi pa bi hoteli ne samo, da obvladamo pravopis in slovnico našega jezika, hoteli bi slišati še o postanku in razvoju našega jezika in o velikih možeh slovenske misli in besede. Dvanajst slovstvenih zgodovin za to pač ne zadostuje!
Po samopomoči smo segli. V nedeljah se vadimo v svoji mali sobici v govoru in razgovoru. Na teh sestankih mora nastopiti vsak vsaj enkrat s pripravljenim govorom, Največ obravnavamo vprašanja mladinskega gibanja in iščemo jasnega pogleda v vse, kar vznemirja sodobno mladino. Po razgovoru sledi nepripravljen govor. Manjka nam vaje v slovenskem izražanju. Mi pa bi hoteli, da zamoremo nekoč stopiti na prižnico z lepo, pravilno slovensko besedo. Iz svojih skromnih sredstev in po naklonjenosti prijateljev smo si v družini ustanovili malo slovensko knjižnico in ob njej bogatimo zaklade slovenske govorice, Starejši prijatelji in tovariši pa nam dajejo duha in vedno nove pobude.
Iz takega življenja dijaške družine se poraja naš ,.mesečnik" z imenom ,.Zvezda", viden odraz našega delovanja in stremljenja.
Ne obupavamo! Ob vsej skromnosti in preprostosti tli v nas ogenj mladega, svetega navdušenja, In se razžari, ko zazelenijo polja in travniki in ko tudi mi pokosimo zadnjo travo s spričevalom letnega zaključka. Tedaj nam zavriskajo mlade duše in iz src nam prikipi pesem in odmeva po lepih vaseh naše Koroške, gostoljubne naše mamice pa nas sprejemajo z odprtimi rokami.
Tam se šele začne naše življenje. Tam, na rožnatih poljih in v temnih gozdovih, tam po vrhovih naših gora, kjer je tudi zibelka naše dijaške družine.
Tam si izjavljamo in zaprisegamo; Čuvati hočemo našo duhovno in duševno mladost kot svoj najdražji zaklad, da bomo zamogli dajati nekoč našemu rodu ob vrnitvi k njemu novega, lepšega in bogatejšega sveta. Zato si hočemo izoblikovati trojno življenje: zdravje telesa, razgibanost duha in globokost naše duše. V nesebičnosti, velikodušju, požrtvovalnosti in trpljenju hočemo nekoč postati dobri in vztrajni delavci v slovenskem vinogradu Gospodovem. V listu, pismih in na skupnih izletih hočemo s svojo slovensko besedo spoznavati in doumevati vse one sile, iz katerih živi sodobna mladina drugod po svetu. V prostovoljni molitveni zvez: se hočemo končno boriti za božji obraz v sebi, za božji obraz naše dijaške družine in našega naroda.
In sedaj sodite vi po naših dolinah in gorah o svojem dijaštvu: Razberite z barometra sami vreme prihodnjih dni narodnega življenja, njihovo toploto in njihov mraz! Nam je v našem mladostnem idealizmu kljub vsem oviram in težkočam toplo in naj bi bilo tudi vam!
