leto LXV1
foStaTna pTaCana t gofovtnL
V Ljubljani, v Hetrtek", "dne 28. aprila 1938
štev. 96 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 85 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. W111

VENEC
Telefoni uredništva in nprave: 404)1, 40-02, 4<W)S, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan sjntra} razen ponedeljka ia dneva po praznika
Cek. račun: Ljnb-I jana št 10.650 in 10.34V) za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Sudetski Nemci in CSR
Narodno socialistična stranka na češkoslovaškem, ki jo imenujejo tudi stranko sudet-skih Nemcev ali Henleinovo stranko — tako imenovano po voditelju Henleinu — je imela preteklo nedeljo v Karlovih varih svoj skrbno pripravljeni, a tudi zelo skrbno oglašeni letni kongres. To zborovanje je letos imelo še čisto poseben pomen, kajti priključitev Avstrije k Nemčiji je imela nepričakovano močan vpliv •na Nemce na Češkoslovaškem, ki so začeli mnogo krepkeje poudarjati svoje zahteve. Kon-
gres v Karlovih varih je bil mišlien kot tista
šk<
vplivom narodnej
ie želje in našteli i Laterih bi se šele izjavili zado-
riložnost, ko bodo Nemci na Češkoslovaškem, stojijo pod vplivom narodnega socializma, vedi "
t-
k1 . . j. izpovedali svoje želje in našteli svoje zahteve,
voljne in bi v očeh nemštva prenehalo stanje, ki ga je nemški državni kancler Hitler v svojem govoru dne 20. marca označil kot »nevzdržnega« in glede njega nedvoumno izjavil, da se mora odpraviti, ker bi sicer nemška vlada, ki se smatra za zaščitnico vseh Nemcev, morala poskrbeti, da dobi nemštvo ob mejah nemške države svoja ugodja.
V Karlovih varih so govorili najbolj vidni predstavniki nemške narodne manjšine na Češkoslovaškem: dr. Kreissl, dr. Sebekovsky, dr. Kollner, poslanec dr. Frank in ua koncu kot največja senzacija tudi voditelj Konrad Henlein. Ker je bil nekaj dni pred kongresom Konrad Henlein šo v Berlinu, kjer je z merodajnimi činitelji narodno - socialistične stranke prereše-taval vse podrobnosti kongresa in tudi vse govore, ki so bili na dnevnem redu, smemo sklepati, da predstavlja ono, kar je bilo ua kongresu povedano, od vse Velike Nemčije odobren in podprt program nemške manjšine na češkoslovaškem, a tudi pogoj za razčiščenje sosedskih odnosov med Veliko Nemčijo in češkoslovaško državo.
Čeprav so vsi govorniki na svojstven način opisovali položaj nemštva na Češkoslovaškem in njegovo stališče do države, v kateri žive zdaj že 20 let, kakor so to določile mirovne pogodbe, je bil glavni poudarek kongresa le na Ilen-leinovem govoru. Po pisanju nemškega tiska je Henlein govoril v imenu vsega nemškega na-•roda. V tem svojstvu je zbral v osmerili točkah glavne zahteve Nemcev na Češkoslovaškem, a je takoj pristavil, da bi ne bilo nobene pomote, da so te zahteve najmanj, kar Nemci sploh morejo zahtevati od češkoslovaške vlade in da je to njihova zadnja miroljubna beseda. Henlein zahteva, da se mora ozemlje, koder prebivajo Nemci strnjeno, točno razmejiti, da se mora Nemcem, ki na tem ozemlju prebivajo, dati popolna politično - upravna, sodna in kulturna samouprava z lastnim izključno nemškim urad-ništvom in da se mora temu samoupravnemu ozemlju v ustavnem zakonu podeliti pravna osebnost z nalogo, da čuva nad popolno enakopravnostjo in enakovrednostjo nemškega naroda z vsemi ostalimi narodi, ki prebivajo v češkoslovaški državi, ki bi potemtakem izgubila en sam državni narod ter se prelevila v občestvo dveh ali več enakopravnih, vsak zase avtonomno živečih narodov Henlein je še dodal, da ima praška vlada čas do 28. oktobra 1938, ko bo slavila 20 letnico obstoja češkoslovaške države; da razmišlja o teh zahtevah in jim ugodi, kajti pozneje se ne bodo več ponavljale.
Henleinov govor, ki je v tej obliki presenečenje, ima to dobro, da je ustvaril jasnost. Nekoliko kričečo jasnost sicer, a vendar jasnost, ki je mnogo boljša od vsakega dvoumnega položaja. Njegove zahteve, ki jih enodušno podpira ves tisk Velike Nemčije, ne dopuščajo več nobenih dvomov o bodočem zadržanju nemške manjšine napram manjšinskemu statutu, ki ga pripravlja dr. Hodžova vlada, a tudi nobenega glede osnov za ureditev dobrih odnosov med Češkoslovaško in Nemčijo, od katere je danes v znatni meri odvisna usmeritev v mednarodni politiki sploh.
Ne da bi se hoteli spuščati v stvarno po-drobnostno razglabljanje nemških zahtev glede Češkoslovaške — ker je to notranjepolitično vprašanje bratske češkoslovaške države^— ne smemo zamolčati vtisa, ki so ga sprožile po inozemstvu. Zdi se nam, da ne odkrivajo tiste dobre volje, ki je potrebna za mirno ureditev vsake težave, ampak da so vsebinsko in po obliki tako sestaoljene, da morajo otežiti, če ne že v naprej onemogočiti stvaren razgovor. Kako bi bilo namreč sicer mogoče postaviti zahtevo po narodni, politični in kulturni samoupravi, ki je po sebi kot postulat naravnega prava popolnoma upravičeua za vsak samega sebe zavedajoči se narod, v taki obliki, da se skuša razklati na dvoje država tako, da bi Nemci na Češkoslovaškem tvorili pravo državo v državi, tako da bi državna skupnost bila samo navidezna in vsak čas razdružljiva, kadar bi se to zdelo Nemcem oziroma njihovim fiih-rerjem, ki, kakor vemo, sprejemajo navodila za svoje nacionalno življenje iz središča izven države in tega niti ne taje ter so svojo edinb
fiovezanost z narodom Velike Nemčije v Kar-ovih varih celo sami ostentativno nnglašali in posebno podčrtali? Kdor postavlja takšno zahtevo, je s tem izpovedal trdno voljo, da sporazuma, ki bi ne zadovoljil samo panietnih zahtev Nemcev, ampak upošteval tudi celost in enotnost češke države, na noben način noče. Nesprejemljiva se nam zdi tudi Henleinova zahteva, ki se nanaša na zunanjepolitično usmeritev države. Češkoslovaška demokratična ustava, ki vsetn strankam jamči svoboden razvoj in svobodno gojitev svojih političnih idej, je za to poskrbela, da državljani po demokratičnih načelih ne nadzjrajo samo notranje politike, ampak tudi zunanjo. Zunanja politika se ravna po potrebah celokupne države kot v tem oziru enotnega telesa. Kje boste našli odgovorno vlado, ki se bi hotela spustiti z določeno skupino svojih državljanov v barantanje glede zunanjepolitične usmeritve ali celo dopustila, da bi manjšina v državi ultimativno ukazovala, kakšna naj bo zunanja politika celokupnega državnega občestva, ko pa ima vsaka strankarska ali narodna skupina v parlamentu, ali recimo lahko tudi v kakšnem drugem za to določenem skupnem ustavnem telesu možnost, da svoje mnenje v tem oziru zastopa in uveljavi. Niti Švica kaj
Vojna vihra na Daljnem Vzhodu
Preurejena kitajska in okrepljena japonska vojska sta se spopadli ob „Cesarskem prekopu"
Spopad divja ze 30 ur brez prestanha
Šanghaj, 27. aprila. Poročevalec United Press Jack Boldan poroča o ogromni bitki, ki se je med kitajsko in japonsko armado začela okoli mesta Tajerčvanga in ki z največjo strahoto traja dalje.
Japonci so namreč po svojih zadnjih neuspehih, ko je preurejena kitajska armada ustavila njihovo napredovanje proti mestu Sučovu na lung-hajski železnici oziroma na Cesarskem prekopu (ki veže Rumeno reko z Jangcekjangom), poslali svoji armadi velika ojačenja in so te dni zopet začeli z ofenzivo. Kitajska armada pa je zbrala vse svoje sile, da ne bi Japonci zavzeli Sučova, ki je največje važnosti, ker odpira pot v Hankov, kjer se nahaja kitajska vlada in vrhovno vodstvo njene vojske. Bitka se je razvila pri Tajerčvangu, kjer so novodošle japonske sile zasedle višave, ki v polkrogu obdajajo to mesto. Bitka, ki se je tukaj razvila, je največja, kar jih je bilo doslej v japon-
, Albanski kralj Zogu poročen z grofico Apponyi
Tirana, 27. aprila. A A. (Reuter) Danes dopoldne sta se v kraljevski palači poročila kralj Zogu in grofica Apponyi po določilih albanskega civilnega zakonika. Nevesta je imela toaleto iz belega satena z uvezenimi biseri in srebrnim nakitom ter venec iz pomarančnih cvetov. Kralj je bil v najbolj slovesni uniformi. Poročni obred je bil v veliki galeriji in je bil preprost. Udeležili sta se ga kol funkcionarja predsednik albanskega parlamenta in predsednik vrhovnega sodišča, vojvoda Berghamski je pa zastopal italijanskega kralja.
Hitlerjevo poročno darilo
Berlin, 27. apr. AA. DNB: Hitler je poslal kralju Zogu brzojavne čestitke k poroki. Ze prej mu je preko nemškega poslanika v Tirani poslal v dar športni avtomobil Mercedes-Benz.
sko-kitajski vojni. Kitajsko armadno poveljstvo pošilja bataljon za bataljonom proti tajerčvanskim gričem, ki jih pa kosijo japonske strojnice in močno japonsko topništvo, v katerem so najbolj delavni poljski topovi, katerih projektili nosijo nad 10 km. Japonska pehota tako trdovratno brani te griče, s katerih se namerava spustiti v dolino, da se nekateri oddelki borijo že trideset ur brez prenehanja in se ne umaknejo niti za ped pred kitajskimi napadi, ki sledijo drug za drugim. Izgube Kitajcev so po trditvi vojnega poročevalca United Pressa strahotne.
Medtem ko pri Tajerčvangu, ki je popolnoma uničen. Japonci držijo fronto, so na desnem krilu že napredovali in zasedli več krajev, ki so jih Kitajci branili do zadnjega moža.
Kitajsko vrhovno poveljstvo je od začetka vojne r, Japonsko poslalo na bojišče nad 2 milijona vojakov. Od teh vojakov je po trditvah japonskega
poveljstva doslej padlo in bilo rnnjenih okoli 700.000 mož. Te sile niso zbrane samo med Kantonom in Rumeno reko, ampak so raztresene tudi dalje gori po severnih provincah, kjer vodijo proti Japoncem gverilsko vojno.
V Šanghaj se je vrnil angleški poslanik, ki bo imel razgovor z zastopnikom japonske vlade v mestu. Zdi se, da Anglija in Francija hočeta posredovati v sedanji krvavi vojni, ki oba nasprotnika stane velikanske izgube na ljudeh in denarju. Zdi so tudi, da je Japonska pripravljena na kompromis, vendar pa bo težko najti'izhoda iz sedanjega položaja, ker Japonci vztrajajo na tem, da se mora osnovati nova kitajska provinca in vlada, ki naj nastane iz združitve Pekinga in Nankinga ter Sanghaja v eno posebno kitajsko državo, ki bo v prijateljskih odnošajih z Japonsko, dočim Čankajšek seveda zahteva, da se Japonci popolnoma umaknejo s kitajskega ozemlja.
Južno Kitajsko
hočejo Japonci izstradati
London, 27." aprila, b. »Daily Express« objavlja o pripravah Japonske, da popolnoma blokira južno kitajsko obal. Japonci so sklenili raztegniti svojo blokado sedaj izključno na dovoz hrane. Dopisnik gornjega lista trdi, da se letno uvaža v južno Kitajsko nad milijon ton riža, kar hočejo sedaj Japonci preprečiti. V Honkongu je zavladala velika skrb, ker bo prehrana južne Kitajske v pri-
meru uspešne blokade Japoncev zelo težko izvedljiva.
Šanghaj, 27. aprila. A A (Havas) Poročajo, da so kitajski gverilski oddelki ob progi llankeu-Pejping mučili in ubili ameriškega misijonarja Josefa Sontaga. Kitajski misijonarji, ki so ga spremljali, so se razbežali.
Danes se prično
pogajanja med Anglijo in Francijo
London, 27. aprila, c. Daladier in Bonnet sta popoldne ob 17.45 z letalom dopotovala v London. Na letališču v Croydonu ju je čakal zunanji minister lord Halifax s francoskim veleposlanikom Corbinom. Z letališča sta se francoska državnika odpeljala v francosko veleposlaništvo, kjer bosta nocoj delala s francoskim veleposlanikom. Na tem sestanku mora Corbin razložiti obema zadnje dogodke v angleški politiki, posebno pa, kaj se je na današnji seji angleške vlade sklenilo o sestanku med francoskimi in angleškimi državniki.
Jutri dopoldne bo prvi sestanek med francoskimi in angleškimi državniki in na predvečer se širijo razne govorice o sklepih, ki bodo sprejeti na tem sestanku. Zanimivo je, da se govorice dele v dve vrsti in sicer v pesimistične in optimistične. To samo še dokazuje, da je na predvečer v vseh ozirih popolna negotovost in da bo šele v zadnjem trenutku lahko ugotoviti, kaj je bilo doseženo na tem sestanku. Ta neizvestnost na predvečer pa tudi dokazuje, da se tako angleška, kakor tudi francoska vlada ne moreta odločiti za eno in edino 6mer in da se bosta zopet odločili za zavzemanje lastnega stališča od primera do primera.
Največ teh vesti kroži vsekakor o stališču angleške vlade. Na današnji seji vlade je baje del ministrov zastopal stališče, da naj Anglija svojim prijateljem v Srednji Evropi priporoči, da naj store vse in da prenesejo tudi najhujše žrtve, samo da se ohrani mir. Po tej verziji bi angleška vlada svetovala ČSR, da naj bo kar najbolj popustljiva napram
Anglija je lajno po vsem sveta nakupila
15 milijonov ton hrane in 400.000 ton sladkorja
London, 27. aprila, b. Včerajšnja izjava finančnega ministra v poslanski zbornici o zalogi hrane, ki jo je nabavila Anglija za primer vojne, je vzbudila veliko zanimanje. Poročajo, da je vlada v teku letošnjega in lanskega leta zares s pomočjo agentov nabavila v vseh krajih sveta hrane v teži 15 milijonov ton. Ta hrana je skoraj vsa na britanskem področju, deloma pa je še na poti. Nakup hrane je potekal v največji tajnosti. Britanski tajni
agenti so delali zelo previdno in tiho, da ne bi povzročili špekulativnega porasta cen. Hrana je spravljena v posebnih skladiščih, ki so bila pred skladiščenjem pregledana od posebnih komisij. Izdelan je tudi načrt glede razdelitve hrane raznim velikim in malim trgovcem ter ljudstvu. Poleg teh zalog hrane je britanska vlada nabavila še 400.000 ton sladkorja v vrednosti dveh milijonov iuntov, ki bo služil za vojno zalogo.
takšnega ne pozna, čeprav gre o njej sloves, da je naj bolj demokratična država na svetu. Čeprav smo prepričani, da so nekatero zahteve sudetskih Nemcev takšne, da jim bo češkoslovaška vlada mogla ustreči, da bodo Nemci, kolikor treba in je možno, sebe samoupravno v svojih notranjih, gospodarskih in kulturnih zadevali sami upravljali, so v Karlovih varili izrečene zahteve takšnega značaja, da moramo o njih reči. da vodoma in hote ovirajo pot do dejansko možnega stvarnega sporazuma in da so kakor nalašč preračunane na to, da do sporazuma ne bo mogoče priti.
Ne smemo si tudi prikrivati dejstva, dn je vprašan je sudetskih Nemcev postalo mednarodno vprašanje, na katerem je danes po priznanju vsega tiska interesirana vsa Evropa. Prav gotovo je, da se bodo našle, če bi se zgodilo, da bi katera tuja država hotela izvajati pritisk na češkoslovaško vlado v smislu Henleinovih za-
htev, tudi druge tuje sile, ki bodo v imenu mednarodnega prava, a tudi v svojem lastnem interesu znale poskrbeti, da bo vprašanje sudetskih Nemcev ostalo notranjepolitično vprašanje Češkoslovaške, ki je za ohranitev miru Evropi potrebna. ,
, . Kako naj se notranje uredi država.
•Češkoslovaška država bo — tako smo prepričani — nemški manjšini dala vsa ugodja samobitnega življenja, da bi se pa razbila država, tega ne bo pustila in tudi Evropa tega nc bi prenesla Prepričani smo, da se tega zaveda tudi Henlein in oni, ki za njim stojijo, in da se bodo v bodočih mesecih našle nove, bolj stvarne oblike dobre volje, ki bodo omogočile popolno pomiritev na tem, danes razburkanem področju v zadovoljnost nemške manjšine in v čast neodvisne češkoslovaške slovanske države.
sudetskim Nemcem. En del ministrov pa je zopet zagovarjal stališče, da naj Anglija svetuje svojim prijateljem v Srednji Evropi, naj nikar ne delajo nikomur nikakih težav, da bi se tako rešil mir. Vendarle pa naj se pri tem te države zaščitijo s nekim zakonitim okvirom, to se pravi, da naj svoje stališče zmeraj spravijo v sklad z mednarodnimi in ustavnimi določbami. Po tej govorici bi naj bilo na sestanku med francoskimi in angleškimi državniki sklenjeno, da naj se češkoslovaški vladi svetuje, naj iz manjšinskega problema ne ustvarja težav za evropski mir, ampak naj se s Hcnleinom pogaja samo v okviru ustave. Slednje stališče bi bilo mnogo bližje stališču vodilnih češkoslovaških državnikov, posebno pa dr. Benešu in dr. Hodži.
