■■ trgovski ust Naročnina za Jugoslavijo: H HhHMaft JH9 tffBpfflfo. H| H H| (hW Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din Ino- H9 HnH BH ES Pžai ja® 083 Gregorčičeva ulica 23. Tet. zemstvo: 210 din), za'/r leta HH IH OHR P0 Vtik M SMEH EE ni 25-52. Uprava: Gregor. 90 din, za ll, leta 45 din, M8p člčeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača In toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo nlct v Ljubljani št.ll.95Sj Izhaja S«______________________________ Ljubljana. petek 19. maia 1939 Cena Sl 1*50 Tudi nočemo biti pesimisti »Politika« piše v svojem poročilu o naši notranji politični situaciji, da je na poti k sporazumu in sodelovanju nastal le kratek zastoj, ki nikakor ne pomeni pre-kinjenja razgovorov in ki tudi ne bo dolgo trajal. Pogajanja za spo-razum da so že prišla v zaključno fazo in dosežen da je že velik napredek. Zastoj, ki je nastal, da more biti le koristen, da se morejo nekatera vprašanja še bolje proučiti. Delo za sporazum pa se mora nadaljevati, ker ni sporazum le neka trenutna potreba ali le zaideva te ali one strankarske kombinacije, temveč je program državne politike, ki hoče, da se doseže zadovoljstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Tudi z druge strani smo slišali, da moremo presojati delo za sporazum z optimizmom in da je tu vsak pesimizem napačen. Na to moramo odgovoriti, da smo na sporazum vedno gledali le z optimizmom in da drugače na sporazum sploh ne moremo gledati. Naše mnenje je bilo vedno eno in isto, da se sporazum mora skleniti, da ni prav nobenega važnejšega vprašanja v naši notranji politiki, kakor je sporazum. Napisali smo celo, da smatramo sporazum za preskusni kamen o državniški sposobnosti naših politikov, pa tu-0 njih patriotizmu. Kajti jugos.ovanski politik, ki ne bi bil za sporazum, ta ne more biti pravi patriot, pa naj se odeva v še tako kričeče narodne barve. Ta politik ima svoje posebne strankarske ali osebne račune, ta je pri teh računih na patriotizem pozabil. "Sporazum je za nas nujnost, ker je sporazum cement naše državne skupnosti ter ona nepremagljiva obrambna črta naše nacionalne neodvisnosti, ki daje nam vsem moč, da moremo obraniti svojo svobodo udi v najbolj kritičnih časih. Na obrambni črti sporazuma bo vedno ponosno plapolala jugoslovanska zastava, ker jo bodo enako navdušeno branili Srbi, Hrvati in Slovenci. Iz globine svoje narodne zavesti mi zato verujemo v sporazum, pa tudi v njegovo moralno silo. Zato Pa tudi želimo, da se ta sporazum čiinprej sklene, zato smo proti ysakemu odlašanju sporazuma. Ve-bio, da se sporazum, ki naj drži *a vse čase, ne more sklenili kar čez noč, vemo pa tudi to, da sklenitev sporazuma tudi ni takšna te-Zftva, kakor bi nekateri hoteli dopovedati. Saj je bistvo sporazuma v tem, da nam vsem olajša življenje in zato mislimo, da tudi ne bo ko najti podlago, ki je v ta namen potrebna. Zato tudi ne slišimo radi besede, da je treba še nekatera vprašanja proučevati, ker smo prepričani, da je že vse zadostno proučeno in prečiščeno in da je potrebna le še dobra volja in — spo. razum je tu. Pomisliti je treba tudi to, da ni Vseeno, s kakšnim tempom se sklene. Ce se sklene hitro, če se bjpgove blagodejne določbe začno hitro in energično uveljavljati, po-,e,n bo nov duh prežel vse prebivalstvo in narodna volja se bo uveljavila v potenci, ki bo visoko dvignil življenjsko silo vse države in vseh treh narodov. Predolgo- ain° razpravljanje pa more zmanjšati dobro voljo na eni ali na drugi strani, a tudi ubiti vero v sporazum. Da je to res, dokazujejo pač najbolj pozivi, da moramo spremljati prizadevanja za sklenitev sporazuma z optimizmom. Toda s pesimizmom mi teh pri- zadevanj sploh ne bi mogli spremljati, ker če bi gledali s pesimizmom, bi se morali s strahom vprašati, kaj bo, če ne bo sklenjen sporazum. Odkrito rečemo, da se sploh ne upamo pogledati v brezno, ki bi se odprlo pred nami, če bi sporazum propadel. Ta nesreča se ne sme dogoditi in trdno verujemo, da se tudi ne bo zgodila. Ne moremo si misliti, da bi bil le en odgovorni politik v Jugoslaviji, ki bi se upal prevzeti odgovornost, da je preprečil sporazum. Sporazum se mora skleniti in zato se naj sklene čimprej! trebo, da privabi tuje obiskovalce,! ki jim je priznano 40%no zniža-; nje voznin na francoskih železni-, culi, brezplačen vizum in 10%no znižanje v letalskem prometu. Znala pa je tudi organizirati skupinske obiske iz raznih držav in obiske odličnikov in ministrov. Iz skandinavskih držav in iz Anglije je privabila delegacije industrial-, cev in trgovcev. »Foire de Pariš« Velesejem ima urejene tudi razstave pokrajinskih panog gospodarstva, zlasti za živilsko industrijo. Prav ta del učinkuje najmočneje na obiskovalce iz totalitarnih držav, kakor je tudi ves sejem mogočen dokaz za prednosti liberalnega proti avtarkičnemu gospodarstvu. Vendar je treba omeniti tudi znatni delež, ki ga ima na tej razstavi najnovejša vojna industrija, to je obramba proti zračnim napadom in plinom in ki obsega bogato vrsto izdelkov. Novosti v tej panogi so razstavile tudi mnoge tuje države, zlasti Nizozemska. Dnevni dogodki imajo tako živo vez z dvigom francoske industrije, ki ni napredovala samo s temi, marveč hkrati z najbolj stalnimi mirovnimi izdelki. Francija nam je dokaz za premoč držav s svd-bodno trgovino in svobodnim gospodarstvom. Seveda pa je Francija v izredno ugodnem položaju za dotok tujega kapitala iz ogroženih držav, kakršnih pogojev nima nobena druga obrobna država. Posolila Suzor-ja občinam in banovinam Ravnateljstvo Suzorja je na svoji seji dne 17. in 18. t. m. razprav-1 ljalo o celi vrsti prošenj za podelitev dolgoročnih hipotekarnih' posojil občinam in banovinam.! Končno so bila odobrena naslednja posojila: Občini Prelog (»00.000 din za 2® let za razširjenje elektrarne. Koroški Beli 400.000 din za 1<| let za novo šolo. Občini Hvar 2,000.000 din za 2® let za razne investicije. »Merkurju« 1,500.000 din za 1® let za dovršitev sanatorija v Zagrebu. V načelu so bila odobrena naslednja posojila: Občini v Dugi Resi 1,500.000 dirt1 za vodovod in šolo. Ljubljani 4,000.000 din za 15 le£| za šolo na Viču. Obč. v Vlasotincih 500.000 din za elektrarno. Savski banovini 10,000.000 dia za 20 let za elektrifikacijo banovine. Savski banovini 6,500.000 din za 10 let za gimnazijsko poslopje v; Gospiču, 1,600.000 za 10 let za? podkovsko šolo v Zagrebu. Drinski banovini 12,000.000 din za 30 let za ureditev kopališč ter 15,000.000 za dovršitev bolnišnic. Zagrebški občini 30,000.000 za razna poslopja. Moravski banovini 20,000.000 za ureditev Niške banje. Dravski banovini 43,000.000 za 30 let za modernizacijo in spopol-nitev bolnišnic. Socialna ustanova delavstva je postala veledajalec posojil samoupravam. Ali ne bi bilo prav, če bi tudi gospodarska podjetja tu dobila kredite? Milijonski promet - a davčna prostost Bilanca Mabavlialne zadruge uslužbencev drž- železnic Kot gospodarski ljudje smo veseli vsakega napredka, ker je vsak napredek v korist celote. Tako bi tudi z največjim priznanjem poročali o lepem uspehu, ki ga dosegajo zlasti nabavljalne zadruge drž. nameščencev, če bi bili ti uspehi doseženi v enaki in lojalni konkurenčni borbi. Druga pa je stvar, kadar vidimo, da nekatera podjetja pod pezo davčnih bremen propadajo, istočasno pa se morejo ponašati druga podjetja, ki so dejansko tudi pridobitna podjetja, z velikanskimi dobički, ker ne plačujejo davkov, oz. jih ne plačujejo v tej meri ko druga podjetja. Toda država mora imeti svoje dohodke, prav tako jih morajo imeti banovine in občine. Ce pa I eno podjetje ne plača tega, kar bi po svojem prometu moralo, potem morajo naravno plačati za to podjetje druga podjetja. Višek krivice pa je v tem, da morajo plačati več davkov baš ona podjetja, ki od konkurence davčno privilegiranih in še z drugimi ugodnostmi blagoslovljenih podjetij najbolj trpe. Da so la privilegirana podjetja ustanovljena na zadružni podlagi, daje tej krivici še zlasti trpek značaj. Ali je morda smisel zadružne misli v tem, da s privilegiji ubija eksistenco drugim ljudem? Nobene še tako bobneče fraze o visokih zaslugah zadružništva te suhe konstatacije ne izbrišejo. Zadružni ideologi, ki bi to poskušali, so izgubili bitko že v naprej. l*o teh uvodnih konstatacijah naj navedemo v živo ilustracijo nekaj številk o zaključnih računih »Na-bavljaluc zadruge uslužbencev drž. železnic«, kakor jih je objavil »Za-drugar«. Ko vsi trgovci tožijo o vedno manjšem krogu odjemalcev, more naša zadruga konstatirati, da je število njenih zadružnikov naraslo od 7896 na 7955. Skoraj 8000 rednih in zanesljivih odjemalcev! Kateri trgovec se more s takšnim številom ponašati! Kje je v Sloveniji podjetje, ki bi moglo navesti takšne številke. Denarni promet je bil ogromen ter so zadružne blagajne prejele 48,28, izdale pa 48-08 milijona din. Promet je torej znašal le nekaj manj ko 100 milijonov din. Kako velikansko podjetje je Na-bavljalna zadruga železničarjev, se vidi iz tega, da se samo vrednost manufakturnega blaga ocenja s 3,589.076 