sti spravilo v nesrečo in pogubo. Kolikrat se zgodi to in v vsaki občini, da je žirant, ki je »dober stal«, moral plačati in če ni imel, se je moral zadolžiti. In vsakdanji vzgledi zlorabe dobrosrčnosti in lahkomišljenosti ljudi še ne izučijo, vedno novi se dajo pregovoriti k tej brezvestnosti. Ne velja zastonj pregovor: dober stati in plačati je vse eno. Res, dobrota je sirota. In od tega nima nič. Nasprotno se ga še večkrat zasmehuje. Če je bil žirant prisiljen plačati za dolžnika, se je že večkrat reklo: »Zakaj je bil tako neumen, da je dober stal?« Velikokrat se je že zgodilo, da je večji posestnik po lastni krivdi, ker se za posestvo ni dosti brigal, vsled ponesrečenih špekulacij, vsled preimenitnega življenja, pijančevanja, igranja i dr, zagazil v dolgove, ki so presegali vrednost njegovega zemljišča. Pa je poprosil soseda, mogoče kajžlarja, da mu je »dober stal« za večji znesek. Seveda ga to ne more rešiti, pač pa pahne tudi kajžlarja v pogubo. »Dober stati« ni ljubezen do bližnjega, pač pa brezvestna zloraba dobrega srca. Če prej ni mogel plačati manjšega dolga, bo novega in večjega še težje. Dosti je takih »shavžvanih« gospodarjev, ki imajo po deset in še več žirantov, a se ne brigajo čisto nič zato, kako bodo plačevali dolgove, živijo lahkomišljeno in pogubijo končno sebe in druge. Največja brezvestnost je pač ta, da večji posestnik poprosi kajžlarja, ki se še riba naprej za obstanek, naj mu »stoji dober« za večji znesek. Pomagano mu s tem ni nič, pač pa kajžlar more plačati z eksistenco.
(Konec prihodnjič.)
domačeThooice
Žrelec pri Celovcu. Naš č. župnik so se nedavno pritožili nad očitkom germanizacije, ki so ga razbrali iz nedavnega krajevnega dopisa v našem listu. Nočemo kratiti časti svojega bližnjega in še najmanj svojega duhovnika. Zvesti sinovi svojega naroda ostanemo tudi zvesti sinovi svoje Cerkve. A boli nas, ko gledamo tudi njo v službi raznarodovanja, da je iz cerkve, s prižnice in iz spovednice odpravljena zadnja sled materine dediščine. Z bolestjo v srcu smo brali nedavni Siidmarkin letak proti slovenskim duhovnikom in opazujemo naraščajoče hujskanje proti slovenskem bogoslužju v sosednjem Podkrnosu. Uverjeni smo: iz nezvestobe narodu se porodi tudi nezvestoba verskemu prepričanju in versko brezbrižje. Zato se tudi ne čudimo, da v raznarodovanem ljudstvu rast-e navdušenje za nacionalno nemško cerkev Adolfa Hitlerja, Mi odklanjamo gojitev pretirane nacionalne zavesti in nadreditev naroda Cerkvi, hočemo le narodne ljubezni in spoštovanja naroda-soseda.
Troie usai !
V čem je pravi, tudi danes umestni modernizem? V neprestani srčni in razumski vzgoji sebe in svoje družine, v izobraževanju potom sredstev, ki jih nudi moderna narodna prosveta. Predvsem v izobrazbi potom dobre knjige in dobrega časopisja.
Naši predniki so rastli v rod izklesanih, ®ogu in narodu zvestih značajev ob trdi borbi z zemljo in ob molitvi k Stvarniku vsega vidnega in nevidnega. Mi pa, ki živimo v času moderne prosvete, strojev in prometnih zvez, se učimo še iz dobrih knjig in listov.
Vsaj troje mora ohraniti sleherna slovenska družina na Koroškem v izobrazbo duha in srca:
Knjige družbe sv. Moholrja,
»Nedeljo«, verski mesečnik,
»Koroškega Slovenca«, manjšinski tednik.
Borih ednajst šilingov letno za ves ta zaklad slovenske duše! Ob dobri volji jih predore tudi najskromnejša naša družina. Kdor Pa štedi tod, škoduje sebi.