Kdor pa rahlo pozna razvoi angleške politike, si mora biti na jasnem, da ta razdvojenost v krogih angleške vlade pomeni, da sc Anglija nikakor ne mara v nobeni smeri izreči jasno in da bo še manj hotela sedaj sprejeti kake obveze napram komurkoli .najmanj pa napram kaki državi, ki ni v sferi angleških interesov. V sporu med češkoslovaško vlado in njeno manjšino bo torej angleška vlada potrdila, da to vprašanje ne spada v okvir angleških mednarodnih obvez in bi torej Anglija tudi ne bila vezana na Francijo, če bi ta hotela drugače tolmačiti svoje obveze v Srednji Evropi.
Dnevni red pogovorov pa je zelo obširen. Govorili bodo o sporazumu med Italijo in Anglijo, o pogajanjih med Francijo in Italijo, o Srednji Evropi, o Španiji, o zasedanju sveta ZN in o razvoju spora na Daljnem vzhodu. Toda o vseh teh vprašanjih bodo izmenjane samo misli, ker niti Daladier in Bonnet, pa tudi Chamberlain in Halifax nc bosta imela na konferenci ob sebi resornih strokovnjakov, ki bi lahko pomagali reševati ta obsežni kup problemov.
Edino kar se bo baje sklenilo, bo kak načelni sporazum o sodelovanju v oboroževanju med obema vladama. Posebno v vojni letalski industriji se bosta obe državi podpirali. Tokrat se niti o širnem sodelovanju obeh generalnih štabov ne bo govorilo in bo to vprašanje odloženo na pozneic.
Če se opaža neodločnost na angleški strani, pa se tudi v francoskih krogih govori, da sc tudi Francija ne misli odločiti za nič izrednega. Tako bosta baje oba francoska državnika odklonila predlog o ustanovitvi pakta štirih velesil ali pa o podpisu zapadnoevropske pogodbe.
t,Za poffa'an;a z Nemčijo
»	• v
sc m cas"
Pariz, 27. aprila, b. Jutranji pariški tisk zelo obširno piše o potovanju francoskih državnikov v London ter prinaša veliko število kombinacij, ki jih francoska javnost živahno komentira. »Figam« pravi med rugim, da francoski ministri ne bodo mogli pristati na britanski predlog o po-trebi pogajanj z Nemčijo. Francoski politični kroiti sicer nc odkl anjajo sodelovanja z Nemčijo, vendar pa so mnenja, da za sedaj za pogajanja šc ni napočil čas. Po mnenju francoske vlade obstoja največja nevarnost za Evropo na Sredozemskem morju, ta nevarnost pa sc lahko odstrani samo s sporazumom med Francijo, Anglijo in Italijo. Nemčija na Sredozemskem morju nima interesa in je zaTadi tega pristop k temu sporazumu nepotreben. Šele ko se bodo sporazumele omenjene tri države, sc prično lahko pogajanja tudi z Nemčijo o ostalih evropskih problemih.
Dunajska vremenska napoved: Menjajoče in zelo oblačno, krajevne padavine, temperatura med 10 in 15 stopinj nad ničlo.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno.
133.000 din v suknji reveža
Skoraj bi ga bili pokopali z zakladom vred
Maribor, 27. aprila.
V mariborski bolnišnici eo imeli že ve? dni 70 letnega Antona Mohorka, ki jo doma iz Haloz in je bil hlapec pri veleposestniku Rotil v Rad vanju. Mohorko ee je pred nekaj tedni močno pre-hladil in so ga pred tremi dnevi pripeljali v bolnišnico, ker je imel silno visoko temperaturo in je obolel za pljučnico. Pričakovali so vsak hip, da ugasne. Včeraj popoldne, ko Mohorko ni mogel govoriti, je z znamenji zahteval od strežnikov, naj mu da|o kos papirja in svinčnik. Na papir je zapisal, naj takoj pošljejo po policijskega stražnika, ker mu mora nekaj povedati. Strežniki so mu res takoj izpolnili željo in poslali po stražnika. Toda ko je ta prišel, je bil Mohorko že v agoniji in je kmalu potem umrl. Še preden je stražnik prišel, so strežniki vprašali Mohorka, naj njim pove, kaj želi, toda Mohorko ni mogel več govoriti.
Zaradi te skrivnostne zadeve je mariborska policija takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da je
Mohorko v zadnjem času zelo pogosto menjaval
svoja službena mesta, in sicer vedno pod pretvezo, da ima nyjtie posle na sodišču. Pri posestniku Rotu v Radvanju je vstopil v službo šele pred 5 meseci Ko je Mohorko zbolel, so našli v hlevu zaklenjen kovčeg, katerega je posestnik Rot Izročil policiji. Ko so pa pokojnega Mohorka snoči v bolnišnici preoblačili, se je zdelo strežnikom sumljivo neko šuštenje v njegovi suknji. Razparali so podlogo in iz suknje se je vsul naenkrat nenavaden Zaklad. Našli so 29.000 din v gotovini in hranilno knjižico za 90.000 din Ker eo Mohorka nameravali pokopati v njegovi obleki, bi bili položili tudi ta zaklad v zemljo in je le slučaj, da so ga prej našli. Najbrž je Mohorko klical stražnika zato, da mu pove skrivnost o tem denarju. Vsekakor je stvar zelo zagonetna in zanimiva tor se morda obeta še v tem oziru velika senzacija. Policija je uvedla energično preiskavo, da se ugotovi, od kod je ta veliki zaklad v suknji revnega hlapca.
Fehim elendija Spaho
novi reis-ul-ulema
Zaključek mednarodnega
šahovskega turnirja
Zmagovalec Kostič, dragi Szabo
Ljubljana, 27. aprila.
Danes je bil zaključen I. mednarodni šahovski turnir v Ljubljani, ki ga je priredil Ljubljanski šahovski klub ob priliki 25 letnice svojega obstoja. Skozi sedemnajst dni je ves evropski šahovski svet pozorno sledil ljubljanskim borbam. To je že peti mednarodni turnir na slovenskih tleh, turnir na Bledu 1931 spada med največje v svetovni šahovski zgodovini. Naš turnir je bil vzorno organiziran in bodo inozemski kakor tudi domači mojstri nedvomno odnesli s seboj najlepše vtise Na tem mestu naj se ponovno zahvalimo predsedniku narodne skupščine in predsedniku jugoslovanskega šahovskega saveza g. Štefanu čiriču g banu dr. Natlačenu in predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Adlešiču, ki so s svojimi velikodušnimi podporami omogočili izvedbo jubilejnega turnirja. Nikakor ne moremo prezreti klubovega častnega predsednika dr. Milana Vidmarja, ki je e tesnim sodelovanjem veliko pripomogel k uresničitvi naše velike prireditve. Posebna' zahvala za ogromen trud, ki so ga vložili v prireditev gre posebno klubovemu predsedniku prof. Slavku Ostercu, nadalje nadvse požrtvovalnemu Ivu Bolhi in glavnemu vodji turnirja direktorju dr. Tonetu Bajcu.
Zadn e kolo
Ob 9 dopoldne so se mojstri in velemojstri zadnjikrat na turnirju usedli drug drugemu nasproti. Že pri prvih potezah se je videlo, da vlada v tu ni irski areni zelo napeto ozračje Zaskrbljeni obrazi, nervozne kretnje in nemirno ogleda-vanje drugih partij, vse to je priča, da je šlo tokrat zares, za končni plasman, za nagrade. Prva se je končala francoska partija med dr. Astalosem in dr. Vidmarjem, ki je potekala izmed vseh najbolj mirno. Dr. Astaloš je kot beli ze v otvoritvi z zamenjavo lahkih figur tako poenostavil pozicijo da bi bila vsaka nadaljnja borba zaman. Doktorja sta zato v popolnoma izenačeni končnici sklenila premirje v 21. potezi. - V španski otvoritvi štirih skakačev je M. Vidmar ml. proti Preinfalku igral Njemcovičevo varianto. Orni je do 10. poteze odgovarjal simetrično in izenačil položaj M Vidmar je skušal v nadaljevauju zasesti b linijo, toda Preinfalk je s posegom svojega stolpa na isti liniji bojne sile na damskem krilu nevtraliziral in se je partija s trikratnim ponavljanjem istih potez končala po 20. partiji z remi-.. . *■»»—- * — - — i -	= Kostičem
partiji s za Kostiča
odločilna
jem. Vasja Pire je igral damski gambit. To je bila partija, saj je bil od te zavisen niegov končni uspeh. Kostič se je kot črni branil z Ragozinovim sistemom. Beli je otvoritev igral zelo močno in spravil črnega v defenzivo. V središčnici je Kostič po izmenjavi večine figur razbremenil svojo pozicijo in v 25. poleži ponudil remis, ki ga je Pire sprejel. Tako je dosegel Kostič 10>/, točk in si v najslabšem primeru zagotovil delitev prve nagrade, ker ga nihče ni mogel več prehiteti. Tot je proti Iri-funoviču otvoril s kraljevim kmetom. Dr. Trifunovič je odgovoril e Caro-Kannovo obrambo, toda prvih faz partije ni najbolje igral Tot ga je z izvrstnimi potezami pozicijsko nadigral in žrtvovat figuro za napad. Ker pa ni nadaljeval dovolj precizno se je dr. Trifunovič z vrnitvijo lovca mogel ubraniti. Dr. Trifunovič je sicer izgubil kmeta, toda dobil je dobro protiigro. Tot mu je v nadaljevanju dopustil, da je z žrtvijo trdnjave rešil z večnim šahom partijo remis. Ce bi Tot napad pravilno izvedel, bi bil dr. Trifunovič, kakor so analize pokazale, izgubljen. Nedeljkovič je igral v partiji z Broderjem damski gambit zelo previdno. Broder si je izbral, da bi pozicijo kompliciral, damsko indijsko obrambo. Otvoritev se je razvijali brez posebnih zapletov, po izmenjavi dam je beli zaprl pozicijo in se močno utrdil. Brdder se je dolgo časa prizadeval, da bi razrahljal bele postojanke. toda Nedeljkovič je sproti preprečeval njegove poizkuse in po 28. potezah dosegel remis. Šorli je otvoril proti L. Steinerju z damskim gambitom. Črni sc je branil s strogo ortodoksno varianto, ki jo je velemojster dr. Tartakovver pred leti poglobil in ojačil. Šorli je z belimi figurami spočetka dobro manevriral in napravil Steinerju v središču viseče kmete, ki bi pri brezhibni igri utegnili postati slabi. V nadaljevanju je Šorli napravil slabo jiotezo in izgubil kmeta. Njegova pozicija se je s tem začela majati, Steiner je z energičnimi potezami dobil še pred prekinitvijo na-daljna dva kmeta in prisilil Šorlija k ffffedaji. Španska partija med Foltysom in dr Tartako\ver-jem je bila zelo zapletena. Dr Tartal<ower se Je liranll s Steinitzovo varianto. Otvoritvene poteze so potekale identično z onim! iz partije Aljehin— Koltanovski v Londonu 1932. Crnl je odgovarjal s potezami, ki jih priporoča Aljehin in dosegel z močno formacijo kmetov izgledno pozicijo. V središčnici je dr. Tartakovver s svojimi krneli otvoril nevaren napad na belo kraljevo krilo. Foltys je z zelo dobro in hladnokrvno obrambo preprečil vse nakane črnega. Partija je bila prekinjena v precej nejasnem položaju. Popoldne sta se^ mojstra po kraiši borbi sporazumela za remis. Španska par-tiia Szabo—Furlani *e je razvijala silno počasi. Furlani se je kot črni z izvrstno igro v žanrii varianti zgradil zelo trdno pozicijo V sredisfcnici je dobil kmeta, potom pa je skušal pozicijo poenostaviti Po radikalnih zamenjavah figur je zavi v zenačeno končnico. Po prekinitvi Furlani ni v	:„ ^^corfol V 62. notezi častni remis.
rfenfje tudi premogel Kostiču. da je sam za-
sedel prvo mesto. Furlani je z današnjim remijem dosegel mojstrsko tretjino in upravičil sloves klubovega prvaka.
Končni rezultat
I.	Kostič 10% točke,
II.	Szabo 10,
III.—IV.	L. Steiner in dr. Tartakower po 9K,
V,—VII. dr. Astaloš, dr. Trifunovič in dr.
Vidmar 8 Y„
VIII.	Pire 8,
IX.—X	Broder, Vidmar ml. 714,
XI.	Foltys 7,
XII.	Nedeljkovič 6,
XIII— XIV Furlani in Tot 5K,
XV.	Preinfalk 5,
XVI.	Šorli 3.
Savnostni občni zbor
Ob 18 je bil slavnostni občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba. Klubov predsednik profesor Slavko Osterc je prisrčno pozdravil zastopnika bana banskega svetnika dr. Hubada, zastopnika župana podžupana dr. Ravniharja in častnega klubovega predsednika dr. Milana Vidmarja, dalje vse inozemske in domače mojstre ter ostale goste. Nato je dal besedo častnemu predsedniku kluba, velemojstru dr. Milanu Vidmarju. Ta je v lepem govoru povzel zgodovino 25 letnega obstoja Ljubljanskega šahovskega kluba, ki je postal žarišče vsega šahovskega življenja v Sloveniji. Pokazal je, koliko smo doslej Slovenci žrtvovali za šah s turnirjem na Bledu, dvema turnirjema v Rogaški Slatini, v Mariboru in sedaj v Ljubljani. Za tako majhen narod, ki hkrati razpolaga z omejenimi gmotnimi sredstvi, je to impozantna bilanca. Da je mogel klub-jubilant zmagati stroške sedanjega turnirja, ee mora zahvaliti podpori in razumevanju banovine, mesta Ljubljane, zlasti pa velikodušni naklonjenosti g. predsednika narodne skupščine Štefana Ciriča, ki je eam prispeval polovico potrebne vsote. Predlaga, naj slavnostni občni zbor imenuje g. Ciriča za častnega člana. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Za slavnostnim govorom sta izrazila svoje čestitke g. dr. Hubad v imenu bana dr. Natlačena in g. podžupan dr. Ravnihar v županovem imenu.
Nato sta čestitala Jubilantu g. Ciril Vidmar v imenu Slovenske šahovske zveze in ing. arli. Zupan v imenu medklubskega odbora ljubljanskih šahovskih klutnrv. Poklonila sta prvi diplomo častnemu predsedniku dr. Vjdmarju, lepo delo mojstra Gasparija, drugi pa jubilantu okusno izdelano plaketo, dar ljubljanskih klubov.
Bolgrad, 27. apr. AA. Kraljevi namestniki so na predlog pravosodnega ministra ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in na podlagi
volitev, ki so bile v smislu § 3 zakona o islamski veroizpovedi ter ustave islamske veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji na dan 20. aprila t. 1. v Sarajevu, imenovali za reis ul ulemo muslimanske veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji Fehima efen-dlja Spaha, sodnika vrhovnega šerjatskega sodišča v Sarajevu. Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz.
Dr. SSojadinovtč obišče Bolgarijo
Rim, 27. aprila, c. Nocojšnji listi obiavljajo vest, da bo jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stoiadinovič v prvi polovici junija uradno oh'«kal Bolgarijo. Obisk bo služil poglobitvi prijateljskih stikov, ki že tako srečno vežejo Bolgarijo in Jugoslavijo.
Minister za telesno vzgojo odpotuje v Nemčijo
Belgrad, 27. apr. Jutri zvečer odpotuje v Nemčijo minister za ljudsko telesno vzgojo dr. Veko-slav Miletič s šestčlanskim spremstvom. V ministrovem spremstvu sta med drugimi tudi predsednik glavnega odbora mladine JRZ dr. Bojan Pire in šef strokovnega oddelka ministrstva za ljudsko telesno vzgojo Drago Ulaga. Minister Miletič potuje v Nemčijo, da vrne decembrski obisk voditelju nemške mladine Baldurju von Schirachu. Ministra Miletiča, ki potuje do Monakovega Čez Liubliano z vlakom, bodo na obmejni postaji v Podrožčici pozdravili zastopniki nemških oblasti. Iz Monakovega bo minister Miletič s spremstvom odpotoval z letalom v Berlin, kjer bo po krajšem počitku obiskal vodjo nemške mladine Baldurja von Schiracha. Naslednji dan bo s svojim spremstvom prisostvoval veliki prvomajski proslavi v Berlinu in bo pri tej priliki predstavljen tudi vodji in državnemu kanclerju Hitlerju. 2. maja bo minister obiskal v Berlinu dom Hitlerjeve mladine, nnto pa bo sprejet pri maršalu Goringu, zunanjem ministru von Ribbenlropu in propagandnem ministru GObbelsu. V času svojega bivanja v Nemčiji si bo minister Miletič ogledal najrazličnejše mladinske in delavske ustanove v novi Nemčiji, tako v Potsdamu, Hamburgu, Kielu, kjer bo obiskal tudi nemško voino mornarico v Essenu, DUssel-dorfu, Kolnu, Koblenzu, VViesbadnu in Frankfurtu ob Meni. V Nemčiji ostane do 9. maja.