din, špecerije in drugega blaga pa s 4,101.097 din. Knako velike so tudi vse druge postavke. Vsaka postavka govori o milijonskem podjetju, ki prekaša vse druge veletrgovine v Sloveniji. Pri tako velikanskem prometu in pri tako velikih davčnih olajšavah in drugih ugodnostih raste seveda tudi premoženje zadruge, ki je vedno bolj z milijoni obdarjena. Tako se navaja vrednost njenih zalog s 7,744.000 din, dolžniki so dolžni nad 10 milijonov, ki pa so zajamčeni s plačami, nepremičnine so izkazane s 3,28 milijona, premičnine po odpisih z 1-72 milijona, nadalje ima zadruga razne fonde v višini 7,47 milijona din in še niso navedeno vse njene premoženjske postavke. Kosmati dobiček zadruge znaša nič mauj. ko 4,670.855 diii ter bi delniška družba pri takšnem dobičku plačala okoli 2 milijona din davka. Nabavljalna zadruga pa je te skrbi rešena in namesto nje bodo morali izpadek pri davkih praviti skupaj drugi davkoplačevalci. Cisti dobiček zadruge je neznaten, celih 35.072 din, zato pa je režija izkazana š skoraj 4 milijoni dinarjev. Ta visoka številka pač jasiio dokazuje, kako dobre gredo zadrugi posli, ker le zelo zelo rentabilna podjetja si morejo privo- ščiti tako drago režijo. Sicer pa bi bilo tudi zanimivo izvedeti, zakaj je ta režija tako visoka. Mislimo, da deset in deset milijonsko premoženje Nabavljalne zadruge in njen skoraj stomilijonski promet dovolj jasno dokazujeta, da zadrugi ni več treba tako zelo segati pod pazduho z raznimi privilegiji in da bi mogla pri tako sijajni finančni podlagi dobro delati tudi brez privilegijev. Kaj pa naj na vse zadnje rečejo drugi davkoplačevalci, ki morajo odšteti svoje zadnje solde na davkariji, če vidijo takšno prizanesljivost do podjetij, ki se v milijonih kar kopljejo! Ni mogoče in ni mogoče zagovarjati, da uživajo davčne privilegije velepodjetja z velikanskim premoženjem v času največje napetosti davčne dolžnosti. Zato pa je le eno pravilno: da se vsi davčni privilegiji odpravijo, da velja za vsa podjetja popolna davčna enakopravnost! Francosko gospodarstvo ozdravljeno Emigrantska podjetnost kopiii bogastvo Francije Nič ni sveta tako presenetilo v teh dneh mednarodne gospodarske ali bele vojne kot nagli podpis francoskega mirovnega posojila v znesku šestih milijard frankov, ki je bilo podpisano v enem dopoldnevu. Ta tranša mirovnega posojila pa je dosegla tolikšen uspeh nedvomno tudi zaradi zboljšanja v vsem francoskem gospodarstvu, čeprav je njen glavni namen zagotovitev miru in čeprav je za privlačnost posojila pomembna tudi izredno visoka, 5%na obrestna mera. Splošno zboljšanje gospodarstva se vidi tudi v znatno naraščajoči proizvodnji in povečanju prometa. Prav te dni, od 13. do 29. maja je odprt univerzalni in internacionalni vzorčni velesejem na robu Pariza. Razstavlja nad 8000 tvrdk z obsegom skoraj pol milijona kv. metrov razstavne ploskve. Letošnji obisk velesejma je presenetil celo same Versajčane. Med izdelki pa najugodneje presenečajo vprav posebne vrste blaga in specialni artikli, v katerih sta prej prevladovali Avstrija in Češkoslovaška. Ta industrija se je deloma preselila sem v Francijo z emigranti iz teh dveh držav, deloma pa se je ustanovila po nastalih potrebah potrošnje. Nove vrste delavnosti in izvoza Med novo blago se uvrščajo predvsem usnjeni izdelki, igrače, bižuterija, ki so se prej naročale iz Avstrije in iz Češkoslovaške, od koder so šle po vsem svetu. Francija izdeluje zdaj enakovredne izdelke in po enako ustreznih cenah ter te izdelke tudi že izvaža. To pa samo po zaslugi spretnih emigrantov iz omenjenih dveh držav. Tem krogom se ima Francija zahvaliti tudi za to, da se je v novih industrijah zaposlilo znatno šlevilo delovnih moči in da je dobil francoski izvoz nov krepak impulz. »Zaželjena emigracija« se je tu prvič pokazala v vsem svojem pomenu. Ta pomen emigracije pa utegne biti tudi' še večji zaradi bojkota nemškega blaga, ki se je pričel po zasedbi C SR na vsem Zapadu in ki se je raztegnil že na nemško, italijansko in japonsko blago. Izredno pa se je povečala s tem izvozna postojanka Francije, ki postaja Meka tujih kupcev iz vsega sveta. Francija je neizmerno mnogo pridobila od izključitve totalitarnih držav iz svetovnega trga. Da je zboljšanje gospodarstva v glavnem posledica oživljenega in povečanega izvoza, dokazuje tudi to, ker je domača trgovina še vedno v zastoju. Izvoz pa se je letos v prvih štirih mesecih povečal od lanskih 9.331 milijonov frankov že na 11.770 milijonov, torej za celili 26%. Izvozni promet je dal svoj pečat tudi pariškemu velesejmu, ki je docela njemu prikrojen. Se veda je razumela vlada tudi po- Navodila za kupoprodajo klirinških mark Narodna banka je razposlala Eiaslednjo okrožnico o kupoproda-i klirinških mark: »Obveščajo se vsi pooblaščeni denarni zavodi, da morajo od dne-|va prejema te okrožnice tako pri nakupu ko pri prodaji nemških jnark v zasebnem kliringu na do-(mačih borzah, a na račun svojih (komitentov (po blagovni in neblagovni osnovi) postopati na isti način, ki je določen z okrožnico dev^ št. 29. z dne ‘28. februarja i!939. za kupoprodajo svobodnih /deviz. Pri tej priliki se opozarjajo na naslednje: 1. Prijave domačim borzam skupnega povpraševanja in ponudbe po točki 1. in 2. omenjene ©krožnice, ko tudi poročilo Narodni banki, se morajo poslati popolnoma ločeno za nemške marke poleg prijav in poročil za svobodne devize. 2. V poročilih, ki se dostavljajd Narodni banki, se moreta ponudba in povpraševanje nemških mark po neblagovni osnovi vršiti v enem znesku brez navedbe posameznih imen kupcev in prodajalcev, na isti način se mora postopati tudi z zneski do 1000 nemških mark na blagovni osnovi. 3. Transakcije se morejo izvesti y smislu t. 3. navedene okrožnice. 4. Terminske transakcije se morejo opravljati do nadaljnje odredbe samo v višini dnevnih tečajev za promptno blago. Navodila Narodne banke za izvoz blaga tujega izvora Narodna banka je izdala naslednjo okrožnico: V zvezi z okrožnico dev. št. 94. z dne 23. septembra 1935. in dev. št. 74 z dne ‘23. oktobra 1935. se obveščajo pooblaščeni zavodi, da se morajo pri izdaji potrdil za izvoz blaga, ki je deloma ali popolnoma tujega izvora, ko tudi pri ev. izdaji potrdila za izvoz plemenitih kovin, ravnati po naslednjih navodilih: 1. Potrdila za izvoz blaga tujega izvora (deloma ali v celoti) se smejo izdajati domačim izvoznikom brez predhodnega pismenega dovoljenja Narodne banke, v kolikor gre za izvoz v neklirinške države ter za plačilo v svobodnih devizah, toda proti izročitvi dokumentov za plačilo izvoza istemu pooblaščenemu zavodu. 2. Potrdila za izvoz v klirinške države, v primerih, predvidenih v prejšnji točki, pa se morejo izdajati samo na podlagi predhodno izdanih pismenih dovoljenj Narodne banke. V prošnjah za ta dovoljenja morajo, pooblaščeni zavodi navesti na podlagi prejetih obvestil izvoznikov, če gre za blago, ki »je deloma ali v celoti tujega izvora, z natančno označbo odstotka kakor tudi z označbo države, izka-ftere je uvoženo in način, kako je .plačano. 3. Potrdila za izvoz plemenitih (kovin, brez ozira ali gre za kovine, proizvedene v državi ali uvožene !iz tujine, se morejo izdajati izvoz nikom samo na podlagi predhodno prejetih pismenih dovoljenj Nar. (banke, brez ozira na to, v katero jdržavo se izvozijo. Razkrita intriga Kako zatreti nelegalno krošniarstvo Ruska težka industrija v I. tromesečju 1939. Produkcijski načrt za surovo že 'lezo je bil dosežen v višini 89'7%, za surovo jeklo 90'4%. za valjane proizvode 94'8%, za železne cevi 83'9%, za koks 95'4 % in za železno blago do 89 2%. Komisar skupine za železo in (jeklo je konstatiral, da je kapaciteta visokih peči znatno večja in da zato doseženi rezultati niso zadovoljivi. Komisar v svojem poročilu poziva vse topilnice, da nujno zboljšajo proizvodnjo tako v kvantitativnem ko tudi kvalitativnem oziru. Intriga z izmišljotino o bojkotu hrvatskili trgovcev v Sloveniji je definitivno propadla, kakor je razvidno iz članka zagrebškega »Tr-govačkega Vjesnika« z dne 13. maja, ki piše: »Te dni se je razpisalo nekaj resnih listov o nekem »bojkotu hrvatskih trgovcev v Sloveniji«, pa so nekateri mislili, da je v resnici nekaj resnice na tej stvari. Toda Slovenci so prav tako daleč od misli na bojkot hrvatskih trgovcev, kakor Hrvati od misli bojkota slovenskih trgovcev, eni kot drugi pa smo popolnoma eno-dušni v borbi proti takšnim »trgovcem«, ki so napravili vso to zmešnjavo ter provocirali pisarjenje o nekem bojkotu hrvatskih trgovcev. Torej, kaj je na stvari! Že večkrat smo naglasili, da se v Sloveniji malo bolj pazi na prste raznih krošnjarjev po hišah, kakor pri nas na Hrvatskem in v Slavoniji ter zato v Sloveniji sploh ne morejo biti pravi krošnjarji grosisti, kakor se žal to dogaja na tej strani Sotle. (Škoda, da ni v Sloveniji res tako dobro nadzorstvo nad krošnjarji! — Op. ured.) Takšen krošnjar po hišah, neki Pavič, ki je bil že nekajkrat kaznovan zaradi neupravičenega kroš-njarstva v Mariboru, je, ko so mu zopet enkrat stopili na prste, raznesel vest o »bojkotu