Borovlje. Odmevi dunajskih dogodkov so se čutili tudi pri nas. Delavci žične tovarne so stopili v stavko. Heimwehr pa je zasedla meščansko šolo. Po aretaciji par članov Schutz-bunda se je ozračje pomirilo. Iskali so tudi orož-
je, menda so našli par pušk v Podljubelju, večjega uspeha ni bilo. Socialistični občinski mandati so sedaj razveljavljeni. Dne 19. t. m. je župan oddal svoje posle in po postavi pridejo naslednji nesocialistični mestni svetniki v poštev. Na ta način je začasno določeno, da vodi občinske posle mestni svetnik g. Legat (Wirt-schaftspartei) in kot namestnik pa trgovec g. Alojz Kometter (Koroška slovenska stranka). Pri prevzemu je g. Legat izjavil, da prevzame mesto samo do definitivne določitve občinskega komisarja. Govori o razpustu konzumnega društva so neresnični, pač pa se je društvo ,,razpolitiziralo“. Delavski dom na Dobravi je oblast zapečatila, premoženje Schutzbunda in pevskega društva „Stahlklang“ je država zasegla. Mnogo se sedaj v bivših socialističnih krogih ugiba, kam se nagniti v bodoče. Upati je, da zmaga razsodnost.
Bilčovs (Naši čebelarji). Spet je posijalo sonce in razgnalo meglo, ki nas je dolgo letošnjo zimo pokrivala, Pokazale so se kopnice in že poganja novo zelenje in snežinke že cvetijo. Narava se oživlja in z njo zažive tudi naše čebelice in njih gojitelji čebelarji. Kako vesel je
Fort mit Rumpel uBurste
Kos naše zgodovine. V Gorjah je umrla vdova Treza Izep. V burnem letu 1848 je služila pri tedanjem gorjanskem župniku Matiji Ma-jarju, slavnem pisatelju, slavofilu in “Iliru", rojenem v Goričah na Žili, umrlemu v Pragi, kjer so mu Čehi postavili lep nagrobni spomenik. Rada je pripovedovala, kako so slavnega Majar-ja obiskovali Rusi, Čehi, Poljaki, Hrvati in Srbi, Bila je ranjka tudi v znani zilski narodni noši pri sprejemu cesarja Franca Jožefa leta 1856., ki je s svojo mlado cesarico Elizabeto obiskal Žilo. Na cesti v Drevljah je postavil cesarski dvojici župnik Majar velikanski slavolok s slovenskim napisom ter ju pozdravil v slovenskem jeziku. Zilski fantje so potem spremljali cesarja in cesarico na konjih do Trbiža, prepevajoč slovenske pesmi. Dekleta pa so zaplesale v zilski noši domače plese. Na slavoloku je plapolala v zraku mogočna slovenska trobojnica.
Zahomc (Pogreb-pogrebce zasuje sneg). Komaj se je zavedala Abujeva Tekla svoje mladosti, pa jo je kar nenadoma poklicala smrt iz domače družine in vesele dekliške družbe. V kratkih dneh svoje težke bolezni je Tekla dozorela v močno ženo, ki je v čudoviti potrpežljivosti in udanosti brez nevolje in solza čakala, da jo spravi nebeški Vrtnar v svoje žitnice. — Izredno veliko ljudi je spremljalo mlado dekle na zadnji poti. Vsa šolska mladina, veliko deklet in fantov, dolga vrsta mož in žena. Zahom-ška dekleta pa so nesla rajno prijateljico v tihi dom pri sv. Martinu. Dolga vrsta pogrebcev, zatoplenih v pobožno molitev za dušni mir rajne Tekle, se je pomikala počasi iz domače
Schone Deine Wàsche durch
pogled na čebelarja, ki ponosen na svoje panje ob svojem ulnjaku opazuje svoja, iz zimskega spanja se prebujajoča ljudstva čebel. Vsa njegova sreča in veselje so čebele. Lepa je vrsta naših v čebelarskem društvu organiziranih čebelarjev, 27 po številu. Pa je v to vrsto zadnji teden posegla nemila smrt. Dolgoletni član čeb. društva Pavel Pla.vc je preminul. Star 70 let je zapustil svoje ljubljene čebelice. Ravno, ko so se vzbujale iz zimskega spanja, je on zatisnil oči k večnemu spanju. Posetile pa ga bodo gotovo njegove ljubljenke tedaj, ko bodo pognale na njegovem grobu cvetlice. Rajni je bil tudi vsa leta zvest naročnik ,,Koroškega Slovenca** in 50 let član Mohorjeve družbe. Naj počiva v miru!