Kneginia Olga v domu
druitva „Srbska mali"
Belgrad, 27. apr. m. Nj. kr. Vis. kneginja Olga, ki se 6talno zanima za delovanje raznih humanitarnih ustanov, posebno otroških zavetišč, je danes popoldne obiskala dom Društva srbske matere, v katerem je kneginja Olga častna predsednica. Visoka zaščitnica tega društva si je v domu ogledala vse prostore in se dalj časa zadržala med otročički v društvenem otroškem zavetišču.
Priprave na trgovinska
poga an a z Nemčijo
Belgrad, 27. apr. m. V Bukarešto je odpotoval
upravnik Zagreba za pospeševanje zunanje trgovine Milutin Petrovič, da ee s predstavniki romunskega ministrstva za narodno gospodarstvo sporazume o skupnem stališču Jugoslavije. Romunije in Madžarske pri bodočih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo. Dalje bodo Jugoslavija, Romunija in Madžarska ustanovile na Reki skupni živinski trg.
Pogreb vo'skovodta Pavloviča
Belgrad, 27. apr. m. Ob številni udeležbi civilnih in vojaških oblasti je bil danes slovesno pokopan znani 6rbski vojskovodja Živko PavloviČ. Pogreba so se od vlade udeležili vojni minister general Marič, pravosodni minister Simonovič, finančni minister Letica in minister za gozdove in rudnike Kujundžič Od pokojnika se je v imenu vojske poslovil načelnik generalštaba general Me-dič, za njim pa so še govorili zastopnik srbske znanstvene akademije, zastopnik društva nosilcev Karadjordjeve zvezde, srbskega kulturnega kluba, akademske mladine in pokojnikovih tovarišev.
Osebne vesti
Belgrad, 27. aprila, m. S kr. ukazom je prestavljen k podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Ivan Tonja, doslej poštnohranilnični uradnik pri podružnici Poštne hranilnice v Sarajevu.
Z odlokom poštnega ministra so prestavljeni: na pošto Novo mesto poštna uradnica Angela Tomažič iz Kostanjevice, na pošto Ljubljana I. Ljudmila Bajec iz Kočevja, na pošto Ormož Miroslav Klemenčič z Viča in na pošto St. Hj Franc Bizjak iz Murske Sobote.
Ostavko, ki jo je podala na državno službo poštna uradnica Leopoldina Gselman v Šmarju pri Jelšah, je poštni minister 6prejel.
Bolgrad, 27. aprila. AA. Z redom sv. Save 5. stopnje sta odlikovana Pavle Kleber, vodja zemljiške knjige v 6. položajni skupini na okrajnem sodišču v Mariboru in Josip Černivec, višji pisarniški oficial 7. položajne skupne na okrajnem sodišču v Ljubljani.
Starhemberg
Dunaj, 27. aprila. TG. O spolcoritvi nekdanjega
voditelja avstrijskega Heiimvehra kneza Starhem-berga k narodnemu socializmu vedo na Dunaju povedati sledeče:
Knez Starhemberg je bil ob času zasedbe Avstrije po nemški vojski v Davisn v Švici skupno s svojo nedavno poročeno drugo ženo Noro Gregorjevo. Knez Starhemberg je po priključitvi Avstrije k Nemčiji takoj pisal komisarju za Avstrijo gauleaterju Burckelu na Dunaj in ga prosil, naj mu dovoli, da sc vrne nazaj V Avstrijo. Prosil ga je, naj mu dovoli osebni razgovor, da mu raztolmačl svoj položaj in svojo privrženost narodnemu socializmu. Komisar Burckel je pismo z začudenjem prebral in ga — položil na stran. Ko ni prejel nobenega odgovora iz Dunaja, ee je Starhemberg obrnil na enega izmed številnih agentov nemške taine policije, ki žive v Švici, ter ga prosil, naj mu pripomore do tega, da bi dobil stike s šefom vse nemške tajne policije Himmlerjem, In res, prve dni meseca aprila je pristalo na letališču v Zii-richu veliko nemško letalo, iz katerega so izstopili Himmlcrjevi zastopniki, pooblaščeni, da 6e razgo-varjajo s knezom. Razgovori 60 trajali nekaj ur. Knezu so naložili, da mora pisati Hitlerju vdanostno pismo, v katerem se mu v vsem podreja in mu obljublja pokorščino. Knez je to pismo takoj napisal in šel še mnogo dalje, kakor so zahtevali stavljeni
Angleški proračun
za volne namene 71 in pol milHarde din
London, 27. aprila. Angleška vlada je predložila parlamentu ogromen proračun, ki znaša okoli 1 milijardo 940 milijonov funtov ali 461 milijard v našem denarju. Največje presenečenje za angleške davkoplačevalce je, da ta proračun določa zvišanje dohodninskega davka. Druga senzacija je ta, da je vlada nakupila velike množine raznih potrebščin za primer, če bi Anglija bila zapletena v kakšen konflikt.
Skupni dohodki države za leto 1938-1909 so preračunani na 995 milijonov funtov, to je 46 milijonov več nego lani, skupni stroški pa na 944.4 milijonov funtov, torej 51.5 milijonov več nego leta 1987-1988. K navedenim stroškom pa pride še 90 milijonov funtov za oborožitev, ki so kriti po narodnem posojilu, ki je bilo razpisano leta 1937 Skupno je za narodno obrambo namenjenih 253.35 milijonov funtov, h katerim je trelm prišteti še navedenih 90 milijonov funtov posojila, torej bo Anglija vsega skupaj izdala za oborožitev okoli 71 In pol milijarde dinarjev našega denarja.
Poročilo finančnega ministra Simona pravi, da bo mogoče te izdatke pokriti samo z zvišanjem dohodninskega davka ter t zvišanjem carin na bencin, čaj In nafto ter s poostrenim izterjanjem
davkov. Najbolj bo zadelo angleške državljane zvišanje dohodninskega davka, ki povprečno znaša 10%. Pa tudi carina na čaj bo široke sloje prebivalstva precej prizadela. Prebitek proračuna znaša 20 milijonov funtov.
Napoved zvišanja davkov in carin je zelo slabo vplivala na borzo in nekatere papirje, ki so padli. Simon je presenetil javnost tudi z obvestilom, da je vlada brez predhodnega dovoljenja parlamenta nakupila velike množine žita, kito-vega olja in sladkorja, da bi imelo prebivalstvo v primeru kakšnega konflikta, katerega nas Bog obvaruj, zadosti teh produktov. Nakup je moral ostati skriven, da se ne dvignejo cene.
London, 27. aprila. AA. Reuter: Finančni minister je izrazil upanje, da bo angleški narod prenesel povišanje dajatev. V svojem govoru po radiu je rekel. da. bo vsak Anglež gotovo storil vse, da bo Anglija lahko porabila svoj vpliv za ohranitev miru v svetu.
Poročajo pa od vseh strani, da proračun v nobeni stranki ni bil ravno ugodno sprejet. Povišanje nekaterih dajatev je izzvalo veiiko nezadovoljnost med davkoplačevalci. Tudi z novo trošarino na čaj niso zadovoljni.
Po španskih bojiščih
Barcelona, 27. aprila, b. Nacionalistična letala so izvršila včeraj dva napada na Castelon de la Plana, da bi uničili odpor republikancev ter središče njihovih dobav na fronti ob obali reke F.bre. Pri prvem napadu so nacionalistična letala spustila sto bomb na luške naprave in na posamezne delo mesta. Opoldne je bil drugi letalski napad, ki pa ni bil tako strašen kakor prvi. Bombe so uničile 50 hiš, število mrtvih in ranjenih pa je zelo veliko.
Burgos, 27. aprila. AA. Reuter: General Aran-da je s svojimi četami in s podporo letal zavzel La Torrieta in Punto Velado na obali Sredozemskega morja. Zaradi slabega vremena se je pri Teroelu ustavilo prodiranje nacionalističnih čet.
Sagaroaa, 27. aprila. A A. (DNB) Semkaj so včeraj na tovornih avtomobilih pripeljali denar in
vrednostne papirje Madridske banke, ki so jih nacionalistične čete zaplenile v Vinjarozi.
Negrinova vlada apelira na „demokratično dolžnost" prijateljskih vlad
Bilbao, 27. aprila. AA. (DNB) l'o vesteh iz Barcelone so na včerajšnji seji vlade pod predsedstvom Negrina ugotovili, da je vojaški položaj skrajno kritičen. Izrazili so upanje, da se bodo prijateljsko vlade vsaj v zadnjem trenutku spomnile svojih »demokratskih dolžnosti« napram rdeči Španiji. Nato so ustanovili več vojaških sodišč, ki naj sodijo raznim voleizdajalcom. 1. maja bodo v tovarnah delali 12 ur, mezde pa bodo dclavci morali odstopiti v dobrodelne namene.
pogoji. Slovesno se je odrekel Schuschniggu in se podvrgel narodnosocialističnemu režimu. Poudaril je, da je bil on tisti, ki je vzgojil prve narodne socialiste v Avstriji. Njegov pomočnik v gibanju Heimvvehra grof Alberti je že zdavnaj navezal najožje stike z nemškimi narodnimi socialisti. Preden je ustanovil Heimwehr je bil knez, vsaj tako piše Hitlerju, član organizacije Oberlain, iz katere je izšlo več uglednih hitlerjevcev. Otipljivi uspeh tega Starhembergovega vdanostnega pisma je, da, mu nemška država sedaj ne bo zaplenila njegovega obsežnega premoženja v nekdanji Avstriji, kjer ima vsega 12 gradov. Za narodni socializem pa ima uklon Starhemberga tudi svoj pomen, ker je verjetno, da se bodo sedaj Heimwehrovci mnogo prej včlenili v novo življenje. Če bi se zgodilo, da bodo Schuschnigga postavili pred sodišče, je verjetno, da bo knez Starhemberg moral nastopiti proti njemu kot glavna obtežilna priča. To je knez Starhemberg, nekdanji voditelj avstrijske mladine in dolgoletni podkancler v Schuschniggovih vladah ter večletni vrhovni vodja avstrijske domovinske fronte,
Protižidovski ukrepi v Nemčiji
Berlin, 27 apr. AA. Štefani: Od 1. maja naprej bo prepovedan vstop v kopališke prostore V6em Židom v kopališču Wiesbaden. Zidje tudi ne bodo imeli dostopa na plesišča in športna igrišča. Židom bo dovoljen dostop v nekatere dele kopališča samo ob določenih urah.
Berlin, 27. aprila. AA. (DNB) General feld-maršal Gdring je kot šef štiriletnega načrta izdal nalog, da inora vsak Žid, ki je nemški državljan, predložiti oblastvn točen pregled vsega svojega imetja v Nemčiji in v tujini, razen če njegovo imetje ne presega 5000 mark. židje, ki so tuji državljani, a žive v Nemčiji, morajo prijaviti samo svoje imetje, ki ga imajo na področju rajha. Obenem se odreja, da morajo biti vse zakupne, obrtne itd. pogodbe prijavljene oblastvom, če je ena izmed pogodbenih strank židovska. Prav tako je potrebno posebno dovoljenje za Žide, če hočejo odpreti nove trgovine ali nove podružnice. Ta nkrep je posebno v zvezi z urejanjem židovskega vprašanja v Avstriji.
Svetovne razstave I. 1939 se Nemčija ne bo udeležila
Washington, 27. apr. AA. Reuter: Nemški veleposlanik von Dickhoff je včeraj obiskal zunanjega ministra ln mu Izjavil, da se Nemčija ne bo mogla udeležiti svetovne razstave v letu 1939. Kot razlog je navedel, da Nemčija ne bo imela toliko deviz, da bi lahko krila stroške za to razstavo.
Žalna seja
za pokojnim Udržalom
Brat ni prenesel udarca — zadeta ga je kap
Praga, 27. aprila, c. Jutri bo pogreb bivšega vojnega ministra Udržala. Danes pa je umrl njegov brat Vaclav Udržal, ki je v petek obiskal v sana-toriju svojega bolnega pokojnega brata in se pri tem tako razburil, da ga je zadela kap. Danes je tudi on podlegel.
Uradno poročajo, da je imel ministrski svet včeraj sejo v spomin na bivšega predsednika vladt in bivšega vojnega ministra Františka Udržala. Predsednik vlade dr. Milan Hodža je imel govor, v katerem je Izkazal spoštovanje pokojniku in poudaril njegove velike zasluge v boju za neodvisnost države. Člani vlade so stoje poslušali njegov govor. Nato je dr. Hodža povedal, kaj je pripravljeno za nacionalni pogreb pokojnega Udržala.
Tudi parlament je imel izredno sejo. Na seji jc predsednik parlamenta Malypetr poveličeval spomin na Udržala.
Ob rojstnem dnevu kneza Pavla
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle da nes dopolnuje 45 let svojega delovnega življenja. Kratka je prav za prav ta doba, čas največje delavnosti in moči, pa jo je on plodonosno naložil in nje sadove danes uživa Jugoslavija. Njega je tok zgodovine postavil v težke dni mlade države, ko je, pripravljen po izobrazbi, zrelem značaju in širokem obzorju, moral po prerani smrti drugega našega kralja, Aleksandra I. Ze-dinitelja, z ostalimi člani kr. namestništva prevzeti vodstvo državnega broda in ga voditi, dokler novi kralj ne dopolni ustavnih let. Državniški modrosti kneza namestnika se je zahvaliti, da je država najnevarnejši trenutek srečno prestala, da je, ko je izpolnila in še izpolnuje pietetno dolžnost do velikega pokojnika, opogumljena stopila na svojo začrtano pot in nadaljevala svojo rast. Zato so danes vsi državljani v duhu zbrani v domu Nj. kr. Visočanstva, ki brez večjega zunanjega sijaja praznuje ta plodo-nosni življenjski jubilej, in s čestitkami
združujejo iskrena voščila, da bi visokega slavljenca Bog še dolgo ohranil v zdravju in čilosti, družini v tiho srečo in državi v varen napredek.

Celjski kulturni teden
Celje, 27. aprila.
Dnevi CKT se bližajo. Na željo odbora so že nekatere celjske trgovine primerno okrasile svoje izložbe in jih kar najbolj uredile v stilu kulturnih prireditev. Tako je tvrdka Josip Jagodic razstavila v izložbi svoje trgovine na Glavnem trgu dragoceno sliko, ki kaže zadnjega celjskega grofa Ulrika na pragu belgrajske cerkve, ko so ga 1456. 1. napadli sovražniki in ga ubili. V isti izložbi so znamenite celjske izkopanine, rimska svetilka, rimski denar, rimska predica, poleg tega se zanimivost iz turškega časa originalni handžar turškega sultana ter znameniti sliki starega mesta Celja. Prav čedno so okrasili svoje izložbe tudi tvrdke Stermecki, Weren in Hladin, v kratkem času pa bodo gotovo tudi ostale celjske trgovine pripravile v svojih izložbah kakšno presenečenje, da bodo tujci, ki bodo prišli v Celje na prireditve CKT videli že v izlozbah celjskih trgovin zgodovinske zanimivosti.
V okviru prireditev CKT bodo v prvem tednu meseca maja sledeče prireditve:
Umetniška razstava slik in kipov, v mali dvorani Uniona, odprla dnevno od 9 dopoldne do 7 zvečer v času od 1. do 12. maja.
Razstava celjskega slovenskega tiska v sejni
| dvorani Celjske mestne hranilnice, odprta od 1. do 12. maja od 9 do 7 zvečer.
Operni večer: R. Savin, Matija Gubec, narodna opera v 5. dejanjih. Gostovanje narodnega gledališča v Ljubljani dne 2. maja ob pol 8 zvečer v mestnem gledališču.
Literarni večer dne 4. maja ob 8 zvečer v mestnem gledališču.
Glasbeno pevski večer dne 7. maja ob 8 zvečer v mestnem gledališču.
Za prireditve izide brošurica, ki bo obsegala poleg vseh sporedov in seznamov tudi članke, ki so v zvezi s prireditvijo samo. Abonenti na vse prireditve prejmejo brošurico brezplačno pri blagajni likovne razstave na podlagi svojega bloka. Istotam se bodo tudi žigosale legitimacije onim posetnikom, ki so se poslužili polovične voznine, ki je dovoljena za čas od 28. aprila do 12. maja za prihod in od 30. aprila do 14. maja za odhod.
Celjski kulturni teden naj v zvezi s kulturnim prizadevanjem skuša dvigniti višino naše izobrazbe ter tudi v širših krogih poživiti zanimanje ze lepe umetnosti. Vso slovensko javnost vabimo in prosimo, da s svojim polnoštevilnim obiskom vseh prireditev podpre delo za procvit in razmah slovenske kulture mesta Celja in njenega okrožja.
Nova sv. maša v Mirnu pri Gorici
Miren je ena najbolj znanih in značilnih vasi na Goriškem. Že izza starih časov slovi po svoji čevljarski obrti. Še bolj pa se je Miren proslavil že v desetletjih pred svetovno vojno po svoji kulturno-politični važnosti, ki jo je zavzemal v goriški okolici. Kljub bližini goriškega mesta je Miren bil vedno znan po svoji politični zavednosti in zrelosti. Poleg tega je pa Miren vedno pred-njačil med vasmi, ki so se že v pričetku katoliškega prosvetnega dela in razmaha jasno opredelile in postavile v mlado gibanje krepak kader borcev. In tako je ostalo do danes. Vse okolje nedeljske nove sv. maše je govorilo in pričalo, kako je v Mirnu katoliška misel zakoreninjena in plodna, kako je vsa vas do dna razgibana, ko stopa nov vodnik svojega rodnega ljudstva v delo in življenje.