hrvatskih trgovcev« v Sloveniji. Menimo, da bi morali listi, ki so dvignili prah zaradi te stvari, vendar poznati razliko med krošnjarji po hišah in legalnimi trgovci ter ne bi smeli nasesti krošnjarju, ki se skuša zaradi svojih nelegalnih podvigov ter nelegalnega kroš-njarjenja z blagom, ki ga ne bi smel prodajati, napraviti za »mučenika« za hrvatsko stvar. Kdaj se bo že nehalo to protizakonito delovanje krošnjarjev? Nič ni laže, ko tu napraviti red. Krošnjarjem se morajo izdali posebne izkaznice, v katerih mora biti natančno zapisano, kaj smejo prodajati, ne pa samo na kratko navesti »krošnjarsko« ali »kratko blago«, temveč natančno vrsto za vrsto, pa čeprav bi bilo treba navesti 50 vrst. Zapisano pa mora biti vse, da ne bo prav nikakega dvoma, kaj sme krošnjar prodajali in kaj ne. Ce bi bilo potrebno, naj se ti krošnjarji uvrste v dve ali tri skupine z natančno določenimi vrstami blaga, ki ga smejo prodajati. Natančen seznam tega, kar smejo prodajati, se mora dostaviti vsem sreskim načelstvom, občinam in orožniškim po stajam, da morejo vsi organi javne uprave na-zerovati, če se ravnajo krošnjarji po svojih navodilih. Poleg tega se morajo o tem obvestiti tudi vsa združenja trgovcev, da bi mogla ta posredovati, če ne bi znali organi javne uprave obračunati s krošnjarji, ki bi se ne držali predpisov o krošnja rst v u. Da se zatre prolipostavno kroš-njarjenje, pa nikakor ne zadostuje, da se kaznuje pri nelegalnem krošnjarjenju zasačeni krošnjar z denarno globo. Takšne kazni so krošnjarji že vkalkulirali v ceno blaga. Krošnjarji se morajo kaznovali bolj občutno. Poleg določene denarne kazni se mora krošnjarjem odvzeti tudi vse blago, ki ga nosijo s seboj in ki ni vpisano |sami sreski načelniki ne v seznam predmetov, ki jih smejo prodajati. Dokler se ne bo tako postopalo, ne bo niti reda niti mi ra. Zaplenjeno blago pa naj se proda v korist katere koli socialne ali človekoljubne ustanove, da bodo tako tudi gospodje krošnjarji, za katere se vedno najde neko opravičilo, da krošnjarijo iz socialne bede, tudi enkrat sami nekaj storili za ublažitev te socialne bede. Potem se tudi ne bo dogodilo, da bi se večkrat kaznovani krošnjar javno predstavljal kot »bojkotirani hrvatski trgovec«. Za rešitev tega vprašanja ni potrebna nikaka posebna procedura. Ista oblast, ki izdaja dovoljenja za krošnjarstvo, uaj odredi tudi prej navedene predpise, pa bo hitro red, če se bodo ti predpisi seveda tudi izvrševali. Ce se pa ostane pri dosedanji praksi, t. j., da izdajajo oblasti dovoljenja za prodajo krošnjar-skega blaga, potem nikdar ne bo konec krosnjarski nadlogi, ker niti bodo vedeli, kje se začenja in neha »krošnjarsko blago«, kaj še, da bi to vedeli nižji organi. Torej ne generalno, temveč podrobno sc mora navesti, kaj sme prodajati krošnjar ter se po tem tudi strogo ravnati. Da se to izvede, ne velja nič, temveč je treba samo malo dobre volje, uvidevnosti in obzirnosti do legalnih trgovcev. Trgovski stan, ki je najteže obremenjen z raznimi davščinami in dajatvami, zasluži pač nekaj več pažnje kakor pa »bojkotirani« in predkaznovani krošnjarji. K tem predlogom bratskega lista, ki jih v polnem obsegu podpisujemo, bi dostavili še to, da bi bilo potrebno, da bi imeli krošnjarji tudi označene cene za vsako blago. Znano je namreč, da krošnjar v začetku vedno pove čim višjo ceno, tudi desetkratno od resnične, in da vsak silno preplača blago, kdor s to nesolidnosljo krošnjarjev ne računa. Ljudstvu se bo na ta način prihranilo mnogo denarja. SklepiZdruženia trgovcev v Ve Uprava združenja trgovcev v Veliki Gorici je imela dne 8. maja svojo sejo, ki je sprejela več sklepov, ki zanimajo tudi slovenske trgovce. Pred prehodom seje na dnevni red, je predsednik Heger v kratkih potezah orisal, kako in iz katerih vzrokov se je ustanovilo Predstavništvo 'hrvatskih trgovcev. Poudarja, kako škodljivo je bilo, da ni .bil povabljen na konfereneo Predstavništva tudi Savez udruže-nja trgovcev savske banovine, ki združuje v -svojem okrilju večino trgovskih združenj Hrvatske, Slavonije in Primorja. Zlasti pa bi mogel na tej konferenci zelo mnogo koristiti s svojimi bogatimi’izkušnjami predsednik Saveza gospod Ivan Prpič. Nato je predsednik lleger govoril o požrtvovalni borbi Saveza od njegovega nastan- ka pa do danes za pravice hrvat-skega trgovstva ter pri lem zlasti naglasil zasluge, ki si jih je v lem boju pridobil predsednik Prpič. Bil je ščit hrvatskih trgovcev v najbolj težkih dnevih. Nato se je predsednik Heger spominjal tudi zaslug urednika »Trgovačkega vjesnika« ter tajnika Saveza Dra gotina Posleka ter predlagal na koncu svojih izvajanj, da se imenujeta za častna člana združenja predsednik Ivan Prpič ter urednik Dragotin PosTok. Oba predloga je uprava soglasno in z odobravanjem sprejela. Tajnik Antolič je nato poročal o ustanovitvi Predstavništva hrvat skih trgovcev. Uprava ho delo novega Predstavništva podprla, ker bodo hrvatski trgovci v tesni med sebojni povezanosti z večjim uspe bom branili svoje interese. Pozor trgovci | ____________ Damske in otroške predpasnike iz klota ® kretona, ripsa in batista kakor tudi razno drugo damsko konfekcijo izdeluje na veliko tvrdka F.l. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Že v 24 urah barva, plcsira in kemično snažt obleke, klobuke itd. Skrobi in gvetlnlika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon BL 22-72. ES Vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje bodo zastopane na letošnjem pomladanskem velesejmu od 3, do 12. junija. Zaokrožene celote pa bo tvorilo pohištvo, dalje avtomobili, avtobusi in -motorna kolesa, slovanski narodni ženski izdelki, tobačni izdelki, mala obrt in razstava protiplinske obrambe. Tako bo tudi ta velesejniska prireditev zopet zanimiva in živa. Z namenom, da obišče velesejem, lahko vsakdo odpotuje že 31. maja v Ljubljano,lahko pa tudi kadarkoli do 12. junija, vrača pa se kadar koli med 3. in 17. junijem. Ce na odhodni postaji kupi poleg cele vozne karte za Ljubljano še rumeno železniško izkaznico za 2 din in obišče velesejem, ima s staro vozno karto in železniško legitimacijo brezplačen povratek. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek dne 25. maja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom. Politične vesti Vri otvoritvi zasedanja gospo darskega sveta Balkanske zveze je dejal rom. zun. minister Ga fencu med drugim naslednje: »Obžalujemo, da ni med nami tudi zastopnik bolgarskega naroda, či gar navzočnosti smo želeli, še na dalje si bomo prizadevali, da pre pričamo Bolgarsko, da njena so udeležba pri delu Balkanske zveze ne more biti v škodo bodočnosti niti interesom bolgarskega naroda ki je po sami usodi tako zelo na vezan na svoje sosede.« V veljavo je stopil sinajski spo razum z dne 16. avgusta 1938. po katerem se znatno omejuje kom petenca donavske evropske komi sije v korist Romunije. Nad poslopjem komisije vihra sedaj na mesto zastave komisije romunska zastava. O dogodkih v Dobrudži je izdala romunska vlada sporočilo, da so bili aretirani Bolgari zločinci in da je bil med ubitimi tudi en Romun Bivši albanski kralj Zogu je po slal gen. tajniku Zveze narodov protestno brzojavko proti italijanski zasedbi Albanije. Kdo sme biti nevtralen? O tem vprašanju razpravlja »Berliner Borsenzeitung« ter pravi, da je za Nemčijo posebne važnosti, kakšno stališče bodo zavzele njej sosedne države v primeru vojne. Posebno važno je to, če bodo dale sosedne države neprijatelju možnost, da iz njihovega ozemlja nastopa proti Nemčiji. Zunanja politika Nemčije se mora temu prilagoditi. Poljska je že zapustila politiko nevtralnosti. Nadaljnje odredbe Nemčije bodo odvisne samo od tega, katere države se bodo priključile britanski politiki obkroževanja. Niti Molotov niti Fatjomkin se ne udeležita zasedanja Sveta Zveze narodov v Ženevi, kar je jasen dokaz, da hoče Stalin takojšnji odgovor Anglije, če pristane na uske zahteve ali ne. V Londonu naglici sestavljajo sedaj odgovor na rusko noto. Ta odgovor bo vseboval naslednje točke: Objavi naj se skupna izjava, da bodo takoj stopile v akcijo Anglija, Francija in Rusija v primeru neizzvanega napada katere njih sosed. Rusija naj zajamči teritorialno nedotakljivost vseh sosednih držav. Anglija in Francija bi takoj priskočile Rusiji na pomoč, če bi bila napadena v izvrševanju svojih obveznosti do sosednjih držav. Sklene se vojaško sodelovanje Francije, Anglije in Rusije ter naj se ta namen skliče konferenca vseh treh generalnih štabov. Ti pogoji pa najbrže Rusije ne bodo popolnoma zadovoljili, ker zahteva Rusija sklenitev prave vojaške zveze. Zato tudi v Franciji že pripravljajo posredovalne predloge med Anglijo in Rusijo. Zlasti francoski vojaški krogi silijo na sprejem ruskih predlogov, ker pravijo, da sedaj ni čas za razne di-plomatične finese, temveč je treba gledati predvsem na to, da se doseže sodelovanje Rusije. Francoska vlada jc izročila angleški vladi svoje posredovalne predloge za sklenitev pogodbe med Anglijo in Rusijo. V glavnem predlaga, da bi se sklenila med