Straja ves — Bistrica (Razno). — Tudi mi se obupno borimo s krizo in iščemo bori zaslužek. Za lesno tvrdko »Drauland« smo vozili dosedaj les z gorjanske planine. Plačevala je do 3.50 šil na kub. meter, nakladalo se je do 2 metra. Žalibog pa smo vozili samo do ceste v Drevljah, odtod po državni cesti v Podklošter pa je prevažala špedicijska firma Augenstrasser iz Podkloštra. Novega zaslužka se nadejamo pri vožnji kamna za regulacijo Žile. Uprava regulacije je kupila od gorjanske soseščine tamošnji kamnolom in plačala 40 g za kub. meter. Kamna se bo zaenkrat potrebovalo do 3000 metrov in se bo vožnjo plačevalo po 2.60 šil. Dnevno bodo možne iz Gorjan k Žili tri vožnje. Predvsem Gorjancem, ki so proč od prometne zveze, je ta skromni zaslužek iz srca privoščiti. Ker se bo s tem plačevalo javne dajatve, pride ta denar končno itak spet le v prid državi. Mnogo se povprašuje sedaj po zilskih konjih in se jih razmeroma dobro plačuje. Do 7 let stare se kupuje približno po 1000 šil. Kupci so iz vseh krajev dežele. — Doma živimo skromno življenje, ki ga od časa do časa razvedri naša »Žila« s svojimi prireditvami. Posebno se odlikuje njen močni pevski zbor, pa tudi naši igralci in igralke so neumorni. Lepih uric v okvirju društva smo vedno veseli. — Bela žena se je priselila k nam. Umrla je 99 letna Marija Isep, pd. Petrova v Draščah, na Bistrici so umrli kar trije: Blaž Leiler, pd. Kajžar, posestnik in trgovec Anton Achatz, pd. Proj in Pavl Brandstatter, pd. Rzina. Iz Zahomca pa smo dne 25. t. m. pokopali 15 letno Teklo Zwitter, pd. Abujevo. Komaj se je razcvetela kot rožica na trati, že jo je utrgal smrtni angelj in jo presadil v nebeški vrt. Pa mlad umrje, kogar ljubi dobri Bog! Žalujoči materi, bratom in sestrama naše iskreno sožalje! Rajnim našim večni mir in pokoj!
vasi. Kar naenkrat pretrese napolzatajen krik od zadaj vse pogrebce in raztrga kakor blisk lepo urejeno sprevod. „Zasulo jih je . .. veliko .. same žene .. ." Sneg se je utrgal iz strehe in zasul pod seboj dolgo vrsto žensk. Pretresljiv pogled! Velik rob snega. Nekatere so bile zasute do pasu, druge do ramen, da se je videla le še glava, nekaj jih je pa sneženi plaz kar popolnoma pokril z mrzlo odejo. Groza se je polastila vseh ob tem pogledu. Obupno vpitje in jokanje zasutih in okrogstoječih. Očetje in otroci so iskali matere, bratje svoje sestre. Vsi so se vrgli na sneg in kar z rokami odkopavali kupe snega, da bi rešili nesrečne žrtve. V hipu pa so prinesli iz vasi lopate skupaj in že je z neverjetno naglico delalo kakih 30 moških z lopatami ali samo z rokami, da ne bi ranili katerega ponesrečenca. Z nerozno napetostjo pa smo pričakovali tistih, ki so bili globoko pod snegom. Žene so spravljale ponesrečenke v bližnje hiše in jim nudile prvo pomoč. Gjnljivi so bili prizori, ko so se rešeni iz hvaležnosti in ljubezni objemali s svojimi domačimi. Hvala Bogu, da poklicani zdravnik ni ugotovil nobene resne poškodbe. Po tem pretresljivem dogodku, ki bi lahko ugasnil marsikatero življenje, se je pogrebni sprevod zopet uredil in se pomikal proti cerkvi. Iz obrazov vseh pa si bral, kako blizu mimo njih je šla nagla in neprevidena smrt. Morda še nikoli niso naši ljudje tako resnih obrazov hodili za pogrebom in bolj močno kot kedaj doživeli ob odprtem grobu veliko resnico „zavedaj se človek, da si prah ...“ — Tekla pa naj bo našim dekletom kažipot na vseh njihovih mladih potih do zadnjega srečanja z Bogom!