Mladina, fantje in dekleta — in v Mirnu res še najdeš fante in dekleta od fare — je bila z vso vnemo na delu, da je okrasila cerkev in odela v zelenje, mlaje in slavoloke praznično razpoloženo vas. Tudi ostali vaščani se niso plašili nobenih žrtev, da se je sijaj veselega in pomembnega dneva čimbolj dvignil. In ko je g. novomašnik z veliko asistenco pristopil pred oltar Gospodov, je bila obširna farna cerkev natrpana, na koru so pa zapeli pevci ubrano in dovršeno, kakor znajo pač peti samo v Mirnu. Vsi, ki so slišali, pravijo, da jih je petje zadivilo, ganilo. Pridigoval je novo-mašnikov stric, g. župnik Ivan Mozetič, iz Ravni na Cerkljanskem. G. prodekan je govoril prisrčno in si je s svojo jasno in iskreno besedo tudi znal odpreti pot v srca svojih vernih poslušalcev, ki mu bodo ostali hvaležni za lepe nauke.
Po sv. daritvi je zbral novomašnik g. Oskar Kogoj, sin uglednega mirenskega mesarja,
Zadnja pol Ivanke Logarjeve
Kranj, 27. aprila.
V ponedeljek popoldne 6e je z bliskovito naglico razširila po Kranju žalostna vest o nenadni smrti priljubljene in spoštovane Logarjeve gospe in ni bilo v Kranju in okolici človeka, ki ne bi imel lepih besed in polno dobrih spominov na pokoj-nico. Vse dni, ko je ležalo truplo blage pokojnice na mrtvaškem odru, je izkazalo silno veliko ljudi z vse Gorenjske čast pokojnici in molilo za pokoj njene duše.
Danes popoldne ob 5 pa se je zbralo kljub slabemu vremenu izredno veliko število ljudi pred hišo žalosti na Mestnem trgu, kjer je moški pevski zbor pod vodstvom g. Mohorja zapel »Poljana toži«, nakar 6e je razvil po Prešernovi ulici dolg sprevod. Spredaj so stopale članice Marijine družbe žena, za njimi članice Vincencijeve konference. Na poslednji poti je nosil član fantovskega odseka v kroju zastavo, kateri je bila gospa Logarjeva kumica, za zastavo pa so korakali fantovski odsek v kroju in člani in članice Prosvetnega društva z zastavo. Pogrebne svečanosti je opravil kranjski dekan g Matija Skrbeč ob številni asistenci. Zadnje poti gt»spe Logarjeve se je udeležilo 13 duhovnikov, med njimi tudi stolni kanonik g. dr. Klinar in urednik »Slovenca« g. dr. Kuhar. Poslednjo čast pokojnici so izkazali tudi vsi predstavniki oblasti z g. županom Karlom Češnjem in Katoliško akademsko starešinstvo. Ob odprtem grobu so po opravljenih cerkvenih slovesnostih pevci zapeli žalostinko »Usliši nas, Gospod« in ni ga bilo skoraj očesa, ki sc ne bi zasolzilo, medtem pa so zasuli krsto blagopokojnice s krasnim cvetjem in venci. Blagi krščanski materi naj sveti večna luči
svoje sorodnike in prijatelje v dvorani svojega soseda g. trgovca Mermolje, ki je bila nalašč za to veselo pojedino pripravljena in bogato okrašena. Če povemo, da so se v tej dvorani pred leti večkrat vršile predstave našega prosvetnega društva, potem si lahko mislite, da smo imeli lep prostor. In lletno je tudi bilo, saj ni manjkalo krasnih domačih popevk in ne resnih in šaljivih besed. Ko smo se ločili, smo bili seveda židane volje. To dobro razpoloženje in veselje nam je zlasti dvignila še misel, da smo dobili mladega, navdušenega vodnika za naše ljudstvo in da nam ne bo treba čakati dolgih let, pa nas bo naš dragi Miren zopet povabil na novo sv. mašo.
DOLENJSKE TOPLICE 38° C
Tisoči zahvalnih pisem! — Zdravljenje s kopelml direktno na vrelih, ki dajo 3 milij. litrov^ izredno zdravilne visoko radioaktivne vode dnevno. Lepi izprehodi krasna okolica.^ polna Iglastih gozdov. Pension s kopeljo že od 45 din dalje. Zahtevajte prospekte.	Na razpolago kopallSnl avto!
Nova cerkev Sv. Aniona
na Veliki Loki pri Višnji gori
Prebivalci Velike Loke pri Višnji gori so si že dolgo želeli, da bi imeli v svoji vasi, ki je tako velika, svojo domačo podružnico, svojo cerkvico. Že njihovi predniki so imeli to veliko željo in Ločani pripovedujejo, da so jo poskušali že večkrat zidati, a se jim to nohenkrat ni posrečilo. V zadnjem času pa so se Ločani zopet, popolnoma sami, odločili, da postavijo v svoji vasi cerkev. Odbrali so nekaj mož in jih poslali h g. župniku vprašat za svet, za načrt in prosit za pomoč. Nihče jih ni k temu silil. G. župnik se je odločil, da jim pomaga. Tako se je začelo z delom za novo cerkev. Sestavil se je gradbeni odbor, določili so prostor za novo cerkvico. Izbrali so si prijazen griček nad vasjo, kjer jo bo vsak vaščan lahko videl iz svoje hiše in odkoder bo kraljevala nad vso vasjo. Stavbenik je naredil načrt, ki je bil od pristojnih oblasti tudi potrjen. Med vaščani se je pobral denar. Lahko rečemo, da bodo vaščani sami s svojimi prispevki sezidali novo cerkev. Toda ker bodo stroški veliki, se Ločani priporočajo vsem, ki bodo čuli in brali o zidavi te nove cerkvice, za kak vsaj majhen dar. (Darovi naj se pošiljajo na župni urad v Višnji gori). Izbrali so si sv. Antona za patrona nove cerkvice, nato pa se je začelo z delom. S prostovoljno tlako so v nekaj tednih sami zravnali tla
Blagoslovitev vogelnega kamna je bila na belo nedeljo. Prostor okoli nove cerkvice je bil ves okrašen. Postavljenih je bilo precej mlajev. Sredi temeljev nove cerkvice je bila postavljena majhna kapelica, obdana vsa z zelenjem. V njeni sredini, kjer bo stal oltar, je bil postavljen lesen križ, kakor to veleva obrednik. Pod križem pa so piidni vaščani postavili tudi že kip, patrona nove cerkve, sv. Antona. Blagoslovitev se je pričela ob 4 popoldne. Ko je bila zbrana vsa duhovščina, prišlo je sedem gospodov, na čelu je bil domači g. župnik Vidmar, ki je bil pooblaščen od g. škofa, da izvrši blagoslovitev, se je iz srede vasi razvil dolg sprevod k novi cerkvici. Na čelu sprevoda je mož nesel križ, za njim so šli možje, nato je šla domača godba, ki je igrala nabožne pesmi, za njimi četa gasilcev, za temi narodne noše, nato duhovščina, za njo pa ostalo ljudstvo. Ko je sprevod prišel na hribček, kjer bo stala cerkev, je g. Vidmar razložil zbrani množici pomen vogel-
»i	mr	*
cnrun al Rašid, veliki kalif, je hotel preskusiti razsodnost svojih podlo* žnikov. Preoblekel se je in na trgu prodajal cekine za mali bakreni novec. Pametni so kupovali, drugI pa so smatrali prodajo za sleparija. Kot Harunu al Rašidu se godi nam, ki priporočamo za pranje priznano dobro terpentinovo milo Zlatorog. Razumne gospodinje perejo z njim, — druge pa v svojo veliko škodo pre* slišijo naš glas.
TERPENTINOVO MILO
OJ^Zlatcrcg^
nega kamna in pomen blagoslovitve. Takoj nato se je začel blagoslovitveni obred, ki je trajal približno eno uro. Nazadnje je zaigrala godba Se nekaj velikonočnih pesmi, vmes pa so se nabirali milodari za novo cerkev. Bog daj, da bi nova cerkvica sv. Antona kmalu stala.
KINO SLOGA
Telefon 27-30
Samo še dva dni bomo predvajali prekrasni v e 1 e f i 1 m pretresljive vsebine in romantične ljubezni:
Pima SMRTI
Pri Rozetovi „Privredni zadrugi gre skoraj za 7 milijonov din!
Od 1.1932 do danes je Rože ustanovil 5 takih zadrug „Privredna zadruga" je poslovala brez registracije, brez dovoljenja in brez revizije
U
Maribor, 27. aprila,
Zadeva s »Privredno zadrugo«, ki jo je vodil »ravnatelj« Josip Rože in poročamo o njej v današnjem »Slovencu«, bo zavzela dokaj večji obseg, kakor se je to domnevalo. Dosedanja preiskava mariborske policije in pa mestnega županstva je prinesla na dan že številne zanimivosti, ki bodo med članstvom, katerega je zadruga štela okoli 1900, prav neprijetno odjeknile. Gre namreč nič manj kot
za 6,800.000 dinarjev
kolikor znaša v celoti zavarovalna vsota. Pri tem pa je temeljilo delovanje »Privredne zadruge« na kaj čudnih temeljih. Zadruga je namreč opravljala zavarovalne posle, za katere pa ni imela predpisanega dovolila ministrstva trgovine. Že to je obrtna prevara: izvrševati zavarovalne posle brez predpisanega dovolila ter izvabljati od tisočev oseb prispevke za neko zavarovanje, ki ni dovoljeno in za katero ni podana nobena garancija, rezervni skladi itd., dočim so člani, zavarovatelji in zavarovanci prepričani, da je vse v redu. Vodstvo zadruge, ki od tega živi in ima materialne koristi, je torej z napačnimi predstavami dobivalo od neinformiranega članstva denar.
Kdo je zadrago revidiral?
»Ravnatelj« Rože je na ponedeljkovem občnem zboru zadruge zatrjeval, da sta v lanskem poslovnem letu pregledali poslovanje dve službeni reviziji revizijskega saveza iz Belgrada, ki sta ugotovili, da posluje zadruga »pravilno, reelno in pošteno«, na
Pregledna tabela šahovskega turnirja
	Tartakovver	Preinfalk	dr. Vidmar J	Kostič	Steiner	Trifunovič I	Broder	Szabo S	Nedeljkovič j	O H	Šorli j	Pire	Astaloš J	Vidmar ml. j	1 Foltys 1	j Furlani	Končni uspeh
Tartakovver		y2	y2	J/2	y2	1/2	1	1	y2	1	1	y2	y2	y2	y2	y2	9y2
Preinfalk	%	=	y2	0	0	0	1	0	0	0	y2	y2	y2	y2	y2	j/2	5
dr. Vidmar	y2	y2	—	y2	y2	y2	0	y2	1	y2	i	y2	y2	y2	y2	i	8y2
Kostič	y2	i	y2	ss	i-	y2	1	y2	1	y2	0	y2	y2	i	i	i	ioy2
Steiner		i	l/2	0		i	1	y2	y2	i	1	y2	0	y2	y2	i	91/2
Trifunovič	y2	i	y2	y2	0	■	y2	y2	y2	y2	1	y2	y2	y2	i	y2	8y2
Broder	0	0	i	0	0	y2	u	y2	l/2	y2	1	y2	i	y2	y2	i	7y2
Szabo	0	1	i/,	y2	%	y2	y2	■	1	i	1	i	y2	y2	i	y2	10
Nedeljkovič	J/2	1	0	0	y2	y2	y2	0		y2	1	y2	0	y2	y2	0	6
Tot	0	1	y2	y2	0	y2	y2	0	y2	s	1	0	0	0	0	1	5y2
Šorli	0	y2	0	i	0	0	0	0	0	0	=	0	y2	y2	0	y2	3
Pire	y2	y2	1/2	y2	y2	y2	y2	0	]/2	1	1	im	y2	y2	1/2	y2	8
Astaloš	y2	V"	y2	y2	i	y2	0	y2	1	1	y2	y2		y2	y2	y2	sy2
Vidmar ml.	y2	y2	|y2	0	y2	y2	y2	l/2	y2	1	y2	y2	y2	H	y2	Ji	7y2
Foltys	y2	y2 1 y2		0	y2	0	y2	0	1/2	1	i	l/o	y2	y2	11	y2	7
Furlani	y2	y2	I o	0	0	y2	0	y2	1	0	y2	l/2	y2	%	y2	B	sy2
veliki četrtek pa da je izvršila revizijo tudi banska uprava. O teh revizijah pa v Mariboru nikomur ni nič znanega ter si jih je g. Rože enostavno izmislil. Preiskava ni mogla dosedaj niti ugotoviti, da li je zadruga res član kake revizijske zveze. Tudi je bilo v poročilu načelnika razvidno, da so člani nadzorstva poslovanje nadzirali in pregledali, pri tem pa se je na samem občnem zboru ugotovilo, da je zastopnik Frank iz Požege, ki je podal poročilo nadzorstva kot njegov »predsednik«, dobil to poročilo šele tik pred občnim zborom v roke ter je na policiji izjavil, da mu je bilo podtaknjeno v podpis. Istočasno pa je na občnem zboru izjavil Franc Kle-menšak iz Studencev, ki je v bilanci podpisan na prvem mestu kot član nadzorstva s »Klcmenšak Franc 1. r.«, da sploh ni vedel, da je bil v nadzorstvo izvoljen, da poslovanja nikoli ni pregledal in bilance nikdar ni podpisal.
Zadružna zveza v Ljubljani je zadrugo izključila
Kakor smo že poročali, ni mogoče ugotoviti, da li je Privredna zadruga sploh včlanjena v kaki obvezni revizijski zvezi. Svoječasno 6e je včlanila v Zadružno zvezo v Ljubljani, ki jo je pa kmalu izključila. Baje se je potem včlanila pri dveh bcl-grajskih zvezah privrednih zadrug. Josipa Rožeta je mestno poglavarstvo zaradi neupravičenega izvrševanja uradnih poslov opetovano kaznovalo, enkrat na 3000 din ali 30 dni zapora, drugič na 5000 din ali 30 dni zapora. Ko jc Rože ustanovil v Mariboru »Glavno poslovalnico Privredne in zdravstvene zadruge za uzajemno pomaganje v Belgradu«, sc je obrtna oblast informirala pri predsedniku dotične zadruge v Belgradu. Dobila je odgovor, da tam ni ničesar znanega, da bi v Mariboru obstojala kakšna »glavna poslovalnica« dotične zadruge. Jasno, da je Rože delal na lastno pest ter centrala v Belgradu ni niti vedela, da ima v Mariboru »podružnico«.
. Dosedaj je Rože ustanovil in pokopal 5 zadrug
Nadvse zanimiva je zgodovina Rožetovega delovanja na »tadružnem« polju. Ze več let sc namreč obrtoma peča z ustanavljanjem raznih institucij, ki so se pečale z zavarovanjem članov in siccr na način, ki je nasproten obstoječim predpisom. Vse te zadruge so po kratkem obstoju morale likvidirati, zavarovanci — vsi so bili iz revnih slojev — pa so utrpeli ogromno škodo. Najprej jc Rože leta 1932, ko je videl, kako sijajno uspeva proslula »Kmetijska eksportna zadruga«, ustanovil »Splošno vzajemno kreditno društvo r. z. z o. z. v Mariboru«, kjer je bil zaenkrat samo še »tajnik«, bil pa je duša vsega podjetja. Ko je ta zadruga likvidirala, je Rože s svojimi tovariši ustanovil reg. pom. blagajno »Naprednost«. Prevzel je članstvo »Splošne vzajemne« v nasprotju z odobrenimi pravili. Pri »Naprednosti« pa jc bil Rože žc »častni podpredsednik« in »ravnatelj« ter je te častne funkcije obdržal tudi pri vseh poznejših svojih ustanovah. »Naprednost« ie banska uprava leta 1935 razpustila zaradi nezakonitega poslovanja. Rože se je pritožil proti razpustu na ministrstvo in potem na državni svet, pa je propadel. Po razpustu »Naprednosti« so njeni voditelji z Rožetom na čelu prenesli delovanje na reg. pom. blagajno »Sloga«, ko pa jc bila tudi ta razpuščena, je osnoval Rože v Mariboru »Glavno poslovalnico Privredne in zdravstvene zadruge za uzajemno pomaganje v Beogradu« — ki v Mariboru sploh ni bila registrirana, pa je vseeno delovala. Ko mu je potem oblast onemogočila delovanje, je zaradi formalnih ozirov, največ zaradi registracije osnoval »Glavno privredno zadrugo«, v katero je prevzel članstvo prejšnje »Privredne in zdravstvene zadruge za uzajemno pomaganje«. Na zadnjem občnem zboru pa mu očividno še ni bilo dovolj teh zadrug, pa je poročal, da se že pogaja zaradi fuzije z »Zagrebačko zadrugo«. Očividno je tudi že »Privredni zadrugi« začelo odzvanjati, zašla je v težkoče, pa jc skušal po starem preskušenem receptu osnovali novo ustanovo, ki bi pervzela dosedanje članstvo. Na ta način bi bil Rože nadaljeval ta proces res v neskončnost — vsako leto bi pokopa! eno zadrugo ter ustanovil drugo.
j pravite?