Anglijo in Rusijo enaka pogodba, kakor je sklenjena med Francijo in Rusijo. Listi poročajo, da bo londonska vlada francoske predloge spre-ela. Stališče Poljske glede ruske vojaške pomoči se je sedaj spremenilo, kakor je dejal poljski vojni minister Kasprzjrcki v razgovoru s francoskim vrhovnim poveljnikom gen. Gamelinom. Zaradi podaljšanja nemško-poljske meje se je strategični položaj Poljske poslabšal. Zato Poljaki ne bi odklanjali, če jim pošlje Rusija na pomoč težko artiljerijo in letalstvo. Vodja ukrajinske parlamentarne delegacije v poljskem sejmu jg iž-'avil, da se je stališče Ukrajincev popolnoma spremenilo. Ukrajinci so bili silno razočarani, ker je prepustila Nemčija Karpatsko Ukrajino Madžarski. Ukrajinci so se sedaj orientirali na poljsko stran ter bodo Ukrajinci napeli vse sile, da dosežejo znosno sožitje s Poljaki v skupni državi. »Vblkiseher Beobacliter« outro graja pisavo poluradnega budim-peštanskega »Pester Lloyda«, ki je ob tretji obletnici sedanje poljske vlade napisal simpatičen članek o Poljski. Posebno se glasilo narodnih socialistov jezi, ker je zapisal budimpeštanski list, da je Poljska danes v Evropi element reda in miru. Litovska vlada je objavila, da ostane Litva še nadalje nevtralna, čeprav je bilo potovanje litovskega generalisima v Varšavo zelo koristno. Hitler je končal svoje inšpekcijsko potovanje ob Siegfriedovi obrambni črti. Značilno je, da nemški listi na široko poročajo o tem potovanju in o nepremagljivosti te črte. Istočasno je tudi Mussolini pregledoval italijanske obrambne črte proti Franciji. Italijanski zunanji minister grof Ciano odpotuje v soboto v Berlin, kjer bo v ponedeljek podpisal ita-lijansko-nemško vojaško pogodbo. Nemški veleposlanik v. Papen, ki je prišel v Turčijo prepozno, ko je bila angleško-turška pogodba v glavnem že dogovorjena, je bil poklican v Berlin na poročanje. Od severnih držav so odklonile od Nemčije ponujeni nenapadalni pakt švedska, Norveška in Finska, sprejela ga je le Danska. Češka mitična vojska bo štela, kakor poročajo iz Prage, 7000 mož. Oborožena bo s puškami. V Palestini se je začela splošna židovska stavka, ker so Židje nezadovoljni z rešitvijo palestinskega problema, kakor jo je predlagala angleška vlada v svoji beli knjigi. Tudi Arabci niso zadovoljni s to'rešitvijo in je zato verjetno, da se načrt angleške vlade ne bo mogel izvesti. \Vashingtonska vlada namerava ustanoviti posebno ministrstvo za letalstvo. Prvi minister letalstva bo polkovnik Lindbergh. Angleški, francoski in ameriški mornarji so se izkrcali na otoku Kulangsu, ker je to mednarodno koncesijo zasedla japonska vojska ter začela aretirati ljudi. Odločen nastop zavezniških vojsk je imel popoln uspeh ter so se japonski vojaki umaknili iz koncesije. Svečano odkritje spomenika dr. Šlajmerju V parku oh Leonišču, kraju, kjer je dr. lido Šlajmer toliko let tako požrtvovalno deloval, je bil v četrtek dopoldne odkrit njegov spomenik, odlično delo kiparja Kalina. Kot zdravnik, zlasti kot nenadkriljiv kirurg, kot človekoljub, ki je storil neizmerno mnogo dobrega za svoje bolnike, kot brezkompromisni narodnjak ter na vse zadnje kot preudaren gospodarski človek, si je pridobil dr. Šlajmer toliko zaslug za Ljubljano iu za ves slovenski narod, da ni kmalu moža, ki bi tako zelo zaslužil spomenik v Ljubljani kakor on. Tega se je tudi Ljubljana zavedala in prišla k odkritju njegovega spomenika v tako odličnem številu, da se je jasno videla njena globoka hvaležnost do tega izrednega moža. Ponosni moremo biti, da je živel v naši sredi takšen mož, kakor je bil dr. Šlajmer in zato se bodo ob njegovem spomeniku ustavljali Slovenci vedno z zanosom in z globoko hvaležnostjo. »Službene novinec z dne 15. maja so objavile plačilni sporazum s ''rancijo, dodatek v konvenciji o rgovini in plovbi, sklenjeni med Pravljica za naše izvoznike V zadnjem času se je konkurenca na vseh mednarodnih trgih zelo |K>ostrila. Vse države zato skušajo z raznimi olajšavami svojim izvoz nikom konkurenco olajšati. Tako je nemška Reiclisbanka sporočila nemškim izvoznikom, da bo v bodoče sprejemala v eskont tuje menice z rokom od G mesecev do 1 leta. Izvozniki, ki so prisiljeni, da dajo kredite za več ko 6 mesecev, ne bodo na ta način prišli v finančne težave. Nadalje jim je banka sporočila, da prevzame v bodoče ona riziko za tečajne spremembe. Če je n. pr. dobil izvoznik kredit v holandskih goldinarjih, da bi plačal surovine, a je iz teh surovin predelano blago poslal v drugo državo, kjer ne velja holandski goldinar in se je v tem is navaden les. lesan ali žagan eks 488 kemično suha celulozna kaša Na ta način prejete zneske bo jugoslovanska vlada v celoti uporabila za pospeševanje zamenjave med obema državama. B. — Poleg tega in ravno tako /. uporabo priporočil konference v Slresi, pristaja franc, vlada, da ukine ali zniža n« ime. preferen- I. A. — Francoska vlada bo zalile valu od parlamenta pooblastilo, da more priznati jugoslovanski trgovini z uporabo priporočil kon fereuce v Stresi naslednje prefe renc.ialne tarifne ugodnosti: Uvoz proizvodov jugoslovanske ga izvora, vsebovanih v spodnji tabeli, daje pravico v mejah naznačenih kontingentov na povrnitev zneska carine iz minimalne francoske tarife: oneeek preferenč. vrnitve carine 00 — fr. za stot 420 — fr. z« stot 47'— fr. za slot kontingenti 4.000 konj 200 stotov 3.000 stolov 82'50 fr. za stot 10.000 »lotov 01-50 fr. za slot 10.000 slotov 00'— fr. za tono 65.000 ton 13-— fr. za slot 8.000 Ion rialov pod pogoji in v mejah, naznačenih v spodnji tabeli, znesek taks, ki jih morajo plačati uvoz niki določenih kontingentiranih proizvodov jugoslovanskega izvora tar. post. blago fr. stolov eks 17 svinjsko mesonu-»mlifMin ali Dreka- 4% I v ■ Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19 carinska pisarna 21-19 po uradnih urah Ocarinjenje uvoznega iu tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. itisp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rekurzi — carinsko-tarilne informacije itd. števajoč carinske in fiskalne olajšave, priznane od francoske vlade, prodajati svoje proizvode na francoskem trgu po cenah, ki ustrezajo cenam na tem trgu. III. Določa, da bosta obe vladi delali na to, da se olajšajo transporti med obema državama, zlasti da bi se mogli vršiti po najnižjih cenah. IV. Ta sporazum je sklenjen za leto 1939. Stopi v veljavo 15 dni po podpisu glede vseh določil razen določbe v § L A, ki se more začeti izvajati šele potem, ko francoski parlament odobri določbe, o katerih se v tem členu govori. Sporazum se more avtomatično podaljšati za eno leto, če ni odpovedan pred 1. oktobrom. To določilo pa se ne nanaša na gornjo klavzulo pod 1. C. Izvaianie t pogodbe glede lesnega izvoza Na podlagi trgovinske pogodbe s Francijo je izdal minister za trgovino in industrijo dne 24. aprila 1939. odlok, da se začenši s 1. aprilom 1939. izvoz navadnega lesa po tar. post. 128 bis franc, uvozne car. tarife iu celuloze po tar. post. 168 franc, uvozne car. tar. premira takole: din 61'— za tono navadnega lesa igličarjev, rezanega ali tesanega, v Alžir, din 102'— za tono navadnega lesa igličarjev, rezanega ali tesanega, v francosko metropolo, din 82'— za tono navadnega lesa lista rjev, rezanega ati tesanega, v francosko metropolo in v Alžir, din 18'— za 100 kg celuloze, za blago izvoženo v Francijo ali Alžir, tam ocarinjeno in uradno prevzeto. Te premije se bodo izplačevale po točnejših navodilih, ki jih izda Zavod za pospeševanje zun. trg. v Beogradu, toda pod i>ogojem. da se morajo pošiljke izvršiti na osnovi njegovega izvoznega dovoljenja in po plačilu predpisaue specialne takse, ki znaša: za navaden les igličarjev, rezan ali tesan, za 1 tono din 2'—, za navaden les listarjev, rezan ali tesan, za 1 tono din 4'—, za celulozo za 100 kg din 1‘—. Premije se pa bodo plačevale le za pošiljke do višine' v trg. pogodbi s Francijo navedenih kontingentov. Da se premija izplača, morajo izvozniki predložiti Zavodu za pospeševanje zun. trgovine v Beogradu naslednje dokumente: a) francosko carinsko prizna-nico z označbo ocarinjene količine, b) fakturo, potrjeno od francoskega uvoznika, da je blago pre vzel, c) izjavo pooblaščenega denarnega zavoda, da je izvoznik vnesel v državo protivrednost izvoženega blaga, oziroma, da je opravičil uverenje (potrdilo) o zavarovanju valute in kakšen znesek valute je vnesen v državo. Najdaljši rok za predložitev teh dokumentov radi izkoristitve (izrabe) premije je šest mesecev od dne izdaje izvoznega dovoljenja. V kolikor izvoznik izvozi večjo količino, kakor je označena na dovoljenju, mu za izvoženi višek ne pripada premija. Prej navedene specialne takse se bodo plačevale s taksnimi znamkami zavoda, katere se bodo vtiskale na dovoljenja v skladu s čl. 3. pravilnika o računovodstvu Zavoda. Zainteresirani izvozniki naj predlože prošnje za izvoz označenih vrst lesa iu celuloze v Francijo in Alžir, za katere se hočejo koristiti s premijo, Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki jim bo izdal potrebno izvozno dovoljenje v soglasju s prednjimi odredbami. V prošnji morajo navesti tele podatke: 1. točno ime in naslov, 2. točno ime in naslov francoskega uvoznika, 3. točno količino in opis blaga z označbo njegove kvalitete (vrste) in dimenzij, 4. prodajno ceno, 5. čas odpreme, 6. kraj natovorjen ja v državi in namembni kraj v Franciji in Al- žiru, 7. našo carinarnico, po kateri se bo izvršilo izvozno cariujeuje. 