Drobiž. Pred narodno razsodišče v Haagu pridejo te dni vprašanje železnice Zeltweg— Wolfsberg in Spodnji Dravo grad—Velenje, za katere zahteva uprava železnic od Jugoslavije odpravnino 11.5 milijona zlatih kron. — Značilno za delovanje nemško-nacionalnih krogov v deželi je nadvse živahno gibanje luteranske cerkve, ki ima malodane po vseh mestih in večjih krajih dežele urejeno svojo službo božjo, — Občinski svet v Železni Kapli je imenoval kneza Štarhemberga za častnega občana. — Na Žihpoljah je umrl posestnik Jakob Lutschounig,
soustanovitelj Landbunda. Rajni nam Slovencem ni bil naklonjen. — V Železni Kapli je umrl stari Wòlflnov oče v visoki starosti 74 let. Vzela ga je pljučnica. — Prodan je bil vern-berški grad za 167.000 šilingov. — Samo na davkih in ostalih dajatvah je bilo zabeleženih 60.000 šilingov, ostalih tirjatev 110.000 šil. Posestniku grofu Zeppelinu torej ne preostane nič.
KAŠA PROSVETA
3, voditeljski tečaj S. K. S. Z. za Koroško
se vrši v dnevih 20. in 21. marca t. 1. v Celovcu. Njegov spored bo navezal na dosedanja tečaja in ga tvori sledeča predavanja:	1. Slovenska
koroška mladina in njena sodobna naloga. — 2. Vstajenje, Cerkve. — 3. Novi človek. — 4. Osnovne misli okrožnice ..Quadragesimo anno".
—	5. Stanovska država in narodna manjšina v stanovski državi. — 6. K dnevnim vprašanjem.
—	Tečaj se prične dne 20, marca ob 9. uri dopoldne in zaključi naslednji dan ob 4. uri pop. Za hrano in prenočišče udeležencev je poskrbljeno. Udeleženci zadnjih dveh tečajev in društveni odborniki naj se ga polnoštevilno udeležijo. V tretje se hočemo sniti, da ob strokovnjaških (predavanjih in njim sledečih razgovorih obogatimo duha in srce in v dobi akcij in reakcij najdemo jasno smer in pogled. Udeležbo naj se prijavi osrednji pisarni. Osrednji odbor.
V znamenju pesmi bo vigredna sezona naših društev. Kdo bi se zamogel ubraniti utisu, ki ga nanj napravi narod, ki v toliki meri ljubi petje in pesem kot naš slovenski narod! Številne pevske prireditve po okrožjih se obetajo za vigred, štirideset pevskih zborov se nanje pripravlja in vztrajno vežba. Nedvomno bo rod še zanaprej z veseljem sprejemal melodijo, ta najpristnejši utrip slovenske duše, in se bo zato z veseljem odzival vabilom svojih pevcev. Močnejša je melodija od besede! Močna predvsem v sedanjih neubranih, razglašenih dneh. — Zborovodje obveščamo, da je organizacija okrožnih prireditev poverjena okrožnim pevovodjem, s katerimi naj se domenijo glede terminov in sporeda prireditev.