V zadnjem času je znova in v ie hujii meri zaplamtelo v Sovjetiji preganjanje krščanstva. Posebno delavna je na tem polju brezbuiniška zveza mladih komunistov, ki uživa vso podporo Stalinove vlade. To najnovejše krvavo preganjanje krščanstva v »demokratiziranU sovjetiji je odjeknilo v tisku vsega sveta. Pisanje svetilnega tiska je pa razburilo boljševiškega policijskega komisarja Je-iova, da je izjavil: Preganjanje vere v sovjetiji je povsem notranja zadeva boljševikov, v katero se ostali svet nima pravice vtikati...
Če je torej krščanstvo preganjano v kaki deželi, je to notranja zadeva dutičnih oblasti, za katero se zunanji svet ne sme brigati. Pač pa za komuniste ni bila španska državljanska vojna notranja zadeva Spancev, ampak so prvi hiteli, da z ljudmi, z orožjem, denarjem in svetovno propagando podpro svoje soniišljcnike. Brez vmešavanja sovjetov, ki je povzrotilo nato vmešavanje še drugih držav, bi bila krvava vojna v Španiji že davno končana.
In kako da boljševiki ne smatrajo, da je notranji red v nekomunističnih državah notranja zadeva dotičnih držav, ko pa neprestano po svojih agentih in z denarjem netijo prevrate in revolucije? Kaj pravite: mar nista komunizem in laž dva izraza za eno in isto stvar?
— Šmarnice. Ker so letošnje Seigerschmiedo-ve šmarnice: Po Mariji k Jezusu — Lurško šmar-nice že razprodano, naznanjamo naslove raznih starejših šmamičnih beril, ki bodo nadoinestovale že razprodane: Bernik, Marija in sveta maša — šmarnice (1919), vez. 15 din. — Jerše, Lavretan-ske litanije — šmarnice (1918), vez. 20 din. — Jerše, Znamenje na nebu — šmarnice (1922), vezano 20 din. — Jerše, Pozdravljena Kraljica — šmarnice (19sM). vez. 20 din. — Šmarnice arske-ga župnika (1912), vez. 15 din. — Finžgar, Govori za majnik in stanovske družbe (1921), 15 din. — Brumat, Sveta Terezija Deteta Jezusa in preev. Obličja ali Mala cvetka Marijina — šmarnice (19291, vez -15 din. — Kruljc, Marija, vzor krščanskega življenja — šmarnice (1927), vez. 12 din. — Stanič, Marijini godovi — liturgične šmarnice (1932). vez. 20 din. — Volo, Marija v pred-podobah in podobah — šmarnice (1904), vez. 20 din. — Brumat, Na Sveto Goro — šmarnice (1924), vez. 20 din. — Ahčin, Skrivnost Marijinega živ-Ijonja — šmarnice, 25 din. — Evharistično šmar-nico (1935), vez. 35 din. — Skuhala, Lepa si, lepa Roža Marija — šmarnice, vez. 26 din. — Lesar, Marija, Mati milosti — šmarnice (Nebeške rože), 15 din, vez. 20 din. — Lavtižar, Marijina božja pota (II., III., IV knjiga), vez. po 35 din. — Vreže, Slomškove šmarnice, vez. 28 din. — Godec, Lurška Mati božja — šmarnice, vez. 36 din. — Zgur, Marija Devica majnikova Kraljica — šmarnice, vez. 28 din. — Volčič, Šmarnice naše ljube
flanDC nrOItlipPfl I Prekrasen film o sončnih in senčnih straneh življenja 4 mladih dunaj-""	M ii' i i skib deklet. Mojstrovina režiseria Geze Bolvary-a
Die unruhigen Mad<-hen KStthe fVagry, Lucfe En-plisch, lise Werner in Ellrlede Datzik so
imena onih 4 igralk, ki jih je nre Ntavljal na* nedeljski na gradni inserat. Tisti, ki-so pravočasno posli I i prav lne re^itv-. dobe danes pri nakupu vstopnic 3e posebne kupone za žrebanje daril (dala ura in doza za cigaret)
Finale
Za smeh in zabavo skrbe: Haas Moscr, Theo Lingen, Hans Holt in |fgM#| l&ninn Te,e'-Luise Kartuseh.	Predstave danes ob 16., Ia l5. in 21*16. uri. nillU UIIIIHI 22-21
Koledar
četrtek, 28. aprila: Pavel od Križa, spoznava-lec; Lukezij.
Petek, 29. aprila: Peter, muč.; Robert, opat.
Osebne vesli
— Promoviran je bil na zagrebškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Josip Antonič iz Maribora. Iskreno čestitamol
= Poročila sta se v Karlovcu g. Joža Lipovec, in/, poročnik in slušatel j inženirske častniške šole v Belgradu, in gdč. Malčak Irena, hčerka upok. polkovnika in bivšega mestnega načelnika Karlovca. Čestitamol
-— Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, posluje od I. maja 1938 dalje za ' stranke od 7.30 do 12.30.
—	Predavanja socialnega tečaja priporočamo vsem dekliškim krožkom iu ženskim odsekom. V prvem zvezku je 10 predavanj: Žena in kulturni razvoj v preteklosti. Slovenska že-na-nositeljica naše kulture. Kaj usposablja ženo za kulturno delo, Žena, kulturna delavka v raznih stanovih, Smisel in namen življenja, Notranja in zunanja samostojnost, Vreduost dela, Odgovornost in soodgovornost. Pomen življenjskih skušenj in trpljenja, Sožitje, sodelovanje, naklonjenost, prijateljstvo, ljubezen, Udejstvo-vanje duhovnega mnterinstva, O ženskem gibanju. — Cena 10 din. — Dobiva in naroča se v pisarni Vigredi, Ljubljana, Masarykova c. 12.
—	Pet sto novih vagonov za naše železnice. Železniška uprava se je odločila, da v najkrajšem času naroči v Zemunu 500 raznih vagonov, kakor potniških in tovornih, za mednarodne proge. Teh 500 vagonov bo veljalo okoli 120 milijonov din.
—	Angleška aristokracija na našem Primorju. V Dubrovnik je dospela angleška jahta »Lum-benm II«, na kateri potuje več članov angleške aristokracije, med temi tudi lord Runciman, čuvaj angleškega kraljevskega pečata. Lord Runciman in njegovo spremstvo sta si ogledala mesto Dubrovnik in njega znamenitosti.
—	Nove telefonske avtomatske centrale v Dalmaciji. V Omišu in Makarski v Dalmaciji montirajo nove avtomatske telefonske centrale. Na ti dve centrali bodo priključeni kraji Trogir, Kaštel Stari, Solin. OmiR, Makarska, Supetar, Hvar, Po-ljice in Korčula. Sredi maja pa prično montirati avtomatsko telefonsko centralo v Splitu.
—	Nov potresni sunek v Dubrovniku. V Dubrovniku so v torek ob 3.20 zjutraj čutili sorazmerno močan potresni sunek, ki je bil le nekoliko šibkejši kakor zadnji pred tednom dni. Ta potresni sunek ni naredil nobene škode v mestu.
—	Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljena »Uredba o izdelovanju sodavice«, daije »Navodila za brezplačno vožnjo organov finnnčne kontrole na železnicah in ladjah v državni eksploataciji ob službenem potovanju« in »Naredba o prepovedi uvoza in provoza prežvekovalcev in svinj kakor tudi njih predelkov iz republike Poljske.«
—	Radijska postaja v našem Primorju. Že pred letom dni je bila v Splitu, ob vznožju hriba Marjana, inštalirana poskusna radijska postaja zn pomorske namene. To postajo je zgradila neka belgijska družba, ki je nameravala preizkusiti, ali je za Split in osrednje Primorje potrebna takn radijska postaja. V ta namen sta bili instnlirani tudi dve radijski postaji na parnlkih »Beograd« In »Srbin«. Oba parnika sta bila med svojim potovanjem po morju stalno v zvezi s Splitom. Uspehi te radijske službe so bili najboljši in je sedaj poslan ministrstvu za pošle, brzojav in telefon predlog, da se v Splitu osnuje stalna radijska postaja ki bo služila naši pomorski službi S to postnjo bo dobil tudi otok Vis radijsko obv»sti-teljsko zvezo.
gospe, vez. 28 din. — Jurančič, Sveta Bernardka, šmarnice, 24 din, vez. 84 din. — Opeka, Rimske šmarnice, 15 din, vez. 22 din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Dr. Mihael Opeka: »Rimske šmarnicec Za letošnji majnik opozarjamo na to knjigo pred kratkim umrlega, nepozabnega našega mojstra v cerkvenem govorništvu, pesnika in pisatelja, ki jo je, veliki častilec majniške Kraljice, lani kot svojo labodjo pesem zapel v čast svoji nebeški Materi. Vsi naši slovenski in mnogi hrvatski listi so jo toplo pozdravili in poudarili tako globoko versko, kakor pesniško-esletsko vsebino kratkih in prisrčnih popisov najznamenitejših Marijinih svetišč v Rimu. Pisatelj sam je prejel mnogo odličnih priznanj, domačih in iz zamejstva; po mnogih krajih so že lani z veliko koristjo to knjigo rabili kot šmarnična premišljevanja. Vsebina knjige je vedno aktualna; dviga, poučuje in zadovoljuje tudi razvajenega bralca. Lepo opremljena knjiga stane broširana 16 din, v celo platno vezana 22 din. Dobi se po knjigarnah ali pa naravnost od založbe: uprava Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega 9.
—	Tivar obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte.
—	Pozorl Darmol, sredstvo za odvaianje, je pogovito ponarejen Pazite zaradi tega pri nakupu, da je na vsaki tableti vtisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T Zahtevaite zaradi tega izrecno Darmol. — Ogl. reg. S. Br. 7006/1936.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarno: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
1 Razstava slik Matije Jame je odprta dnevno od 9yt do 18. ure.
1 Nove parcele v sredini mesta. Mestno poglavarstvo je odobrilo parcelacijski načrt za veliko zemljišče, last g. Antona Dečmana, med Ciril-Metodovo ulico in Poljansko cesto. Zazidale se bodo posamezne parcele v strnjenem sistemu za trinadstropno stavbe. Ko se še odpre vsa Zarnikova ulica, odstrani sedanja hiša lastnika, bo nastala velika prometna zveza med Karlovško, Streliško—ZarniKovo ulico, čez št. Petrski most, Fiignerjevo in Maistrovo ulico na Glavni kolodvor. Razbremenjen bo promet iz Dolenjske čez Stari trg. Mestni trg itd. Ko odpade še neokusni dolgi zid na Poljanski cesti, bo tudi ta cesta za okrog 3 metre razširjena, dočim je zdaj nevarno na tem mestu hoditi ob zidu, ki je od električne železnice komaj pol metra oddaljen. Do sedaj se hvala Bogu še ni pripetila ob tem zidu nobena nesreča.
I Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom in prijateljem, da se prijave za avtobusni izlet v Gorico, na Sv. Goro, Doberdob, Trst, ki ga priredi društvo 29. maja, sprejemajo do I. maja. Vse člane in prijateelje, ki se na meravajo izleta udeležiti, prosimo, da se čim prej prijavijo. — Odbor.
1 Pomožna šoln v Ljubljani se najvljudneje zahvaljuje veleugledni obitelji J. Kokaljevi iz Ljubljane za naklonjeni dar v znesku 10 din, ki ga je podarila za zajtrk siromašnih otrok te šole v počastitev spomina blagopokojne gdč. Jele Lozarjeve.
1 Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani je imelo svoj redni občni zbor v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Za društvo, ki že več let z uspehom širi zanimanje za enega izmed najlepših športov, je jx>ročal o zadnji poslovni dobi podpredsednik dr. Luckmann Friderik. Iz poročila posnemamo, da se je lansko leto za društveno delovanje neugodno odražalo pomanjkanje primernega dirkališča. To je bilo tem bolj nepri jetno, ker so tudi lani podrli starodavno jahal-nico na Bleiweisovi cesti. Zaradi tega je društvo < zadnjem času napelo vse sile, da si pridobi primerno dirkališče in upravičeno je upanje, da bo v prihodnji poslovni dobi prišlo do lepo urejenega in primernega dirkališča. Sledilo je blagajni-kovo poročilo, ki je pokazalo, da je gmotno stanje društva zadovoljivo, čeprav je v glavnem navezano le na prispevke članstva. Občni zbor je so-I glasno sprejel predlagano razrešnico dosedanjemu ; odboru, nakar je bilo izvoljeno novo predsedstvo: I predsednik konjeniški general Dodič Dušan, za podpredsednika dr. Luckmann Friderik in dr. Kovačič Josip. V odbor so bili izvoljeni: topniški major Arandjelovič Žarko, konjeniški kapetan Furtinger Franjo, Gril Anton, dr. Hudovemik Josip, Krišper Erik, dr. Kobal Alojzij, Janušič Vladimir, inž. Hrastja Janko, Kodela Franc, Meh-tig Karel. inž. Muri Lambert, inž. Oblak Janez, Pavlin Aleš. dr. Rigler Veko6lav, Sagadin Aleksander, Sever Makso, Stupica Josip in Tavčar Ante. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Kodela Franc in Kocjan Janko. V razgovorih so člani osvojili predlog, naj društvo v letošnjem letu skuša prirediti več trar>skih in galopskih dirk, s ftateritni bi poživilo zanimanje javnosti za jaha-ški šport. S tem bi tudi privabilo gotovo novih članov, kar bi bilo za delovanje in prospeh društva kar najbolj koristno.
1 Aretiranci. V sodne zapore je bilo v torek pripeljanih več aretirancev od ljubljanske policije. Kranjski orožniki pa so privedli v zapore okrož-
„Živo orodje"
Magda Schneider
• PMATER ®
Kino Matica
Ljubljana
Dne 28. aprila 1938
Gledalce
Drama: Četrtek, 28. aprila: »Izpit za življenje«. Red Četrtek. — Petek, 29. apr.: Zaprto. — Sobota, 30. apr.: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, t. maja ob 15: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20: »Izpit za življenje« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Četrtek, 28. apr.: »Jakobinec«. Red A. — Petek, 29. apr. ob 15: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 do 2 din. — Sobota, 30. apr.: »Tosca«. Izven Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavea. — Nedelja, 1. maja: »Madame Sans Geue«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani zaključi v soboto 30. t. in. in v nedeljo, 1. maja, obakrat ob 8 zvečer svojo dramsko sezijo z Schon-thalovo burko v 4 dejanjih in v prevodu E. Gang-la »Ugrabljene S a b i n k e«. Predprodaja vstopnic v pisarni >Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
Prihodnji solistični koncert v veliki Filharmonični dvorani bo v ponedeljek, dne 2. maja ob 20. Izvajal ga bo sloveči basist Franc Schiffrer-Na-vigln, naš domačin, ki se je šolal v Pragi, Italiji in v Nemčiji. Izva jal bo trodelui spored, ki obsega dela domačih avtorjev, in sicer zapoje Ipavčevega Meniha, Lajovčevo Iskal sem svojih mladih dni, Pavčičevo Mlado pesem, Adamičevo Kot iz tihe, zabljene kapele. Dalje je na sporedu Musorgski, od katerega zapoje pesem o bolhi. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Sestanki
Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, 5. maja ob 17 v čitalnici Nnrodnega muzeja.
Fantovski odsek sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s filmskim predavanjem. Vnliljone tudi članice dekliškega odseka šempetrske prosvete. Tajnik.
Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek.
Fantovski odsek Šiška ima drevi svoj redni fantovski večer, na katerem predava g. Smersu Rudolf: O naših najvažnejših vprašanjih. Za člane udeležba strogo obvezna. Vabljeni pa so tudi vsi prijatelji odseka.
Moški odsek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 redni mesečni sestanek, na katerem bo imel zanimivo predavanje o Španiji g. urednik Mirko Javornik. Predavanje bodo pojasnjevale ski-optiŠne slike. Člani in prijatelji vabljeni I
nega sodišča 29 letnega Slavka Kegleviča iz Pre-bukovja v savski banovini, v Zagrebu stanujočo Rozalijo Nemeth, romunsko državljanko, doma iz kraja okoli znane trdnjave Arad, in Kristino L., rodom iz Gradca, pristojno v kranjsko okolico. Zapleteni so v neko delikatno afero.
1 Zašel je med ljubljanske gangsterje. Mož Jaka je star 70 let. Je sicer miren in delaven, ob gotovih časih ga pa prime in nesrečni alkohol ga zapelje, da začne brezumno popivati po gostilnah. V ponedeljek je bil že doma lepo spravljen v posteljo. Okoli polnoči se je prebudil. Dobri ženi je pobral 100 din in jo mahnil v mesto. Zašel je v neko nočno kavarno, kjer še nikdar v svojem življenju ni bil. Koketne pevačice so se mu dopadle. Prvi zapitek je plačal. Nato p& je naročal v svoji brezumnosti vsem »gangsterjem« in pevačicam različne pijače. Do srede dopoldne je napravil zapitka v višini okoli 4000 din. Spravili so ga domov. Račun je prav značilen za ljubljansko nočno življenje. Med drugim navaja račun, da je v kavarni izdal za bonbone, čokolado in pecivo nad 1000 din, dalje, da je naročil 70 steklenic piva in kranjskih klobas za 180 din. Danes pa mož razmišlja, kako je bilo mogoče, da je zašel med ljubljanske »gangsterje«.