8. francosko carinarnico, po kateri se bo izvršilo uvozno carinjenje. 9. številko potrdila o zavarovanju valute za dotično partijo in ime pooblaščenega zavoda, ki je potrdilo izdal (to se lahko Zavod« naknadno sporoči, toda najkasneje takoj po odpremi blaga). Te prošnje je Ireba kolkovati * takso din 10'— po zakonu o taksah. ftt. 6306/39. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 14. junija 1939 neposredno pismeno pogodbo za dobavo mehaničnega dela in okvirja za električni vilelj in 2 vodilni vrvenici, za obratno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Državni rudnik v Velenja. 1 Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. maja navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih dinarjev): Kovinska podloga se je zvišala za 0'25 na 1917,6. Devize izven podloge so se zmanjšale za 71,65 na 463,6. Vsota kovanega denarja se je zvišala za 5,49 na 302,15. Znatno so padla posojila. Menična posojila so se sicer zvišala za 13,1 na 1781,2, zato pa so lom-bardna padla za 107,46 na 140,8, da so se skupno znižala za 94,3 na 1872,07. Razna pasiva so se zmanjšala za 1,1 na 2088,07. Obtok bankovcev se je znižal za 114,59 na 7274,3. Obveze na pokaz so se znižale za 36,7 na 1589,9. Razna pasiva so se zmanjašala za 9,0 na 284,2. Skupno kritje se je zvišalo od 27’32% na 27‘79%, samo zlato kritje pa od 2717% na 27'64%. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. * Skupščina Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov za savsko banovino je sklicana za 31. maj. Hranilnica primorske banovine je bila te dni znova vpisana v trgovinski register. Narodna banka je izdala novo odredbo o poslovanju na borzi, da se namreč smejo terminske transakcije za izplačilo Berlin opravljati samo v višini dnevnih tečajev za promptno blago, to je po tečaju 13.80. Ker je bilo povpraševanje veliko in ni moglo biti v celoti krito, se je tečaj dvignil na 14 din. Ko pa je izšla nova odredba Narodne banke, ni bila zabeležena nobena terminska kupčija več. Slovaško finančno ministrstvo izdeluje načrt za ustanovitev slovaške razredne loterije, ki se bo nekoliko razlikovala od prejšnje če škoslovaške. Slovaška vlada bo v kratkem dala v promet nove slovaške kovance po 5 kron, ki so izdelani iz niklja. Vlada namerava v kratkem izdati tudi srebrne kovance po 10 in 20 kron. Ker ima vlada pravico, da izda kovancev za 200 K na prebivalca, bo mogla vlada izdati skup no za 500 milijonov K kovancev. Obtok bankovcev Francoske banke se je v predzadnjem tednu zvi šal za 686 milijonov na 125.4 mili jarde frankov, še pred enim me sečem je znašal samo 120.3 mili jarde Skupno se je v enem letu povečal obtok bankovcev za 26 milijard frankov, in sicer predvsem zaradi zadolžitve države. Po izkazu Madžarske narodne banke z dne 8. V. se je njen obtok bankovcev znižal za 32.9 na 826.6 milijona pengov, kovinska podloga pa se je povečala za 1.4, državni dolg pa za 1.1 milijona pengov. Kovinska in devizna podloga znašata skupno 224.8 milijona pengov. Litavska banka je zvišala diskont od 5 na 7%, s čimer hoče pritegniti odtok denarja, ki se je začel v marcu in aprilu. Ne bodo pa prizadeta od tega zvišanja obrestne mere kratkoročna kme tijska in izvozniška posojila. Zunanja trgovina janja, ki ugodno potekajo. Poljska bo dobila celo vrsto ugodnosti, da bo mogla povečati svojo trgovino Združenimi državami Sev. Amerike. Dobički angleške letalske Industrije, ki jih hoče vlada znižati, so po »Fin. News« dosegli približno do 6 Vs % prometne vrednosti in čisti dobiček podjetij 13 do 14%. Priznati se jim pa mora vsaj relativno močna amortizacija, ker se po oborožitvi proizvodnja ne bo mogla vzdržati na sedanji višini in Romunska vlada je znižala pre mijo za izvoz pšenice od 9000 na 7000 lejev za vagon. Istočasno je odpravila 25% znižanje železniške prevoznine za izvozno pšenico. Iz Bukarešte poročajo, da se je pri zadnjih pogajanjih trg. ministra Constantinesca v Rimu govorilo predvsem o večjih dobavah romunskega petroleja Italiji. V Nemčiji se vedno bolj občuti pomanjkanje premoga ter so morali Nemci odstopiti že velike količine Waleškim rudnikom, da jih oni namesto njih dobavijo naroči-teljem. Tako bi morala Nemčija dobaviti Braziliji 200.000 ton premoga, a je morala odstopiti del tega naročila angleškim premogovnikom. Španija je ustanovila pri industrijskem ministrstvu poseben odsek za svinec, v katerem so tudi zastopniki proizvajalcev in trgovcev. Proizvodnja svinca je v Španiji tako nazadovala, da je morala svinec celo uvažati, čeprav je Španija na svincu zelo bogata. V Washingtonu so se začela poljsko-ameriška trgovinska poga bi zgubile naprave tako vso vrednost. Naročila ameriškega orožja in municije za evropske države so padla v aprilu na vrednost 3‘9 proti 33 milijonom dolarjev v prvem četrtletju. Zaradi delne pomiritve se opaža tudi počasnejše sprejemanje blaga, deloma so pa države svojo oborožitev že dovolj spopol-nile in ne dajejo novih naročil. Mednarodna družba za nikelj v Kanadi je v prvem četrtletju dosegla 9'55 milijona dolarjev dobička proti 8-12 v lanskem prvem četrtletju. Poraba niklja se je, kot trdi poročilo ravnateljstva, znatno razširila. V Angliji je bila otvorjena prva tovarna za proizvajanje sintetičnega petroleja s kapaciteto 50.000 ton. Proizvodnja aluminija bo letos zelo napredovala, ker se za letala in avtomobile potrebuje vedno več aluminija. Zaloge aluminija hitro kopne. Računati je z dvigom cen. Lesne cene po vrUrzburškem dogovoru Sporočili smo že, da nemški uvozniki že kupujejo v Sloveniji les na podlagi wiirzburških cen. Ker te še niso bile objavljene, temveč jih nekateri brez potrebe smatrajo za stvar, ki bi smela biti znana le nekaterim, objavljamo v naslednjem cene, kakor so bile dogovorjene med Stalno delegacijo lesnega gospodarstva v kraljevini Jugoslaviji in med Marktver-einigung der deutschcn Forst- und Holzwirtsehnft v Berlinu na zadnjem sestanku v \Vurzburgu. VViirzburški dogovor določa: Za uvoz rezanega in tesanega lesa v Nemčiji veljajo še nadalje Crikvenici dne 26. avgusta 1938. dogovorjene okvirne cene za sklepe, za katere se izda predlog za podelitev deviznega dovoljenja do 30. junija 1939. pri »Ubcrwaeliungs-stelle Ilir Holz«. Za sklepe, za katere se izda predlog za podelitev deviznega dovoljenja od 1. julija do 30. septembra 1939. pri Uberwachungs-stelle tur Holz pa veljajo naslednje okvirne cene: lezani material poljubnega jugoslov. izvora A. Smreka, jelka, čista in pol čista, ostrorobna, paralelno žagana: 1. Deske in plolii od 3 m do 6 m dolžine, povprečno 4 m dolžine: a) 10 do 16 cm širine RM 50-do 56-—. b) od 17 cm širine dalje RM 56-— do 62’—. 2. Kratice 1 do 2 75 m dolžine, povprečno 1'70 m dolž., od 10 cm širine dalje RM 36-— do 41—. B. Grede, tramovi, dimenzijski les, les za gradbo vagonov, ostro-robni, paralelno žagani, brez gnilobe in razbitega pod 6 m, 6 do 9 m, čez 9 m dolžine pribitek za gradbeni les po spisku (Crikveni-ca) RM 2 za m3. Cena se določi po večji širini. C. Late (remeljni) ostrorobno žagani, brez gnilega in razbitega 1. od 3 m dolžine naprej RM Sl — do 34—. 2. pod 3 m dolžine RM 27'— do 29'—. Cene se razumejo za m3 prosto suha jugoslovansko-nemška meja, prosto izvoza, ali lob jugoslovanska jadranska luka, vkrcano prosto izvoza. C. Tesani trami, smreka, jelka od 8X8 cm debeline dalje in od 4 m dolžine dalje 1. za m3 prosto suha jugoslovan-sko-nemška meja, prosto izvoza RM 19 — do 21-,—. 2. za m3 fob jugoslovanska jadranska luka, vkrcano, prosto izvoza RM 20— do 22'—. Rezani les slovenskega in hrvaškega izvora Smreka, jelka, kakor padla od žage, brez gnilega in razbitega, ostrorobna, paralelno žagana 1. deske in plohi 3 do 6 m dolžine, s povprečno dolžino 4 m, od 10 cm širine dalje a) za m3 prosta, suha jugoslovansko-nemška meja, prosto izvoza RM 32'— do 35—, b) za m3 fob jugoslovanska severna jadranska luka, vkrcano, prosto izvoza RM 33-— do 36'—. 2. deske in plohi, le 4% m dolžine, le 29 cm širine, za m3 suha, piosta jugoslovansko-nemška meja, prosto izvoza ali fob jugoslovanska severnojadranska luka, prosto izvoza, vkrcano RM 37-— do 40—. 3. les, sposoben za oblanje (Hob-ler) z najmanj 70% smreke, od 3 m dolžine dalje, 10, 12, 14, 16 cm ali 11, 13, 15 cm širine, za m3 prosta, suha, jugoslov.-nemška meja, prosto izvoza ali fob jugoslovanska severnojadranska luka, vkrcano, prosto izvoza RM 35— do 39—. 4. 9 do 25 angl. čevljev in daljši, 4 do 7 angl. col širine ali po želji kupca še širše, od 7/8 angl. col dalje debeline: a) za m3 prosta suha jugoslov.