Škofiče (Igraj. V nedeljo, dne 18. t. m. je priredila ,,Edinost" igro ,,Svojeglavček‘‘, ki je v svoji lahki, veseli vsebini občinstvu prav ugajala. Igrala se je prvič na Koroškem. Izborno je rešil svojo vlogo Jože, dočim je bil Tone preveč vezan na šepetalca. Sodeloval je pevski zbor z narodnimi in umetnimi pesmimi, med zadnjimi je najbolj ugajala „Jaz po vem, kako ptičice pojo". Pripomniti moramo, da so se tokrat izkazali posebno otroci nam neprijaznih starišev z „Heil‘‘klici in trganjem vabil. Upamo, da bodo njihovi stariši v prihodnje tako drzno obnašanje mladeža preprečili, če ne bomo primorani prositi oblast, da vpostavi potrebni red.
Sveče (Občni zbor). ,.Kočna" je imela 18. t. m. svoj občni zbor pri Keznarju. Udeležba je bila lepa. Pevski zbor, ki šteje nad 20 članov, je zapel več pesmi. Iz poročila odbornikov je posneti, da se vrača v društvo več življenja. Blagajna je sicer prazna, zato pa se je izpopolnila knjižnica. Ker vemo, da je knjižnica nekaka duša društva, obračamo vso skrb na njo. Povedalo se je tudi, da bomo praznovali letos 25 letnico društvenega obstoja. Izvolila sta se pevski in dramatični odsek, Sklenili smo nadalje, da se vrši na belo nedeljo pevska slav-
IllllllllllllllllllillllllSIlillliil
Vabilo
Posojilnica za župnije Škofiče, Loga vas, Otok in Št. Ilj, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ško-fičah priredi svoj
. ».u'JBiWJWnafc.»
redni le ni občni zbor
dne 11. marca 1934 ob 3. ari popoldne ▼ lastni hiši ▼ Škoiičah št. 41 s sledečim sporedom:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Čitanje računskega zaključka od leta 1933 in poročilo o delovanju posojilnice v minulem letu.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji od „Zveze".
4.	Določilo obrestnih mer za leto 1934.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva. _
6.	Slučajnosti in predlogi.	25
K obilni udeležbi vabi vse člane
načelstvo.
nost. Knjižničar je pozval, naj pristopi k izobr. društvu vsaka katoliško misleča družina. Za krščansko prosveto v župniji niso dolžni skrbeti samo nekateri, ampak prav vsi. Naša krščanska društva se ne smejo smatrati za nepotrebno organizacijo, ampak morajo postati v fari dragocen biser, kateremu se posveti vso skrb in ljubezen. Ko smo določili še ostali načrt prihodnjega leta, je predsednik občni zbor zaključil.
Št. Jakob v Rožu. (Zaključek gospodinjskega tečaja) se vrši v nedeljo, dne II. marca pop. ob 3. uri v društveni dvorani v župnišču s sledečim sporedom:	Prizori, deklamacije, petje,
igra „Sv. Cita‘‘ in nagovor zvezinega zastopnika. Z ozirom na nedavno zaključeni prvi gospodinjski tečaj odpade razstava. Da zniža prispevek tečajnic, prosi vodstvo tečaja, da se zaključne prireditve udeležijo prav številni prijatelji naše prosvete.
Št, Lipš pri Ženeku. (Pevski koncert), ki je bil napovedan za 18. t. m. je preložen na nedeljo, dne 4. marca. Nastopijo moški zbori iz Železne Kaple, Žitare vesi, Št. Lipša, Dobrle vesi in Globasnice skupno in posamezno ter podajajo narodne in umetne pesmi. Vmes nagovor. Prireditev se začne točno ob 3. uri pop. v Škofovi dvorani. Pridite!
Železna Kapla (Občni zbor) tuk. izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 11. marca ob 11. uri dop. v Kolerjevi dvorani. Na sporedu poročila, volitve, govor in petje.