Maribor
m Majniške pobožnosti se začnejo v stolni in mestni župni cerkvi v soboto 30. aprila ob 19 in trajajo ves majnik v sledečem redu: zjutraj ob 6 blagoslovna sv. maša, pred sv. blagoslovom lavretariske litanije; ob 18.45 se moli rožni venec, ob 19 litanije s sv. blagoslovom, nato majniška pridiga, po pridigi Marijina pesem. Ob nedeljah in praznikih bodo ob 19 pete lavretanske litanije, nato kratka pridiga in pesem.
m Spomin na hrvatska mučenika. V soboto 30. aprila na obletnico smrti Zrinjskega in Franko-pana bo v tukajšnji stolni in mestni župni cerkvi ob 8 cerkvena žalna slovesnost za hrvatska inu-čenika.
m Zasedba opere »Dalibor« je sledeča: Vladi-slav kralj češki — Anžlovar; vitez Dalibor — Sancin; grofica Mllada — Herzogova k. g.; sirota Jitka — Igličeva; oproda Vitek — Živko k. g., jet-ničar Beneš — Kovič Pavle; poveljnik kraljeve straže Budivoj — Gorinšek.
m Vajenško vprašanje. V Ljudski univerzi predava drevi oh 20 prol. Fran Fink, v kakšnih razmerah raste in se vzgaja pri nas vajenec in kako je treba ravnati z njim.
m »Zavednost pa taka«. Ugotavljamo, da nam ni poslal notice, ki je bila objavljena pod prednjim naslovom v »Slovencu« z dne 22. aprila t. 1. g. Adolf Zaje, učitelj v Gor. Radgoni, ampak je bila to čisto druga oseba.
m Mariborski gostilničarji in kAvarnarji imajo redni letni občni zbor svojega združenja dno 3. maja t. 1. ob pol 15 v prostorih restavracije Meran.
Vsi vemo, kako je našo delo odvisno od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jib moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. PredvBem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod.
m Ljudska univerza prične s svojim delom spet v soboto, dne 30. aprila, in sicer priredi sku-kaj s hrvatskim klubom spominsko proslavo »Mu-čeniška smrt Zrinskega in Frankopana«. Predava prof. dr. Rudolf Horvat iz Zagreba.
m »Ravnatelj« Rože jo jo botel pobrisati v Trst. Mariborska policija je včeraj izročila »ravnatelja« Rožeta okrožnemu sodišču. Naknadno se je ugotovilo, da je nameraval Rože res pobegniti v Trst, kjer si je že kupil hišo in posestvo. Včeraj sta prispela iz Zagreba dva odvetnika, da napravita z Rožetom pogodbo glede fuzije njegove »Privredne zadruge« z »Zagrebačko zadrugo«, ki ima v Zagrebu v Tomlslavovi ulici 17. svoje uradne prostore. Oba odvetnika pa sta bila nemalo presenečena, ko sta zvedela, da ravnatelj Rože sedaj že »uraduje« v policijskih zaporih, dočim so uradni prostori Privredne zadruge v Tattenbachovi ulici zapečateni.
m Mati obsojena zaradi smrti sina. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjala včeraj 40 letna Marija Dikavčič iz Pongercev. Dne 17. januarja t. 1. je doma zapustila svojega dveletnega rahitičnega sinčka Martina na krušni peči, sama pa je odšla v trgovino. Fantek pa je padel s peči ter si zlomil tilnik iu obležal mrtev. Obsojena je bila na 3 mesece zapora, pogojno na 2 leti.
m Usoda »konzula« Kluusa. Mariborčani so že skoraj pozabili na »konzula« Klausa, ki je pred mesecem dni razburjal njihove duhove. G. konzul še vedno mirno sedi v apartmanih hotela Graf. Čisto se je vdal v svojo usodo in nič več ne protestira, tako da se zdi, da je kar zadovoljen z zaporom, kjer ima vsaj mir pred nadležnimi upniki. Še vedno pa je tudi v zaporu oblečen kakor iz škatlice. Konzul Klaus Čaka na poročila, ki jih bo dobila mariborska policija iz Berlina, Pariza, Ri-ge in drugih mest, kamor je poslala njegove slike in prstne odtise. Dosedaj je prispelo samo poročilo iz Prage, ki pa je negativno ter pravi, da se konzul na Češkem ni udejstvoval. Med tem časom se je tudi že ugotovilo, da je konzul Edgar Klaus po rodu žid ter se je dal šele leta 1912. krstiti. Klausa je doletelo tudi že neprijetno razočaranje, da so ga njegove oboževateljice zapustile ter mu ne pošiljajo več v zapore oranž in cigar, kakor prve dni po aretaciji
GledaiiŠCe
Četrtek, 28. aprila, ob 20, uri: »Slehernik«. Red D.
Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila, ob 20. uri: »Trubadur«. Red C. Gostovanje Vekoslava Janka.
Celje
e Savinova opera »Matija Gnbec« na celjskem odra. K uspehu in namenu Celjskega kulturnega tedna bo prireditev ljubljanske opere v mestnem gledališču prav gotovo veliko pripomogla. Izvirna slovenska opera je delo rojaka, dramatičnega talenta in muzika Rista Savina iz Žalca. Zgodovinsko snov je umetnik v svojem besedilu podal res ljudsko in jo podprl z motivi iz svoje globoke domišljije. Prireditev bo v ponedeljek, 2. maja ob pot 8 zvečer v mestnem gledališču. Cjpera obravnava zadnji kmečki upor iz I. 1572. Slika nam sejem v Brdovcu, Ferenc-Tahijevo drznost in nesramnost nasproti kmetom, njegov greh nad lepo Jurkovičevo Jano in maščevanje kmetov nad nesramuim lastnikom — Susedgrada V 3. dejanju se vrši kmečki zbor v zapuščenem mlinu pri Zaprešiču, kjer izvolijo uporni kmetje Matija Gubca za kralja 4. dejanje nam pokaže zmago graščakov nad kmeti, v 5. dejanju pa usmrtitev Matije Gubca na Markovem trgu v Zagrebu. V operi sodeluje celoten ansambl ljubljanske opere. Gubca poje R. Primožič, Jur-koviča Betteto, Tachija D. Zupan, Jano Ribičeva Dirigira dr. Danilo švara, režira pa Josip Šest. Občinstvo opozarjamo, da si rezervira še razpoložljive sedeže v knjigarni K. Goričar vdova ali pri g. Sadarju v Mestni hranilnici.
c Kino »Union«. Danes zadnjikrat »Devet-najstletna«,
c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v petek 3. maja 1938 od 8 do 12 dopold ne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8.
c Kino »Metropol«. Danes premiera filma »Dr. Engel« (Paul Ilorbiger).
c Mestna elektrarna in plinarna opozarja svoje odjemalce, da se samo z rednim plačevanjem svojih obveznosti izognejo nepotrebnim stroškom in neprilikam. Po sklepu ODČinskega sveta dostavi inkasant, če stranke ne dobi doma, oziroma iz kakršnegakoli vzroka ne dobi denarja, obvestilo o višini obveznosti, ki jo mora potem stranka sama v 3 dneh poravnati pri blagajni mestne elektrarne. Če stranka tega ne stori, ji ukine elektrarna dobavo toka in plina ter jo vzpostavi šele po popolnem plačilu vseh obveznosti in še stroškov, ki s tem nastanejo, to je čas, ki ga monter porabi za izterjevanje in odklopitev oziroma priklopitev. Ti stroški, ki jih stranke povzroče večinoma po malomarnosti, povzročajo navadno največje razburjenje, izvrševanje postopka pa zadržuje osebje elektrarne dostikrat v času največje zaposlitve.
Tržič
Tržiški in okoliški obrtniki prirede pod okriljem obrtnega združenja v Tržiču v dneh 14. in 15. avgusta t. 1. dvodnevni obrtniški izlet v Gorico, Benetke, Trst, z modernimi odprtimi avtobusi, last avtopodjetnika g. Josipa Goričana. — Stroški so sledeči: avtobusna vožnja, dovoljenje, prebrana in prenočišče, štirikratna vožnja z motorno ladjo, vstopnina v doževo palačo, vožnja z dvigalom na 100 m visoki razgledni stolp, vstopnina v akvarij, znese skupaj za osebo 350 din. Cena je za te velike izletniške ugodnosti res jako nizka, zato naj te prilike nihče ne zamudi, kdoi ima namen, v letošnjem letu se udeležiti kakega velikega izleta. Pohitite s prijavami, katere spre* jema vsak dan kakor tudi vplačila izletnih stroškov tajništvo obrtnega združenja v Tržiču, Blejska cesta 7, kjer dobite vsa pojasnila. Prijave 6e sprejemajo samo do 1. junija ter mora vsak udeleženec do tega dne imeti vplačani vsaj dve tretjini izletnih stroškov. Ostalo tretjino pa mora poravnati najkasneje do 15. julija t. 1. Lnhko pa se vplačuje v manjših obrokih že sedaj, da bo tako omogočena in zagotovljena udeležba. — Izleta se lahko udeleže tudi neobrtniki, ker sprejmemo vsnkogar, kdor bo izpolnil tozadevne pogoje in dokler ne bo število udeležencev zaključeno.
<
Zaposlenost delavstva
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o povprečnem številu svojih zavarovancev po strokah L 1937 v primeri z 1. 1936. Pregled je kaj poučen ter kaže, katere panoge eo v dobi gospodarskega izboljševanja najbolj napredovale. V naslednjem podajamo pregled povprečnega števila članstva v vsej državi za zadnja 4 leta v tisočih. Izbrali smo seveda le najbolj številno zastopane panoge zavarovancev:
1934" 1935 1936 1987
javni promet	12.3	12.8	13.2	13.4
kamena industrija	20.0	22.5	24.35	26.8
kemična industrija	10.0	10.4	10.2	10.86
tekstilna industrija	42.96	47.2	58.2	60.2
predelovanje kož	18.3	19.26	20.7	21.9
gozdnožag. ind.	46.0	• 45.7	44.55	»1.6
predelovanje lesa	14.5	15.5	17.9	20.6
hranila, pijače	S4.3	35.7	87.75	38.76
tobačna industrija gostilne itd. oblačilna industrija gradba žel. in cest visoke gradnje higienski obrati oboevalna podjetja trgovina
denarni zavodi itd. služkinje skupno
Iz tega vidimo, da je zadnja leta najbolj narasla zaposlenost v tekstilni industriji; v gradnji železnic, cest, visokih zgradb, industriji kamenja in zemlje ter v lesni stroki. V ostalih strokah je napredek manjši, v skupini denarnih zavodov in zavarovalnic pa je zaposlenost šele lani nekaj narasla, dočim skoraj vse druge panoge izkazujejo prirastek že v prejšnjih letih.
7.6	7.5	10.4	12.3
19.8	21.5	22.86	24.0
25.4	27.45	30.7	33.6
21.94	19.6	25.3	34.27
18.64	19.05	26.3	32.65
14.75	15.56	16.5	17.1
25.57	25.7	30.0	32.36
52.35	5-1.8	58.2	62.7
15.3	14.7	14.04	14.36
58.4	60.26	61.4	62.85
543.56	564.3	161.2	680.0
Industrija in ve!esejem
Letos bo organizacija ljubljanskega velesejma nekoliko drugačna, kot je bila prejšnja leta. Letos bo namreč v Ljubljani vsedržavni trgovski kongres, ki bo privabil v Ljubljano trgovce iz vseh krajev naše države. Zaradi tega je uprava velesejma sporazumno s trgovskimi organizacijami sklenila letos povabiti k sodelovanju samo take tvrdke, da bo letošnji velesejem v resnici vzorčni velesejem in da na njem ne bo neštevilnih prodajalcev na drobno.
Prav je, da pokaže industrija Slovenije vso svojo produkcijsko zmožnost, ki je zelo velika in v stanju pokriti velik del domače potrošnje tudi izven Slovenije. Zaradi tega je pričakovati, da bo predvsem udeležba naše industrije prav častna. Posebno močna je pri nas tekstilna industrija in nanjo je prav posebno apelirati, da se pokaže s svojimi izdelki. Ni pa v redu, če se nekatere industrije temu izogibajo, saj morajo vendar vedeti, da delajo za naš trg, čeprav je pri njih udeležen inozemski kapital. Dolžnost vseh večjih industrijskih podjetij, ki delajo na slovenskih tleh s slovenskimi delavci in služijo lepo naš denar, je, da sodelujejo pri prireditvah, ki imajo namen pokazati našo produkcijsko sposobnost. Nikakor si ne moremo misliti, da bi nekatere industrije, ki so pretežno v tujih rokah, odklonile sodelovanje pri takih prireditvah. Saj s tem same pokažejo, da jim ni nič za nas, ampak samo za to, da dobro delajo pod ugodno carinsko zaščito, ne oziraje se na to, kje jim je dovoljeno delati.
Bilance
Tovarna zaves Štora, d. d., Št Vid nad Lj.
Pri povečanju brutodonosa od 3.1 na 3.46 milij. je ostal zaradi povečanih stroškov čisti dobiček neizpremenjen na 0.17 milij. din. Investicije družbe so se lani povečale od 2.4 na 4.17 milij. din. Kakor za 1936 tako znaša tudi za 1937 di-videnda 8% (1935 6%).
Tivar (tekstilna industrija, Varaždin). Pri bratodonosu 93.35 milij., din je znašal lani čisti dobiček brez prenosa 3.36 milij., s prenosom 5.18 itf:3&) milij. din. Glavnica znaša 24.0, bilančna vsota 133.1 (119.56), od tega upniki 92.3 (80.8) milij. din.
Dubroviška parobrodna družba je imela lani 45.02 (22.4) milij brutodohodkov, od česar je porabila 27.5 (7.0) za amortizacijske in zavarovalne sklade. Čisti dobiček je narastel od 13.77 na 17.52 milij din in se dividenda poveča od 31.50 na 45 din na delnico imenske vrednosti 125 din. Število ladij je ostalo neizpre-menjeno, tonaža pa je narasla od 50.612 ton na 56.168 ton (namesto potopljenega parnika Srdja s 3.644 tonami je družba nabavila nov parnik
Dubrovnik z 9.200 tonami).
★
Nova predilnica bombaža. V Belgradu je bila
osnovana delniška družba: Prva podonavska predilnica bombažnega prediva in sukanca z glavnico 10 milij. din (10.000 delnic po 1000 din). Prva polovica se plača do predhodnega občnega zbora, druga kasneje. Vpis prvega obroka je do 30. aprila, ker je predhodna skupščina 2. maja. Vpis je pri Smederevski kreditni banki.
Odlog plačil je dovoljen Kmetskl posojilnici in hranilnici na Vinici, Bela Krajina, r. z. z n. z. za 6 let od 11. XII. 1937 dalje za dolgove, nastale do 11. decembra 1937, obrestna mera 2 odst., nadalje je dovoljen odlog plačil tudi Hranilnici in posojilnici pri Veliki nedelji, r. z. z n. z. za 6 let počenši z 19. februarjem. Odlog velja za dolgove, nastale pred 11. januarjem 1938, obrestna mera 2 odstotka.
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani bo imela občni zbor 15. maja ob 10 v Delavski zbornici.
Občni zbori: Industrija platnenih izdelkov v Jaršah 11. maja ob 10 v Kreditnem zavodu, Kolin-ska tovarna hranil v Ljubljani 20. maja v Kred. zavodu ob 17.30.
Odprava konkurza: Ronko Marija, trg. v Mar-tinjaku pri Cerknici (vsa masa razdeljena), Sitar Peter, bivši trgovec na Jesenicah, sedaj v Gorjah pri Bledu (ni kritja za stroške postopanja).
Potrjeni poravnavi: Goleš Janko, stojničar v Novem mestu, Lupša Ivan, trgovec v Ljubljani, Karlovška cesta 30.
Preklic likvidacije. Zvono, tvornica nogavic in trikotkanin v likvidaciji v Zagrebu, sklicuje izredni občni zbor za 11. maja, kjer bodo sklepali o nadaljnjem poslovanju društva. Predlagajo tudi iz-premembo firne ter razširjenje poslovanja družbe.
Občni zbori: šentjanffki premogovnik Andrej Jakil d. d. v Krmelju pri Št. Janžu 7. maja ob pol 12; Premogokopna združba Belokrajina v Črnomlju 7. maja ob 11 v Krmelju in Sil d. d. Rogatec v Ljubljani, Sv. Petra e. 68 14. maja ob 19.
Novosadski tramvaj je lani prevozil 4 milijone 643.348 potnikov (1936 3,915.423) ter so dohodki znašali 4,283.911 (3,601.696) din. Čisti dobiček tramvaja znaša 268.820 din. S 1. januarjem 1936 je bila tramvajska tarifa znižana od. 25, oz. 2 na 1 din.
Italijanska zunanja trgovina. V prvih 3 mesecih letos je znašal uvoz v Italijo 3.08 (lani 2.86) milijarde lir, dočim je znašal izvoz 1.91 (1.7) milijarde lir. Uvozni presežek se je le malo povečal od 1.16 na 1.17 milijarde lir. V teh številkah pa ni upoštevana trgovina s kolonijami. V trgovini s kolonijami je znašal uvoz v Italijo 66.6 (5L9) milij., izvoz tja pa 610 (582) milij. lir, tako da je znašal izvozni presežek 543 (522) milij. lir.