-nemška meja, prosto izvoza RM 34— do 37—, b) za m3 fob jugoslovanska severnojadranska luka, vkrcano, prosto izvoza RM 35’— do 38’—. Ce se kupec in prodajalec drugače ne dogovorita, se dobavlja les pri vseh pozicijah v dolžinah od 25 do 25 cm rastoče. Nepričakovani zagovorniki krosniarstva Malo odgovora nekim listom Kdor ve, kako težko je spraviti v slovenske liste članke čisto stanovske vsebine, se mora naravnost čuditi, s kakšno vnemo so nekateri slovenski listi objavili znani članek krošnjarjev. Nehote dobi človek vtis, da so nekaterim listom krošnjarji posebno pri srcu ali še bolj pravilno rečeno, da bolehajo nekateri listi za silno ani-moznostjo proti trgovcem. Drugače te prostovoljne pomoči krošnjarjem res ne moremo razumeti. Da gremo lepo po vrsti! Najprej je objavil »Domoljub« članek krošnjarjev v celoti s pripombo, da objavlja zato, da se sliši tudi druga plat zvona. Ta pripomba pa je bifa samo prazen izgovor, ker »Domoljub« prve plati zvona sploh ni objavil. Objavil je le eno plat. (Pripominjamo pa, da je objavil članek krošnjarjev v celoti, tudi one njegove ostre stavke, ki v našem ponatisu niso mogli zagledati luč sveta.) Zatem je objavil v krajšem izvlečku, a tudi s pripombo članek krošnjarjev »Slov. narod«, ki pa je nato objavil tudi krepak odgovor trgovca. Še pred tem je tudi »Trgovski list« obračunal s kroš-njarskim člankom. Javnost je torej bila že dovolj poučena, kako je s krošnjarsko zadevo. Kljub temu pa pride nato »Po-nedeljsko Jutro« in objavi kot edini članek v rubriki »Svobodna tribuna« znova krošnjarski članek. Mislimo, da je za našo javnost cela vrsta mnogo bolj potrebnih in za nimivih vprašanj, ki naj bi se obravnavala v »Svobodni tribuni«, kakor pa krošnjarski članek. Že celo pa je čudno, kadar se objavlja tak članek, kakor je bil že v dveh listih odločno zavrnjen. Po žurna-lističnih običajih se vendar tako stari članki ne objavljajo, razen če nimajo posebno veliko vrednost. O krošnjarskem članku pa tega pač ni mogoče reči. Nato pa pricaplja še »Domovina« in objavi en teden za »Domoljubom«, njenim glavnim konkurentom, krošnjarski članek, in sicer pod velikim naslovom »Druga plat zvona o krošnjarstvu«, kakor da bi njeni bralci kdaj slišali prvo plat! Če »Domovina« tako zelo greši proti žurnalističnemu pravilu aktualnosti, potem si pač ne moremo misliti, da bi krošnjarski članek zašel v list le po pomoti! Ne moremo drugače soditi, kakor da se je iz objave krošnjarskega članka pokazalo ono staro kopito animoznosti proti trgovstvu! Na podlagi dejstev moramo tako soditi, zlasti še, če pomislimo, da niso krošnjarji za vse te liste niti primeroma tako važni kot naročniki kakor pa trgovci. In če pogledamo v inseratni del »Domovine« in »Ponedeljskega Jutra«, potem vidimo pač inserate trgovcev, nikakor pa ne inseratov krošnjarjev. Ali je torej upravičeno mnenje trgovcev, če vidijo v objavi krošnjarskega članka neprijatelj-sko razpoloženje proti trgovcem? Isti krošnjarski članek sta dobila tudi »Jutro« in »Slovenec«, a ga nobeden ni objavil. Ali to ne po- trjuje znova pravilnosti sodbe trgovcev? Ne pričakujemo, da bi slovenski listi enostransko zagovarjali stališče trgovcev, vendar pa nismo mislili, da bi mogli tako neprijatelj-sko nastopati proti trgovstvu. Kajti, če kje, potem je glede kroš-njarstva pravica na strani trgovstva! Vendar ne gre, da legalno trgovino uničujejo nelegalni krošnjarji, ki ne plačujejo nikakih davkov, ki ne prevzemajo nobene odgovornosti za blago, ki ga prodajajo. Najgrše vrste šušmarstva je krošnjarstvo in kdor to zagovarja, ta je izgubil čut za pravico in red. Še zlasti pa niso zaslužili slovenski trgovci, da bi se njih življenjski interesi tako prezirali. Ali je sploh v Sloveniji še bila katera kulturna ali socialna akcija, da je ne hi podprli tudi slovenski trgovci? Kdaj pa so to storili tudi krošnjarji? S čim pa so si ti zaslužili takšno dobrohotnost nekaterih slovenskih listov? Ni se zato čuditi, če so slovenski trgovci z velikim ogorčenjem kon statirali, da smatrajo nekateri listi za potrebno, da prevzamejo vlogo zagovornikov krošnjarjev proti legalnim trgovcem. Slovenski trgovci si bodo to dobro zapomnili in se znali po tem tudi ravnati! Zveza trgovskih združeni sporoča Pripravljajte sc za občni zbor Zveze, ki bo dne 17. in 18. junija v Murski Soboti. Vsak občni zbor Zveze je bil vedno tudi močna manifestacija solidarnosti in enotnosti slovenskega trgovstva. Letos je takšna manifestacija še zlasti potrebna, ker smo v svojem notranjem državnem življenju na pragu novih in važnih dogodkov. Ko se bodo na novo urejale naše notranje razmere, se mora slišati glas slovenskih trgovcev močno in jasno. Zato mora biti občni zbor Zveze učinkovita manifestacija! Udeležba na občnem zboru Zveze pa mora biti še iz drugega razloga prav posebno odlična. Kajti Zveza je sklicala letos svoj občni zbor v Mursko Soboto, da pokaže simpatije slovenskega trgovstva za naše Prekmurje. Slovensko trgovstvo hoče z lepo udeležbo na občnem zboru Zveze v Murski Soboti poudariti svojo zahtevo, da se več stori za napredek našega lepega Prekmurja. Isti dan, ko se začne manifesta-cijski občni zbor Zveze, se začenja tudi Prekmurski teden, ki bo s svojimi raznovrstnimi prireditvami odkril vsem pravo sliko Prekmurja. Vzrok več, da se brez izjeme vsi delegati udeleže občnega zbora, a da ga obiščejo tudi vsi drugi trgovci. Kdor je stanovsko zaveden in nacionalno čuteč trgovec, ta se letos udeleži občnega zbora Zveze trg. združenj! Od 17.—19. junija ne bodo zasedali davčni odbori Pomočnik finančnega direktorja je sporočil Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani, da od 17. do 19. junija ne bo nobenih sej davčnih odborov, da se morejo vsi člani davčnih odborov udeležiti občnega zbora Zveze. Pazljivosti g. pomočnika se zahvaljujemo. Osrednji lesni odbor je na svoji seji dne 16. maja razpravljal o osnutku lesnih uzanc Ljubljanske borze za blago in vrednote. Svoje razprave o osnutku bo zaključil na seji dne 24. maja, nakar bo takoj sklicana plenarna seja osrednjega lesnega odbora, da potrdi sklepe ožjega odbora glede uzanc in da razpravlja o drugih vprašanjih. Tečaj za trgovske potnike Na naš zadnji poziv se je zopet prijavilo nekaj udeležencev za te-•aj trgovskih potnikov, ki ga pripravlja Zveza trg. združenj. Še vedno pa je število udeležencev premajhno, ker bi bili stroški pri nizki udeležbi previsoki. Zato znova pozivamo vse, ki bi se hoteli izobraziti za trgovske potnike in zastopnike, da se prijavijo Zvezi, da se more tečaj čim piej prirediti! Naprodaj je polno zaposlena opekarna. Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ljubljani. Velika pasivnost bolgarske zunanje trgovine Po podatkih gen. direkcije statistike se je razvijala bolgarska zunanja trgovina v marcu zelo neugodno. Uvoz je znašal 483,9 milijona levov proti 366,9 milijona v februarju in 442,6 milijona levov v marcu 1938. Izvoz pa je v marcu padel na 262,8 milijona levov proti 319,3 milijona v februarju in 500,3 milijona v marcu 1938. Zunanja trgovina Bolgarske je torej bila v marcu pasivna za 221,1 milijona, dočim je bila v februarju le za 47,6, v marcu 1938 pa celo aktivna za 57,6 milijona levov. Trgovinska bilanca Bolgarske se je tako zelo poslabšala predvsem zaradi prevelikega uvoza iz Nemčije. Proti Nemčiji je namreč bila Bolgarska v marcu pasivna za 179,1 milijona levov. Davčni svetovalec Trgovskemu naraščajo! Plačevanje telefonskih naročnin »Blejce«. — Vprašanje: Pošta zahteva, naj plačam naročnino za telefon po poštni položnici Poštne hranilnice. Tudi pri pošiljanju mesečnega obračuna za govorilne pristojbine zaračuna pošta vedno din 1-— porta. Ali sem dolžan pošiljati naročnino po poštni položnici, ali je pravilno, da mi pošta zaračunava porto? Odgovor: Kako se zaračunavajo redne telefonske naročnine, določa razpis direkcije pošte in brzo-java 1) št. 86035/V ex 1931 z dne 7. oktobra 1931. Po tem razpisu pošlje direkcija pošti račune in računom priloži izpolnjene, a ne podpisane pobotnice za vsakega naročnika po 2 izvoda, to je pohotnico ter primerno število poštnih položnic za čekovni račun st. 10201. Po prejemu računa podpiše pošta pobotnice in jih opremi z dnevnim pečatom, zneske pa izterja. Vse izterjane naročnine mora pošta brezpogojno še isti dan, ko so bile vplačane, vplačati s položnico na čekovni račun št, 10201. Dolžnost plačali izterjano naročnino na poštno položnico zadene torej pošto, ne pa stranke. Po našem mnenju torej pošta ni imela prav, da je odklonila plačilo v gotovini. — Glede d luge zadeve (dostave mesečnih obračunov) pa je merodajen novi el. 101/3 telefonskega pravilnika iz 1. 