GOSPODARSKI VESTNIK
Izplačljivost kokošjereje. Gospodarski strokovnjak nam piše k temu predmetu naslednje; V letu 1932 sem vodil priprost zapisnik o ko-košjereji neke gospodinje, ki je imela dotično leto povprečno 36 kokoši. Povprečno je znesla kokoš 108 jajc v letu. Povprečna cena jajca je bila 9 grošev. Vrednost jajc je torej znašala 108 krat 9 g, to je 9 S 72 g od kokoši. Vrednost jajc vseh 36 kokoš pa 349 S 92 g. Kokoši so požrle vse leto 850 kg žita. Če računamo 1 kg žita po 20 g, bi znašala vrednost žita 170 S. Gospodinji je tedaj ostalo za njen trud 179.92 S čistega. Ker brez dela ni jela, je bila gospodinja z uspehom zadovoljna. Gospodinja je krmila pozimi tudi kuhan krompir, ki pa v kleti ni bil odmerjen. Ta pa pri računu itak ne pride v poštev, ker je gospodinja krmila med žitom tudi koruzo, katere cena je bila 12—13 g kg, dočim smo v ra-!čun vzeli vse žito po 20 g kg. Donos bi bil seveda še veliko višji, če bi se pozimi krmila tudi ribja moka. Ako polagamo kokošim pozimi ribjo moko, potem neseje tudi v zimskem času, ko so jajca dražja, bolj pridno. V tem slučaju se to ni zgodilo in zato je bilo pozimi tudi le malo jajc. Umestno bi tudi bilo, če bi ustanavljali kokoš-jerejska društva, da bi društva prodajala jajca in bi se tako iznebile naše gospodinje vmesne trgovine kriparic. Dosegle bi na ta način boljšo ceno, ker kriparice morajo pač tudi zaslužiti in živeti pri svoji trgovini. Društvo bi zbralo veliko število jajc in stroški bi se zmanjšali. Posnemajmo velikovško okolico! Mislim, da ne bi bilo napačno, če bi prevzeli inicijativo organizacije prodaje jajc okrajni kmetijski odbori, ker sedanji način prodaje jajc po naših gospodinjah že davno kriči po remeduri.
Kako se je plačevalo les v zadnjih letih. Lesni trg zastaja kot doslej. V letu 1914 se je plačevalo za hlode na kub. meter 22 šilingov, do konca leta 1924 je cena padla na 18 šilingov (računana brez prevoznih stroškov). V letih 1927 in 1928 se je cena nenadoma dvignila do 30 šil. in v letu 1929 dosegla višino 32 šil., leto navrh pa je padla na 16 in zadnji leti na 12 šilingov. Na deblu se je plačeval les v letu 1914 po 20 šil. kub. meter, do leta 1924 se je cena žnižala na 14, dosegla v letih lesne konjunkture celo 21 in padla nato na 13 šilingov. Zadnjih 12 mesecev se lesne cene niso spremenile.
Trgovinska bilanca v Nemčiji je pasivna. V januarja 1934 je Nemčija izvozila blaga v skupni vrednosti za 31 milijonov mark manj kot uvozila. V mesecu decembru pa je bil izvoz še za 49 milijonov mark večji od uvoza. S tem se je po treh letih v bilanci nemške trgovine pokazal občuten pasivum. Vzroki so v povečanju uvoza, znižanju izvoznih cen — in v nemškem politič-
nem razvoju, ki najde končno tudi v gospodarstvu svoj odjek.