Češkoslovaški izvoz lesa. V marcu je znašal izvoz lesa iz Češkoslovaške 10.857 vag. (februarja 11.831 vag.) v vrednosti 47.03 (45.39) milij. kron. V prvih 3 mesecih je znašal izvoz lesa 34.119 (lani 25.558) vag. za 134.86 (92.34) milij. kron. Ima Češkoslovaška tudi znaten uvoz, ki je znašal marca letos 1.218 vag., februarja 1.408 vag., v prvih 3 mesecih letos 3.170 (2.453) vag.
Licitacije: Dne 30. aprila bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo lesenih prenosnih barak. — Dne 9. in 23. maja bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amo-nijakovega solitra; dne 20. maja pa za dobavo navadne smole. — Dne 14. in 28. maja bo pri Tehnični komisiji br. 1 na Vrhniki licitacija za nabavo smrekovih gred in desk. — Dne 27. maja bo pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo strehe na magacinu na Ljubljanskem polju.
Najučinkovitejše zdravilišče
ftadto Tfterina, La$ho
Odprto celo leto. Nizke pavšalne cene. Zahtevajte prospekt
Borza
Oenar
Dne 27. aprila.
Ljubljana — tečaji s
Amsterdam 100 hol. gold. . . .
Berlin 100 mark......
Bruselj 100 belg ......
Curih 100 frankov . . . . . London 1 funt .......
Newyork 100 dolarjev . » « .
Pariz 100 frankov .....
Praga 100 kron .«■<». Trst 100 lir ... „ ... .
pri m o m :
2413.66—2428.20 1743.08—1756.91 731.20— 736.26 996.45—1003.52 215.88— 217.93
431)6.--4342.32
134.77— 136.21 150.83— 151.93 227.25— 230.33
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20-238.80.
Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu v Ljubljani malenkostno popustil na 8.60—8.70, znatueje pa v Zagrebu na 8.47—8.57 in v Belgradu na 8.475—8.575.
Grški boni so beležili v Zagrebu 27.90—28.60, v Belgradu 28.15—28.85.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo maja 14.395—14.595, za konec maja pa 14.39 do 14.59.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,439.233, v Belgradu 4,400.000 din. Prometa v efektih izkazuje Belgrad 2,450.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 13.45, London 21.69, New York 435.125, Bruselj 73.325, Milan 22.90, Amsterdam 242.05, Berlin 175, Dunaj 49, Stock-holm 111.775, Oslo 109, Kopenhagen 96.825, Praga 15.14, Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.59, Buenos-Aires 114.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98.25—100, agrarji 02—63, vojna škoda promptna 480—482, begluške obveznice 93—94, dalm. agrarji 9(2 denar, 8% Blerovo posojilo 96 do 98, 7% Blerovo posojilo 92—92.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7325 denar, Trboveljska 195—205.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100 (99), agrarji 62.25 denar, vojna škoda promptna 481—482, za konec aprila, maja in julija 480—482, begluške obveznice 93.25 do 94, dalm. agrarji 92 denar, 4% sev. agrarji 62 denar, 8% Blerovo posojilo 96—97 (96.50), 7% Blerovo posojilo 92—92.50 (92.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7325 denar, Priv. agrarna banka 195—200, Gutmann 60 do 65, Tov. sladkorja Bečkerek 500-600, Osj. sladk. tov. 105 denar, Dubrovačka 370—400, Jadranska plovba 375—405, Ocean i a 600 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investi cijsko posojilo 100—100.25, agrarji 62.50 denar, vojna škoda promptna 481.25-^181.50 (482, 481.50), za konec junija (481), begluške obveznice 93.75 do 94 (94), dalm. agrarji 92.50—92.75 (92.75), 8% Blerovo posojilo 96.50 denar, 7% Blerovo posojilo 92.50—92.75 (92.50), 7% stab. posojilo 99—100. Delnice : Narodna banka 7350 blago, Priv. agrarna banka 225.25 denar (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč. 198—202, srem. 197 do 199, ban. 192—198, bač. potiska 200—203. Moka bač ban. Og, Ogg 290—300, 270—280, 250 do 260, 230—240, 200—210, 120—125, srem. slav. Og, Ogg 287 50—297.50. 267.50—277.50, 247.50—257.50, 227.50—237.50, 197.50-207.50, 120—125. Otrobi bač. srem. ban. 97—105. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
2ivina
Spomladanski plemenski sejem rodovniške »ovedi pincgavske pasme v Ormožu. Kraljeva lanska uprava dravske banovine v Ljubljani priredi v sredo, dne 4. maja t. 1., dopoldne na sejmišču v Ormožu, okraj ptujski, plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme. Na ta sejem bo prignano večje število dobre plemenske živine, osobito mladih plemenskih bikov od 12 do 24 mesecev starosti. Vsem interesentom je na ta način dana izredna priložnost za nabavo res dobre plemenske živine. — Vse nadaljnje informacije daje Zveza sclekcijskih društev za pincgavsko govedo v Ormožu.
Mariborski sejem 26. aprila. Prignanih je bilo 2 konja. 8 bikov, 116 volov, 323 krav in 9 telet; skupaj 458 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 4.25—5.50, poldebeli voli 3.75—4.75, plemenski voli 4.50—0, biki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debele 4—4.90, plemenske krave 4—5.25, krave za klobasarje 2.50—3.25, molzne krave 3.75 do 5, breje krave 3.50—t, mlada živina 4.50— <>, teleta 5.50—7.50 din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 207 komadov. — Me sne cene: Vdovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso I. vrste 10 do 14, II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din za 1 kg.
Živinski sejm v Ptuju 25. avgusta: volov prignanih 33, prodanih 8, kg 3.50—5, krav 198, prodanih 69, kg 2—4.25, bikov 6, prodani 3, kg 3.50 do 3.75, juncev 25, prodana 2, kg 3.50—4, telic 76, prodanih 25, kg 4—4.75, konj 58, prodanih 11.
Svinjski sejem v Ptuju 25. aprila. Svinj prignanih 65, prascev 127. Cene: prasci 6—12 tednov 60 do 120 din komad, pršutarji 7.50 din za kilogram. Plemnski prasci po 6—6.75 din za kg.
Živinski sejein v Metliki 20. aprila. Prignano je bilo bolj malo živine, ker je slabo vreme, in tudi kupčije je bilo malo sklenjene. Cene: voli I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4 din; druga živina na čez: krave od 1000 do 2000 din, junice tudi od 1000 do 3000 din; bilo je tudi več malih prašičev za pitat. Cene so jim bile sledeče:
2	meseca stari po 150—200 din komad, 4—5 mes. do 300 din komad, teleta po 6.50 din za kg žive teže; goveje meso 10 din, teletina 12—14, svinjina 14, špeh suh 18, sveži 12—14, suho svinjsko meso 16- din, mast 17, goveje kožo I. vrste 10, II. vrsto 9, III. vrste 8 din za kg.
Živinski sejem v Dobjem pri Planini v okraju Šmarje pri Jelšah dne 23. aprila t. 1. Dogon: 59 volov, 49 telic, 45 juncev in 114 krav. Cene naslednje: voli I. vrste do 6.25 din, II. vrste 5.25, III. vrste 4 din; telice II. vrste 4.25 din, III. vrsto 3.50 din, krave II. vrste 4 din, III. vrste od 2 do
3	din in junci do 4.50 din za 1 kg žive teže.
Živinski sejem v Novi cerkvi pri Celju dno 21. aprila t. 1. Voli 5.50 do 6 din, krave 4 din do 4.50 in telice 5 din za 1 kg žive teže. Sejem je bil slabo obiskan.
Kulturni obzornik
Knjiga o spolnih zadevah
Dobili smo knjigo o spolnih vprašanjih, ki jo je spisal vsem našim č.itateljem dobro znani zdravniški pisatelj dr. Anton Brecelj, in ° kakršni je sanjal že največji organizator ljudske prosvete dr Krek in jo skušal po svojih močeh nadomestiti pokojni veliki nadpastir dr. Anton Bonaventura Jeglič. Škofova brošura je svoj čas vzbudila neupravičeno razburjenje in hinavsko zgledovanje, in so jo nasprotniki izrabili za eno najgrših borb proti njemu. Zanimivo je, da ji današnji znanstveniki kot na pr. univ. prof. dr. Kostič iz Belgrada, priznavajo veliko življenjsko vrednost ter navajajo iz nje cele odstavke kot pravilna zdravstvena vodila. Da hoče pisatelj dr. Brecelj nadaljevati v duhu Jcgli.evega namena, toda s strokovno vednostjo zdravnika, je razvidno že iz tega, da knjigo posvečuje spominu nadškofa Jegliča, »našega narodnega buditelja in voditelja« Knjiga je namenjeno najširšim ljudskim plastem, saj je izšla v založlii Mohorjeve družbe, ter je nastala iz žive potrebe po takem delu, pa tudi iz življenjske skušnje pisateljeve in njegovih predavanj slovenskim bogoslovcem, ki potrebujejo poduka za »dušnopastirsko zdravstvo«, za razumevanje duševnih konfliktov, ki imajo cesto svoj vzrok prav v spolnem vprašanju Sploh je s spolnostjo zvezano vse polno druge problematike i/ psihologije, nravoslovja, modroslovja itd. Zato se je pisatelj obrnil za pomoč v teh področjih na strokovnjake, kakor so vseučilišči
prof. in predsednik slovenske Akademije dr. A. Ušeničnik za modroslovje, in sedanji nadškof belgrajski dr. Ujčič za nravoslovje. Rokopis je pregledal in priznalno odobril tudi škof dr. Rožman. Da bi bila knjiga kar najbolj popolna tudi z vzgojne strani, je družba napr pregled še zastopnike staršev, gospo in
za rav-
■po
tudi z vzgojne strani, je družba naprosila pregled še zastopnike staršev, gospo in g. natelja Osano, ki sta s svoje strani odobrija kot praktična vzgojitelja družine knjigo t_er_ jo s tem priporočila zlasti našim staršem, ki jim je poverjena tudi spolna vzgoja svojih otrok. Prav starši se po navadi tako malo zavedajo te svoje dolžnosti ter so krivi, da otrok dobi spolni
fioduk drugje in na drugačen način, kar ga ahko pokvari za vse življenje.
Po prelepem uvodu o prečudni smotrnosti življenja nas dr. Brecelj pelje najprej v snovanje naruve same pri ohranjenju življenja. Navaja spajanje stanie za novo življenje: rodne kali in oploditve v vsem živstvu, zlasti v višjem (živalstvu), zakonitosti dedovanja ali na-slednosti (Mendlov zakon) pri živalih in rastlinstvu, nakar preide k dedovanju pri človeku z ozirom na dedne bolezni. Poglavje o življenju od znotraj skuša pokazati razloček med živalsko spolnostjo in človeško, ki se od nje razlikuje po več vidih: nagon ni nujen, ni slep, ni urejen, zato ga je treba urediti z ozirom na smoter in po pameti. Izživljanje je sicer naravna pravica, ni pa dolžnost; brez telesne škode se človek lahko vzdrži. To je nekak osnovno fizološki in psihološki uvod; od VI poglavja dalje pa je predmet zgolj spolno izživljanje z vso vednostjo o njem: najprej o spolnih napravah, o spolnem zorenju in »spolni stiski«, in o vzrokih spolne rnzličnosti. IX poglavje je posvečeno zakonu, kjer so napisane pametne
besede proti svobodni ljubezni kot družabnemu samomoru! Deseto poglavje »Čarnousodna igra« govori o »spoltevanju«, izraz, ki že sam razodeva, da zakon razumeva preveč enostransko fiziološko in ne tudi erotično. Prav tu bi si želeli še prev poudarka — morda celo poglavje — o zakonu kot ljubezensko t e 1 e s-no-duševni zvezi. Dalje govori pisatelj o rodnih in nerodnih časih (s Knausovo razpredelnico), od spočetka do poroda, o porodu in porodnih nevarnostih. PoseDej označuje pisatelj spolne bolezni, zablode in zlorabe. Važna za pravilno urejanje življenja so poglavja o pogojih srečnega življenja, o pravšnih in nakaz-nih družinah, o spnkedranem življenju, o hot-ništvu v preteklosti in sedanjosti, o jedru ženske samovzgoje in o spolni vzgoji sploh. Prav to zadnje poglavje je izredno važno, ker nalaga dolžnosti staršem, da tudi spolno vzgoje svoje otroke. In prav zanje je pisana ta knjiga, ki naj izpolni usodno vrzel v naši poljudni prosveti. Spolni poduk je potreben in more biH samo koristen, potrebuje pa seve trdne vzgoje in pametnega mentorstva. Pač pa ima pisatelj malce drugačno mnenie o skupnem šolanju (koedukaciji) mladostnikov kakor papeževa okrožnica, zato je na njegovo željo dodalo uredništvo še izvleček iz nje. — S tem je zdravniški opis spolnega življenja končan. Pisatelj je dodal samo še sklepne besede, kjer označuje svoj namen napisati samo »kažipot preko nevarnih zmed in mamilih zapeljav v zdravo življenje«. obenem pn napeljuje inteligentnega bravca k drugim znanstvenim virom , ki jih dodaja na koncu Pisal pa je knjigo tudi v uteho tistim »vrlim in junaškim mladeničem in mladenkam, ki se prostovolino odrekajo vsa-
kemu osebnemu spolnemu izživljanju iz višjih in nesebičnih nagibov: bodi jim zvesta svetovalka v izvrševanju njihovega duhovnega očetovstva ali materinstva pri zanemarjeni in zapuščeni mladini.« — Potrebna je taka knjiga zlasti našim vzgojiteljem, na prvem mestu staršem in učiteljem, pa v prav taki meri tudi duhovnikom »duhovnim očetom«, in vsem, ki jih zanimajo največje skrivnosti človeškega življenja — življenje samo in njega obrana.
Pomniti moramo, da je knjiga predvsem zdravniško delo, knjiga o funkcijah in smotrnosti spolnega izživljanja. Knjiga bo prišla prav vsakemu, aa ne bo segal po zakotnih židovskih brošurah ali po cerkv. prepovedanih knjigah, kakor je Vanderveldov »Popolni zakon« in podobnih knjigah, ki so se že pojavile na našem knjižnem trgu. Tudi v tem je velik
Comen knjige, še posebno vrednost pa ima njiga kot slovensko poljudno znanstveno delo. Prav tako pa je tudi svojevrstna po izrazitem slogu. Mnogo slovenskih zdravniških terminov je dr. Brecelj že uveljavil pri nas, in mislim, da je tudi v tej knjigi več novih, ki se bodo morda ohranili So pa vsakemu razumljive, bolj kot tujke, ki se jih je znal čudovito izogniti. kar ima tudi svojo veliko ceno v današnjem času, ko hočemo razširiti in poglobiti
predvsem tudi svoj besedni zaklad in to iz svoje besede same. Tudi v izrazoslovju je Brecelj tvoren, le da bi včasih v delikatnih primerih
želeli nežnejšega izraza tam, kjer prijemljivu nazornost prehaja v robatost. Knjiga ima 2^4 strani ter je bogato ilustrirana Stane broš. 88 din (za ude 66 din), vez. 104 din (za ude S8 dinarjev).
Oviedo
IARCELONE
vzŽ-larragone-fortosa
Yvmaroz-
rAlCa/šff/e^VhiSblrt.
ilicante
'N Penarroya
J O Rio Tinto / _. k.. ^
' Seville
Huehra '

Antequer$
rCačf/Je.
tG/bna/tar }Cevta—
Nam se zdi kar naravno in samo po sebi umevno, da zdrav Človek more s svojim nosom vohati. In se nam to nič čudno ne zdi. Vendar pa se tudi tukaj potrjuje stara skušnja vseh učenjakov, da so najtežje tiste reči, ki se nam sprva zde najbolj preproste. Kaj se prav za prav dogaja v človeškem nosu, tega znanost do današnjih dni še ni docela pojasnila in spoznala.
Večkrat (»stavim pravimo, da »vijolica lepo diši« in da »gnilo jajce smrdi«. Pa smo s tem vse povedali, kar smo vedeli. Znanost pa bi rada odgovorila na vprašanje, zakaj je tako, zakaj eno diši, drugo pa smrdi. In na to vprašanje znanost še ni vedela odgovora. Prav nič ne vemo, zakaj človeški nos posamezne duhove med seboj spoznava in razlikuje, kakor tudi ne vemo, zakaj naš nos nekatere duhove zazna, drugih pa sploh ne.
Znanost dandanes pozna že kaka dva milijona raznih kemičnih spojin, med katerimi pa jih je nekako petina, ki vplivajo na naš nos. Vse druge kemične spojine 6e za naš no6 nič ne zmenijo, ali bolje, naš nos se zanje ne zmeni. Zakaj to, tudi tega ne ve naša znanost. Pač pa je znanost dognala, kje je tisti konec človekovega nosu, ki za-jemlje duhove in jih zaznava. Sedež vonja je v gorenjem delu nosne sluznice, ki vsa skupaj ni večja kakor 5 kvadratnih centimetrov. Snovi, ki se v obliki nekakih plinov širijo po zraku, zaidejo tudi v nos. Tukaj razdražijo sluznico. Oba živca potem ta vonjavi dražljaj sporočita naprej možganom, nakar človek začuti tisti vonj, to se pravi, da je zaduhal.
To je torej dognano. Kako pa nastane dražljaj, o tem se znanost še prepira; mora se zadovoljiti s teorijami, katerih je več. V zadnjem času nekateri znanstveniki zagovarjajo teorijo, da so pri duhanju udeleženi nekaki električni valovi, ki izhajajo od stvari, ki diše. Vendar pa doslej še nobena teorija ni bila dokazana. Zato še dandanes ne vemo, kako prav za prav nastane tisto, ko človek pravi, da je kaj zaduhal.