1930., ki določa v točki 4, da se morajo mesečni obračuni dostavljati naročnikom v navedenem pismu z enkratno porlno takso (v lokalnem prometu) 1 din. Ali morajo trgovci in obrtniki, ki sami potujejo, plačati poseben davek? h>- I. M. v K. — Vprašanje: Za ^ojo .'irmo sam potujem kot trgovski potnik in si nisem na pisnem, ali in kateri davki me za to zadenejo. Odgovor: Ako lastniki trgovin ali proizvajalnih obrtov, ki plačujejo za svojo trgovino ali obrt pri-dobnino, potujejo po svojih poslih kakor trgovski potniki ali agenti, niso dolžni za to poslovanje plačali letne karte za din iOOU - , Njihovo poslovanje ni samostojno zavezano kakemu davku, ampak se smatra, da je pokrito s pridobimo, ki se jim od njihovega obrata itak predpisuje. Za nje že zadostuje, ako s potrdilom davčne uprave ali z davčno knjižico dokažejo, da redno plačujejo pridob-nino že za svoj obrat. Poštna hranilnica ni dolžna dajati podatkov davčni upravi G. V. L. v M. — Vprašanje; Za svoje ravnanje bi rad vedel, ali dobi davčna uprava o prometu, ki se opravi po podružnici Poštne hranilnice, kake podatke. Odgovor; Poštna hranilnica in fijene podružnice se smatrajo za kreditne ustanove in kot take niso dolžne dajati kaka pojasnila davčnim upravam o prometu, ki se opravi preko njih. Pač pa dajejo la pojasnila pošte in nekatere davčne uprave imajo o plačilih, ki ph izvrse pri poštah, natančne sezname. Davčne uprave smatrajo, da Poštna hranilnica in podružnice same niso dolžne dajati podatkov, da pa od posredujočih pošt morejo zahtevati tudi podatke o Prometu Poštne hranilnice, kolikor se razvija preko njih. Vendar 0 blišče ni točno. Po čl. 33. zakona o poštno-hranilnem prometu morajo tudi posredujoče pošte va-p0vati poslovno in uradno tajnost. 0 zakonu je tudi njim strogo prepovedano, da bi dajale kakršne k°li podatke o imenih vložiteljev onih, ki vplačujejo, o vloženih |n vrnjenih zneskih ali o višini hriovine. Preizkusite t nost in svo Na starem grškem templju je bil zapisan kot višek modrosti rek: Spoznavaj sebe! Več ko tisoč let je star ta nauk, a še vedno pravilen, kar nam življenje vsak dan potrjuje. Kako mnogim se je vsako delo ponesrečilo, ker so precenjevali svoje sile! Kako mnogi pa bi mogli dostikrat doseči velik uspeh, če ne bi sebe podcenjevali! Zalo je važno, da vsakdo najprej pravilno preceni svoje sile in šele potem naj se loti posla. In če je pravilno sebe precenil, bo posel tudi uspešno dokončal. Posebno za začetnike je važno, da se ravnajo po tem zlatem pravilu. Ne obljubljati več, kakor kdo zmore. Ne obljubljajte šefu stvari, ki jih ne morete izvršiti. Stokrat bolje je obljubiti manj, kakor kdo more storili, pa potem presenetiti z večjim delom. Večja obljuba, kakor je storjeno delo, razočara in vzbuja nejevoljo, manjša obljuba, kakor je storjeno delo, pa prijetno preseneča in ustvarja zadovoljstvo. Vseeno je pri tem, če je bilo v prvem primeru izvršeno delo tudi večje ko v drugem. Ljudje, ki preveč obljubljajo, niso nikdar priljubljeni. Zato se tudi ni dobro hvaliti z znanjem, ki ga človek nima. Kdor ne zna res dobro tujega jezika, naj ne govori, da ga zna. Naj pove odkrilo, da ga zna le za silo in ne bo spravljal v zadrego sebe in šefa. Kaj bi n. pr. bilo, če bi napisal važno pismo — in katero ni važno — kdo v jeziku, ki ga ne obvlada! Nakopal bi sramoto svojemu šefu, sebi pa nakopal odpo ved. Ni sramota, če človek tega ali drugega tujega jezika ne zna, sramota pa je, če se dela, da ga zna, a se njegovo neznanje kasneje razkrije. Ljudje mu potem sploh ne bodo verjeli, bili da zna stvari, ki jih resnično zna. Treba je poznati svoje znanje in svoje sposobnosti. Zato je treba svoje sposobnosti tudi večkrat preizkusiti, in sicer sam pred seboj, ne pred drugimi. To nikakor ni tako težko, kakor bi kdo mislil prvi hip. Samb objektivno preudarite, kako delate in vprašajte se, če ne bi mogli! narediti bolje in ‘e ne bi mogli z večjo vnemo biti pri delu. In hitro boste spoznali tako svoje napake ko svoje prednosti. Seveda pa mora biti človek sam sebi strog sodnik, ki se ne izgovarja vedno le na druge ali ki išče povsod Izgovor, samb da mu ni treba priznati lastne lenobe. Človek mora spoznati sebe, ker potem ima tudi vse drugačen nastop. Kdor je svoje sile preizkusil, ta more nastopili samozavestno, ta ve, da bo postavljeno nalogo tudi rešil in izvedel. Kdor pa sebe ne pozna, kdor ne ve za svoje sposobnosti, ta bo vedno kolebal, ta bo s svojo neodločnostjo sam sebi jemal ugled, ta bo ostal na manj važnih mestih, ta bo zaostal za drugimi. Mnogo pove to, da je stari pre-’ govoT Grkov obdržal skozi 2000 let svojo veljavo. Zato spoznavajte sebe, zato pravilno presodite najprej svoje zmožnosti, znanje in delovno silo in šele potem se lotite posla! Lekcija »Hrvatskega dnevnika« »llrvatski dnevnik« je objavil notico, v kateri pravi: »Mnogi slovenski trgovci, ki imajo poslovne zveze s hrvatskimi kraji, reklamirajo svoje blago in pošiljajo sem svoje cenike, kar je popolnoma naravno in čemur ni mogoče ugovarjali. Ne bi se moglo ugovarjati niti v primeru, če bi pošiljali svoje cenike v slovenskem jeziku, ker mi ta jezik v glavnem razumemo. Če pa hrvatski interesenti katere besede ne bi razumeli, bi pač ime li od tega škodo le slovenski trgovci. Nikakor pa ne razumemo, zakaj pošiljajo slovenski trgovci reklamne ponudbe in cenike s stoodstotno srbskimi besedami. Namesto »parče« se more prav tako lepo reči »komad«, namesto ekav-ščine pa se more prav tako uporabljati ijekavščina. Zato bi priporočali slovenskim trgovcem, da pišejo svoje ponudbe, če jih pošiljajo v hrvatske kraje, v slovenščini ali hrvaščini.« Stališču »Hrvatskega dnevnika« ni mogoče ugovarjati. Ljudje so danes občutljivi in kdor je bil le malo časa v Zagrebu ali v Beogradu, ta ve, kako zelo pazijo v obeh mestih, če se jim govori v pravi hrvaščini ali pravi srbščini. Trgovec mora s to občutljivostjo računati in zato mora pošiljati v Beograd ponudbe v pravi srbijan ščini, v Zagreb pa v hrvaščini, kakor jo hoče Zagreb. Kdor pa tega ne zna, naj piše lepo po slovensko, ker vsaj ne bo žalil svojih odje maleev. Sa j je tudi vsak slovenski trgovec razžaljen, če prejme po nudbo od tuje firme v spakedrani slovenščini! Q O • MKeri vodeča o Vokoi*iw m znamka Doma in po svetu Narodni poslanec dr. Sigismund Cajkovac je govoril na skupščini HSS v Vinkovcih, da mora priti do sporazuma, ker zahteva to interes države. Tako je! Za predsednika in voditelja hr-vatskih nacionalistov (ekstremnih) je bil izvoljen dr. Buč. V svojem poročilu je dr. Buč naglasil, da hrvatski nacionalisti nikakor ne morejo zaupati onim, ki se zaradi nezdravih razmer nahajajo na vodstvu hrvatskega naroda. Kot direktor »Hrvatske straže« je odstopil dr. Janko Šimrak. »Vreme« komentira njegov odstop ter pravi, da je odstopil, ker je bil velik del hrvatskih katolikov z doktorjem šimrakom nezadovoljen, zlasti pa nadškof dr. šarič. Nezadovoljni hrvatski katoliki da so grozili, da bodo začeli izdajati nov hrvatski katoliški dnevnik, in to da je bil vzrok demisije dr. Šim-raka. Sedaj se bo »Hrvatska straža« reorganizirala. Minister za gozdove in rudnike je z odobrenjem ministrskega sveta predpisal novo uredbo o organizaciji in delu Šipada. Z novo uredbo je baje postavljeno poslovanje šipada na strogo komercialno in strokovno podstavo. Frcdsednik trgovinske zbornice v Zagrebu dr. Krasnik je obiskal trgovinskega ministra ter ga opozoril, da bo zaradi dajatev po no vem sanitetnem skladu silno trpel tujski promet, ker so te dajatve mnogo previsoke, hoteli pa z davščinami itak že preobremenjeni. V soboto se začne v Zagrebu na pobudo osiješke zbornice konferenca vseh hrvaških zbornic. Na konferenco so povabljene zbornice jz Splita, Zagreba, Osijeka in Du brovnika. Konferenca bo razprav Dala o skupnem nastopu vseh teh zbornic v vseh vprašanjih, ki se ™ hrvatskega gospodarstva. Nadalje bodo razpravljali o stališču. proti dosedanji kreditni politiki državnih denarnih zavodov. Na dnevnem redu so tudi devizna politika Narodne banke, deloyanje Prizada ter njegova izvozna politika. , Zbornica za TOI v Podgorici bo v nedeljo, dne 21. maja svečano posvetila svoj novi dom v Podgorici. Kongres vojnih invalidov iz vse države bo v avgustu v Beogradu. Združenje vseh! Jugoslovanov je bilo ustanovljeno v Carigradu. Na čelu društva je Avgust Pervetič, direktor podruž. Holandske banke. Tisoččlansko deputacijo je poslala Subotica v Beograd, da prepreči preselitev, železniške direkcije in drugih železniških uradov iz Subotice. V deputaciji so tudi trije narodni poslanci. Preselitve direkcije jii mogoče več preprečiti, ker se je ta že preselila. Izgleda pa, da bo dosegla deputacija neke uspehe. Angleška kraljevska dvojica je bila slovesno sprejeta ob desetih dopoldne v Quebecu. Na obrežju je pričakovalo kraljevsko dvojico 50.000 ljudi. 