Celovški trg. Pšenica 35—37, rž 21—22, ječmen 18—19, oves 16—18, ajda 20—22, koruza 15—20, sladko seno 8—10, kislo 6—8, enako slama. Grah 80—1.20, leča enako, zelje 4G'—50, repa 20—30, goveja mast 4 00—-4.50, sirovo maslo 3.40—5.00, prekajena slanina 4.00, SvHnjska mast 2.40—400, jajca 14—16, kokoši 3.00—4.00 šilingov,
^Dunajski velesejem
Wiener Messe)
11. do 17. marca 1934 (Rotunda do 18. marca)
Razstava luksuznih in vsakdanjih potrebščin / Razstava pohištva / ..Elektrika v gospodinjstvu" / „No-vodobno plinsko orodje" / Obrtna kolektivna razstava / Razstava Britanije / Ogrska razstava Tekstilna razstava / Moška in damska konfekcija / Pletilno blago / Kožuhovinasta moda „Keramika in steklo" / „Lepo potovanje" Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles Tehnična razstava / Stavbarstvo in gradnja cest / Razstava tipov „hiša in zemlja" / ..Realitetni posredovalec in upravitelj" / Iznajdbe / „Kajak-šport v Avstriji"
Razstava živil
Poljedelski in gozdarski vzorčni sejem.
Poljedelski stroji in orodje / Gorilni motorji in dro-bilni mlini / ,,Les, domače stavbno blago" / „50 let javnega vodnega stavbarstva" / Strokovna izobrazba kmetice / Vrtnarstvo, vrtna arhitektura in orodje za drevesnice / Razstava pšenice / Sviiar-stvo / Sadni proizvodi / Strd in proizvodi strdi Kmetijske potrebščine in zadružništvo / Razstava drobnice
Preizkuševanje vin
ZNÀTNO ZNIŽANA VOŽNJA
Legitimacije a S 6*— se dobijo pri trgovskih in kmetijskih zbornicah, pri kmetijskih in obrtnih organizacijah, pri podružnicah avstrijskega prometnega biroja, nadalje pri naslovih, objavljenih na lepakih in pri
Wiener Messe A.-G., Wien VII, Messepl. 1
kakor pri častnih zastopstvih v
Celovcu : Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
„ Zbornica za delavce in nameščence. Bahnhofstr. 38 „ Oesterr. Verkehrsljiiro G. m. b. H.. Burggasse 8

ZAHVALA
Ker se vsled oddaljenosti bivališča in zaposlitve nisem mogel udeležiti pogreba mojega predragega očeta, gospoda
Jožef- a Ravnik- a
puškarja in posestnika na Trati
izrekam tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem mojo najiskrenejšo zahvalo za izraze sočustvanja.
Prav posebno se zahvaljujem vsem onim, ki so ga obiskovali v dneh njegove bolezni, dalje mnogoštevilnemu občinstvu, ki ga je spremljalo na njegovi zadnji poti, in pevskemu zboru za ganljive žalostinke na domu in ob odprtem grobu. Užice, drinska banovina, v februarju 1934.
21	»laiiko Ravnik.
upravnik državne puškarske šole.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki ste našo mamo, soprogo, svakinjo itd., gospo
Ano Gril,
p. d. Jegartinjo na Plaznici,
spremljali v tako ogromnem številu na zadnji njeni poti. Posebno se zahvaljujemo vsem čč. duhovnikom, zlasti mil. g. proštu Andreju Trup-peju in č. župniku Starcu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Najprisrčnejša zahvala pa tudi gg. zdravnikom dr. Grossu, dr. Holeghi in dr. Urbačku za zdravljenje, nadalje vsem ženam in dekletom, ki ste žrtvovale toliko noči, da ste stregle in pomagale dragi rajni lajšati bolečine, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive nagrobnice na domu in ob grobu, kakor vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrazili globoko sožalje.
Naj Vam bo vsem za vse ljubi Bog plačnik, nam nad vse draga rajna pa naj v miru počiva in večna luč naj ji sveti!
Na Plaznici, dne 23. svečana 1934.
23	Anton Gril, pd. Jegart
in preostali žalujoči sorodniki.
IfllllllllllMIIIIOTIMIIlUgllHto_____________________________________________________
L-Lik: Pol. i.	.. Sl.v..C. „ Koroik.» v C.Wou. - Z.l.f.ik. zd.i.t.li i.	'2 i ■, t . ..k ,	Dun„,. X.. Etlenrcichj.
Tiaka Melantrich akc. družba, Dunaj, IX., Pramergasee 6.