2e prej pa so pozdravljali kanadski kmetje ob obali kraljevsko dvojico z glasnimi in navdušenimi klici: Vive le roi! Ko se je kr. dvojica izkrcala, jo je množica navdušeno pozdravljala. Oficialno pa je pozdravil angleškega kralja in kraljico guverner pokrajine ter zlasti naglasil vdanost francoskega prebivalstva angleški vladarski hiši. Kralj se je nato zahvalil v francoščini. Zvečer je na banketu dejal angleški kralj med drugim: Smatram, da je ta trenutek zgodovinski, ker je to prvič, da je britanski vladar prišel čez Atlantski ocean. To je tudi prvi obisk britanskega vladarja britanskim čezmorskim domini-onom. Govoril je nadalje o pomenu Kanade za britanski imperij. Romunskii kralj Karol in prestolonaslednik Mihael sta darovala za narodno bbrambo Romunije 5 in pol milijona lejev. Madžarski regent Horthy je odredil, da se stalna delegacija Ma džarske pni Zvezi narodov spremeni v generalni konzulat. Uradno se demantira vest, da bi se ob obisku nizozemske kraljice v Bruslju sklenila vojaška zveza med Belgijo in Nizozemsko. Francoski finančni minister Rey-naud je izjavil v finančnem odboru parlamenta, da Francija za enkrat ni pristala na pogajanja < dovolitvi posojila Španiji. Na seji mestnega sveta v Olo-m«'a je predlagal zastopnik čeških fašistov, da se črta dr. Beneš iz seznama častnih občanov mesta Predlog pa je bil z veliko nejevoljo Nova pšenica se prodaja po 130 din Med trgovci so bile te dni sklenjene prve kupčije za novo pšenico. Za pesnico Tisa-Begej je bila dosežena cena 130 din za 100 kilogramov. Izgledi za novo žetev so se zelo popravili, kar je Uidi vplivalo na cene za novo pšenico. V nekaterih krajih je sicer pšenično klasje bolj redko, vendar pa se računa, da bo letošnja žetev pšenice povprečno dobra v vsej Jugoslaviji. Lanska žetev je bila ocenjena na 300.000 vagonov. Od te količine je ostalo še 20 do 30 tisoč vagonov pšenice. Ta rezerva se bo deloma še, izvozila, deloma pa bo počakala na novo žetev. Tendenca za slaro pšenico je slaba. Cena se giblje za pot iško okoli 140 din za 100 kg, franko vlačilec. To je cena, ki jo plačuje tudi Prizad. Vagonsko blago je dražje za 6—10 din, oz. za 600 do 1000 din pri vagonu. Ponudbe tujega blaga 37 — Oslo: stroji za izdelavo teniških reketov, 38 — Hamburg: zemlja za beljenje, tvorniška oprema za proizvajanje aktivnega olja, zdravila, asfalt, bitumen, izolacijska sredstva, mila, surovine za milarne, surovine za izdelavo kavčuka. Kar je preveč skrito, se ne more prodati Ni mogoče vsega, kar nudi trgovina, razstaviti v izložbi. Mnogokrat se odloči kupec za nakup šele v trgovini sami, ko vidi predmet, ki mu ugaja ali ki mu je potreben. Zato mora biti tudi trgovina nekakšna povečana izložba, ki vabi obiskovalca k nakupu. Obiskovalcem pa je treba pokazali zalogo ne le večjih stvari, emveč tudi manjših. Tudi gumbi za ovratnike in manšete se morejo prodali, če se pokažejo obiskovalcem na primeren način. Le malokateri človek je s svojimi gumbi popolnoma zadovoljen in v promet prihajajo vedno novi gumbi, vsak s svojo prednostjo. Neki trgovec je razstavil gumbe, v vsaki škatlici gumbe iste vrste, na vsaki škatlici pa je bila označena cena gumba. Nič ni bilo treba ljudi opozarjati na le gumbe, temveč sami so si jih izbrali in jih kupovali. Kar je skrito očem kupca, tega kupec tudi ne more kupiti. Zato poskrbite, da bo obiskovalec trgovine videl, kaj vse prodajate in vaš promet se bo povečal. Sejmi 21. maja: v Vidmu ob Savi. 22. maja: v cistercijanskem samostanu v Stični, Tržišču, Vinici, Grahovem, Rajhenburgu, Velenju, Poljčanah, Središču, Zidanem mostu. 23. maja: v Kamniku, Laškem, Mariboru, Ormožu, Ljutomeru, Sv. Petru pod Sv. gorami, Raki-čanah, Dol. Lendavi, Martjancih. 24. maja: v Žirovnici, Novi vasi, Celju, Trbovljah. 25. maja: v St. Rupertu, Vel. Laščah, Mali gori pri Kočevju. Mengšu, Radečah pri Zid. mostu. Radio Ljubljana mestnih svetnikov zavrnjen ter odstavljen z dnevnega reda. Turška podmornica »Atilaj«, ki je prva bojna ladja, ki se je zgradila v Turčiji, je bila ta teden slovesno spuščena v morje. Veliki italijanski listi izkazujejo za preteklo leto velik deficit. Tako izkazuje »Giornale d’ Italia« pri glavnici 3.15 milijona 1.37 milijona lir deficita, rimski dnevnik »Tribuna« izkazuje deficit v višini 2.58 milijona lir, milanska »Stam-pa«, ki ima 5 milijonov lir glavnice, je povečala svoj predlanski deficit v višini poldrugega milijona lir še za nadaljnjih 500.000 lir Italijansko ministrstvo je uvedlo silno strogo kontrolo cen za usnje. Vsaka trgovina s čevlji mora imeti na zalogi tri tipe cenenih čevljev. V Angliji se je prijavilo zadnji mesec 5065 pilotov, za 3000 več kakor prejšnji mesec. V tvomiei dinamita v Gugen-heimu pri Gradcu je nastala eksplozija. 4 delavci so bili ubiti. Sobota 20. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20: Plošče — i4.00: Napovedi 17.00: Otroška ura — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (Fr. Zen) — 19.00: Napovedi, poročila —19.30: Nac. ura: Doktor Julije Bajamonti, narodnjak XVIII. stol. — 19.50: Ples z bakljami (plošče) — 20.00: O zunanji politiki (doktor Alojzij Kuhar) — 20.30: Slovenski humoristi: Vesel večer z Damirjem Feiglom — Rokopis pripravil Niko Kuret, izvajajo člani radijske igr. druž. — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Nedelja 21. maja. 8.00: Plošče — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 8.45: Verski govor (Jože Jagodic) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15.: Kitarski trio (Prek Stanko, Privšek Josip, Slovnik Maks) — 10.30: Koncert radijskega orkestra — 12.00: Plošče po željah — 13.00: Napovedi — 13.20: Pevski zbor »Sava« in citra-ški trio »Vesna« — 17.00: Kmet. ura: Izbor in pridelovanje fižola (ing. Mikuž) — 17.30: Veselo popoldne: Veseli godci in plošče — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Gasilstvo — narodna organizacija (Pavel Japelj) — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sopran solo: Elza Buchal, radijski orkester. Dirigent: D. M. ši-janec — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče. Ponedeljek 22. maja. 12.00: Mojstri harmonike (plošče) — 12.45: Poročila in napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Zdravniška ura: O psihopatiji (dr. B. Magajna) — 18.20: Korošci pojo (plošča) — 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev (prof. Lojze Potočnik) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Ideal člo-veka-junaka v naši narodni poeziji — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert komornega tria (Francka Ornikova, čenda Šedlbauer, Marjan Lipovšek) — 20.45: Citrašk« točke (plošče) — 21.15: Iz jugoslovanskih oper (radijski orkester) —. 22.00: Napovedi, poročila — 22.S§! pevs! 1 zbor »Zarja« iz Tacn*» Lepo in dobro ohranjeno perilo. & i e vzameš vedno 5CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO aam^VanJe 405is0 h*gf° #•* Manufakturna veletrgovina F. Hrehorič LJUBLJANA TyrSeva cesta 28 % K j k r it vV*WUt>V; iAK.utr. AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO LJUBLIANA Najugodnejši nakup Vseh vrst VOLNE, za ročna dela in strojno pletenje, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC, ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA itd. Vam nudi ▼ stalno veliki zalogi tvrdka KARL PRELOG. Uubliana ENGROS : Gosposka uL 3 V BIRMANSKA DARILA ure, zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar, LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ITEV. 36 v tabletah po 50 p r KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE ■ mg. zadr, z o. zav. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 • , . v . v . . Nudi po Izcedno nizkih cenah: Salda, konte. St race, Journate, Šolske zvezke, mape, p d J e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd. Poročajte, vedno o vseh važnejših dogodkih svojega kraja »Trgovskemu listu«! ^icdic-M/felciAC TEKSTILNA INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z O. Z. Ljubljana TKALNICA _____ BARVARNA APRETURA VOLNENE TKANINE VUNSTRA TKANINE ::::::: » ::::::: o •••••— :::::::: naanaana :::::::: •••••••• oeeeeeee nanaannu aaaaaaaa #••••••• •••••••• :::::::: aaaaaaaa aaaaaaaa :::::::: aaaaaaaa aaaaaaaa iŽHilh aaaaaaaa s::::::: aaaaaaaa :::::::: :::::::: mm aaaaaa— aaaaaa aaaaaa.. aaaaaaaa 188« ana ::::::: Sl «:r - S nina se se Ud Damski modn ffij ia m 1 a s “ I- nrv (0 m S 2 >W >- :ss V jt v v. mi PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI STRITARJEVA ULICA 2 Telefon 21*49 Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo ‘ Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve Obrestovanje vlog od 5^|o Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/0T1 Vsi drugi pa se mučijo in delaio brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek! OSVIT D. D. INDUSTRIJA KOVINASTIH. KEMIČNIH IN PIROTEHNIČNIH PROIZVODOV Beograd PISARNA: POENKAREOVA 28. TOVARNA: KRALJA ALEKSANDRA 435 TELEGRAMI: PIROMETAL BEOGRAD — TELEFON: 25-674 IN 24-874 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 52.954 O , - -ti u ■ ■ Izdeluje v prvorazredni kakovosti po najnižjiti cenan: jedilne pribore iz aluminija, razne proizvode iz umetne smole (bakelita), čudežne sveče (rakete) za božična drevesca, zamaške za otročje puške, „Amorces“ pokalice za otročje puške v obliki konfetov in v zavitkih. Va Ta varstvena znamka NA STEKLENIC« 003S DA STE KUPILI £A ČlSČENJE VSEH! KOVINASTIH PREDMETOV. ©OLUOAL IN OKUN PRIZNANO NAJNOUlU SfUOSTVO katero vsted kemičnih sestavin vso ta predmete ČISTI, POLIRA, OHRANI. desinpicira PAZ IT C NA VARSTVENO ZNAMKO! Ustanovljeno 185 0 Zaloga vuh vrst stekla, porcelana In keramike. Stavbno in umetno ^te-klaritvo. Ipecialna zaloga in okvirlenje slik JULIJ KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.