Kaj pravi kino
V Malici
»Pod črno krinko«, film. ki je po vsebini že skoraj znan iz sedaj izhajajočega romana v »Slovenskem domu«, je izdelan jako stvarno kot nekakšna reportaža, ki ne vsebuje pomembnejših igralskih veličin. »Pod črno krinko »obravnava ameriški škandal, ki je pred pol leta razburjal ondotno javnost, ko je bil govor za izbiro novega člana vrhovnega sodišča, pa so listi dognali, da je Roosevveltov kandidat Owens Član skrivne teroristične družbe »Ku-KIux-Klana«. Seveda je bila ta nasilna družba središče vsega zanimanja in prav tedaj je nastal ta film. V njem vidimo U6odo ameriške rodbine, ki vanjo posega ta »črna legija«. S pretvezo, da delujejo za delovne možnosti Američanov, izvablja zveza zarotnikov ljudi v svoje vrste, ki jih zahrbtno terorizira, tako da dotična žrtev ne more drugega, ko da se pokorava navodilom nasilniške tolpe. Strašne so posledice za domove in srečo najpotrebnejših, ki so tako po nedolžnem zašli v mreže »Ku-Klux-Kla-na«, kar je tudi poglavitni smisel pričujočega filma.
Paul Muni se je vrnil v Ameriko
Sloviti filmski igralski mojster Paul Muni, ki si je s svojimi stvaritvam kot Pasteur v filmu istega imena in v več drugih umetninah tudi pri nas osvojil simpatije ljubiteljev resne filmske umetnosti, se je e parnikom »President Roosevelt« te dni vrnil v Ameriko. Potoval je več mesecev po Evropi, Severni Afriki, Egiptu, Palestini ter Turčiji. Iz New Yorka je Muni takoj odpotoval v Hol-lywood, kjer bo v začetku maja pričel z delom za svoj novi veliki film. Kakšno vsebino bo to novo Munijevo delo imelo, še ni znano. Režiserji War-ner Brosove družbe, pri kateri je Muni stalno angažiran. so mu predložili enajst različnih rokopisov za nove filme, da se sam odloči za tistega, ki mu bo najbolj odgovarjal. Muni je eden izmed redkih igralcev, ki uživa pravico, da si filmske snovi lahko sam izbira. Novi Munijev film—kakšen bo, še ne vemo — l>o izdelan še do konca letošnje sezone in ga bomo videli jeseni ali pa prihodnjo zimo tudi na naših platnih.
Kakor pa je znano, je vonj pri civiliziranih narodih mnogo slabše razvit kakor pa pri naravnih narodih. Tudi pri naravnih ljudeh je vonj mnogo slabše razvit kakor pri večini živali, zlasti štirinožnih. Zato smo se navadili reči, da naš nos ni kaj prida. Vendar mu delamo s takim govorjenjem grdo krivico. Prav zadnje čase so preiskave človekovega duhanja dognale, da je človekov nos vkljub vsem pomanjkljivostim vendar le čudovito natančen. Napravili so namreč mnogo poskusov z naravnimi in umetnimi predmeti, ki diše. In so dognali čudovite stvari. Tako so n. pr. dognali, da je človeški nos zajel manj kakor en stobilijon-ski del vanilina ter ga zaduhal.
Značilen je poskus z merkaptanom. Merkaptan je kemična spojina, ki strašno zoprno diši. To eo znanstveno povedano alkylsulfhidrati. Kakor rečeno, ta stvar res grdo smrdi. Pa ga je človeški nos zavohal, ko so ga v veliko dvorano razpršili
komaj toliko, da ga s prostim očesom skoro videti ni bilo. Razpršili so ga komaj eno petinko mili-grama, in vendar ga je človek zavohal. Kakor je torej iz teh zgledov razvidno, je naš nos precej natančen aparat. Zato nikakor ne gre, da ga človek kvari in muči, kakor ga mučijo nekateri, ki tobačni dim spuščajo skozi no6. Tako kajenje, če človek tako dolgo kadi, škoduje njegovemu vohu.
Zakaj pa je človeku dan dar voha, to je znanost že davno dognala. Nikakor ni gol slučaj, da je Stvarnik človeku dal voh in okus takoj ob »vhodu« v človeško telo. Občutljivi nos je nekaka kontrolna straža, ki človeka takoj posvari, kadar bi človek hotel jesti kaj takega, kar bi utegnilo škodovati. Tako ga nos posvari, če je jed pokvarjena, če je zrak v sobi pokvarjen (n. pr. s plinom!). Sploh je dober nos vedno na straži za človekovo zdravje.-
Ribe prenašajo pošto
Ribiški zavod univerze v Oslo je pred nekaj časa napravil zanimiv poskus z ribo, ki ji je dal prenašati pošto. V ta namen si je izbral lososa. Na hrbtno plavut so lososu privezali gumijasto vrečico, v kateri je bilo malo pisemce. V pismu pa je bilo napisano, da je bilo to pismo odposlano iz Oslo in da je vsakdo, ki bo ribo ujel, na-prosen, da to takoj sporoči univerzi v Oslo, ki naj ji pošlje tudi pismo z gumijasto vrečko vred. Pošiljatelj naj natančno zapiše, kje in kdaj je ribo ujel, prav tako naj pa zapiše še druge značilne in važne opombe.
Sedaj je ribiški zavod v Oslo res sprejel poročilo, ki je prišlo iz male naselbine ob obali Belega morja, da so tamkaj ujeli lososa, ki je imel na hrbtni plavuti privezano gumijasto vrečico. V tej vrečici so našli pismo univerze v Oslo. Na podlagi tega poročila je ribiški zavod sedaj vsaj približno dognal, kod je riba med tem časom plavala. Kakor 6o izračunali, je losos v pol leta
preplaval celih 4500 kilometrov daleč. Losos je plaval okoli Severnega rtiča. Od tukaj je najbrž pod ledom preplaval Barentovo morje in Belo morje, nakar je plaval in plaval, dokler ga ni zadela usoda.
Ta prvi uspeh je ribiški zavod močno opogumil. Zato hoče ta norveški ribiški zavod za prihodnje v korist norveškega ribištva še bolj opazovati losose, ko se drste. Sklenili so, da bodo spustili v morje še več takih pisem, ki jih bodo nosili lososi, da tako doženejo veliko skrivnost, kod V6e popotuje ta riba. Sodijo pa, da ta riba preplava vsa morja okoli naše zemlje ter hiti za svojim nagonskim ciljem in se zopet vrača nazaj.
Po pravici smo lahko radovedni, kakšne uspehe bodo rodili ti poskusi. Če 6e bodo ti poskusi posrečili, bomo glede svetovnega popotovanja rib vsaj toliko poučeni, kakor smo dandanes poučeni glede ptičjega leta, odkar 60 uvedli obročkanje ptičev.
Židovski mesarji v Budimpešti
Znano je, da po judovskem obredniku Judje ne smejo uživati drugačnega mesa, kakor le tako, ki je bilo prirejeno po določilih judovskih obredov. Tako prirejen živež 6e imenuje z judovsko besedo »košer«, to ee pravi pristno, pravilno prirejen. Judje na primer živali ne koljejo tako, kakor je drugod navada, marveč na svoj način, ki je v judovskem obredniku strogo določen. Judovski mesar zveže živinče, da leži na tleh in se ne more ganiti. Nato mu z ostrim nožem prereže goltanec do hrbtenice, kar je gotovo veliko mučenje živali, ki ni nič omamljena. Tako klanje je bilo v navadi povsod, kjer je bilo veliko Judov, da so ti dobivali lahko »košerno« meso. Mnogokje so tak način klanja živine že davno odpravili. Zlasti pa so odpravili tako klanje, ki je veliko mučenje živali, tam, kjer so delali protijudovske postave.
Pretekli teden pa je tudi madžarski kmetijski minister za vso madžarsko državo prepovedal tako klanje. V Budimpešti je že poprej nekaj dni ta prepoved stopila v veljavo. Judovskim mesarjem so tam že prepovedali prihajati v klavnico. Te dni Je madžarska zbornica kmetijskemu ministru predložila spomenico, ki je v njej dokazano, da so skoro polovico V6eh živali v Budimpešti zaklali judovski mesarji po svojem obredniku. Nič manj ko 49.5% vseh v Budimpešti zaklanih živali je bilo na judovski način zaklanih. Tako je večji de! krščanskega prebivalstva Budimpešte skozi leto in dan moral jesti »košerno« meso, čeprav^ se tega nihče ni zavedal. Ta visoki odstotek »košer-nega «mesa v Budimpešti prihaja od tod, ker so Judje od vseh gostilničarjev zahtevali, da morajo prodajati in kuhati »košerno« meso, če hočejo, da bodo v njihove gostilne hodili tudi Judje. Tako eo Judje, dasi so manjšina, tudi v tem pogledu vladali v Budimpešti.
V Budimpešti, kjer živi kakih 200.000 Judov, je seveda ta ukrep madžarske vlade povzročil veliko razburjenje med tamkajšnjimi judovskimi prebivalci. Nekatere judovske družine so si nakupile za 2 tedna »košerne« mesne hrane, drugi pa, ki se hranijo po gostilnah, so postali vegetarijanci ter nočejo uživati mesa, ki ni pripravljen na judovski način. Judovska verska občina je takoj
vložila na obe madžarski zbornici svojo sj>ome-nico, ki v njej trdi, da je tak ukrep zoper ustavo in postavo. O teh ukrepih je bilo mnogo govorjenja tudi v zbornici poslancev, kjer je vladni poslanec naglašal, da tak ukrep nikakor ni naperjen zoper Jude, marveč ustvarja le enakopravnost krščanskih ljudi, medtem ko so doslej kristjani morali jesti tako, kakor so velevala judovska določila. Sploh je treba končati s tem, da bi se Judje mešali s kristjani. Judje so posebno pleme, ki mu nihče nič noče, zahtevamo pa, da se Judje ne vtikajo v zadeve krščanskega prebivalstva, ki med njim prebivajo.
Prve protijudovske postave na Madžarskem se pričenjajo pri klanju živine, vendar* 6o bile za Jude dovolj občutne.
40 radarjev v gorečem rudniku
V nekem rudniku v Grundy v Zahodni Vir-giniji, Združene države Severne Amerike, je nastala eksplozija, ki je zajela več rovov, v katerih je bilo več rudarjev. 40 rudarjev je v gorečih rovih zasulo. Reševalci 6o takoj začeli reševati, a 60 doslej rešili iz gorečih rovov samo 21 zogljenelih trupel, medtem ko so trupla drugih 19 rudarjev še v rovih. Nobenega dvoma ni, da 60 vsi mrtvi. Zaradi silne vročine tudi reševanje kaj počasi napreduje.
Sloveča Rembrandtova slika »Saskia pred ogledalom«, ki je bila te dni ukradena v nekem gradu blizu Londona. O tem smo že obširno poročali
Carneggie z letalom padel v morje
Poizvedbe za milijonarjem Andrewsom Car-negie-Whitfieldom, ki je pred kratkim izginil, so ostale do 6edaj brez uspeha. Niti razvalin njegovega letala ne morejo nikjer najti. Njegova žena še vedno izjavlja, da o moževi nenadni izginitvi ničesar ne ve. Malo čudno pri tem je to, da je naznanila, da moža ni, šele čez en dan in da se je, preden je šla na policijo, odpeljala še v Roosveltfields. Od tam je pripeljala domov avto svojega moža.
Domnevajo, da je Carnegie-Whiltfield po startu toliko časa letel proti vzhodu, da mu je zmanjkalo bencina in je aeiroplan padel v morje.
Koliko je vredna pleša
Civilno sodišče v Bramptonu na Angleškem je sodilo v zanimivi pravdi. Mistra Josefa Latchforda je zadela prometna nesreča, ki pa je razen kratkega živčnega napada bila brez posledic. Mr. Latchford se tudi za stvar ni več brigal, ko je naenkrat opazil, da mu lasje čudovito hitro izpadajo, dasi prej nikdar ni imel te nadloge. To je spravil v zvezo s svojo nesrečo in vložil tožbo proti šoferju, ki ga je povozil. Ko je prišel na razpravo, ni imel več niti enega lasu. Dasi strokovnjaki niso bili vsi istega mnenja, se je vendar sodišče postavilo na stališče, da sta šofer in nesreča kriva pleše mr. Latchforda, in mu prisodilo odškodnino 1500 din.
Avstralija bo odletela
Pomlad je čas viharjev in orkanov, ki dajo opravka zlasti karavanam in mornarjem. Posebno slavo so si pridobili viharji, ki divjajo vsako leto nad Avstralijo in nosijo s seboj več 6totisoč ton letečega peska, ki ga zanesejo večkrat celo tja v holandsko Indijo. Ta fini, rdečkasti puščavski pesek doseže včasih višino 7000 m in gre na pot čez Južno morje, kjer prevleče po otokih vse rastlinstvo na debelo s prahom. Samo na Novi Zelandiji cenijo, da je tega peska kakih 50.000 ton, kar seveda rastlinstvu močno škoduje. Zaradi ogromnih količin tega letečega peska govore, da bo »Avstralija počasi odletela«.
Francove čete predrle pri Teruelu
F R A I* C E
. ____ To u/o use „
št. 114:
Na milost in nemilost
Zmagoviti črni vitez se je sklonil nad padlega 'ter mu po viteški navadi pomolil bodalce pred nos.
»Ali se hočeš vdati, de Bracy? Odloči se, sicer moraš umreti.«
»Neznancu se ne vdam!« je odločno od-\ rnil de Bracy.
Tedaj se je zmagovalec še globlje sklonil k padlemu vitezu in mu na uho zašepetal nekaj besedi.
»Vdam sc nu milost in nemilost!« je takoj pohlevno spregovoril de Bracv.
»Pojdite v zunanjo utrdbo Ln počakajte tamkaj mojih nadaljnjih povelj!« je ukazal črni vitez.
»Naj ti vsaj poprej nekaj poročam, kar te bo vsekakor zanimalo. Vitez Ivanhoe leži ranjen v gorečem gradu Če ii micali
prideš pred njegova vrata.«
»Ivanhoe?« je zakričal črni vitez in zdirjal po stopnicah.
Cedric je s svojim spremstvom medtem vdrl v, grad ter užugul de Bracyjeve oborožence. De Bracy je najprej pobral s tal svoj meč ter snel svoi šlein v znamenje, da se jc vdal. Nato je stopil v zunanjo utrdbo, kjer jc meč' izročil Locks!cyju.
kjer je ujet. Če pohitiš po ozkih stopnicah gori,
Preteklo soboto so čete generala Franca severno Od Teruela začele močno ofenzivo. Na odseku pri Alfambri so Francove čete pod poveljstvom generala Marela na treh krajih predrle rdečo fronto. Južno od ceste, ki vodi iz Montalbana v Alcaniz, so Francovci zasedli več krajev, med njimi Canado in Aliago. V nedeljo so nato rdeče čete začele hudo protiofenzivo, ki pa so jo beli vzdržali, kakor jioročajo iz Salamnnke.
Rdeči so v soboto in nedeljo izgubili več sto mrtvih ter 700 ujetnikov, med njimi več višjih častnikov. Beli eo med drugimi zajeli celotno stot-nijo, ki je bila zakopana. Poleg tega so beli za-jeii eno pojx>lno municijsko skladišče in mnogo orožja. V ponedeljek eo beli nadaljevali svoj pohod v sovražno fronto.
Kakor poroča poročevalski urad nacionalističnega glavnega šlaba, so Francove čete predrle sovražno fronto na odseku, kjer so rdeči napravili
cel sistem jarkov, ki so bili zavarovani z betonom vala gosla vrsta žičnih ovir in tako imenovana vala gosta vrsta žičnih ovir in takoimenovana gnezda strojnih pušk. Beli so uničili vse te utrdbe lako, da so 6e v spretnem manevru rdečim približali za hrbtom ter jih napadli. Beli so predrli na 30 kilometrov široki fronti in so v 3 dneh prišli 23 kilometrov globoko. Prve tri dni so beli zasedli 470 kvadratnih kilometrov ozemlja.
Na fronti pri Castellonu pa so rdeči napadali ter so beli njihove napade odbili, kakor poročajo iz generalnega štaba belih. Kako trdo ravnajo rdeči z ubogimi prebivalci, je najbolj razvidno iz tega, da so bele čete v Pirenejih rešile smrti več jetičnih ljudi. V glavni stan generala Solchaga, ki tam poveljuje, je prišlo 13 močno jetičnih ljudi, katere so rdeči pregnali iz zdravilišča za jetične bolnike. Nekateri bolniki so imeli hudo vročino.
Skrivnosti človekovega nosu
Zakai se pri nas ne razvija letalski šport?
Da je dvajseto stoletje stoletje tehnike, slišimo dostikrat. To je refren, ki smo ga navajeni, in največkrat ne pomislimo ob njem, kako važne so te besede za narode in za posameznika.
Zgodovina zadnjih desetletij nam kaže, kako so se dvignili nekateri narodi iz svojih ruševin ravno zaradi tega, ker so se o pravem času zavedeli velikega pomena tehnike: tehnika je bila tista moč, ki jim je dala vlado in veljavo v svetu. Pri nas pa se tega premalo zavedamo. In če s kom govoriš o tem, bo zamahnil z roko, češ kaj pa moremo za to. Premajhen narod smo, stisnjen med mogočne sosede. Medtem pa vedno bolj zaostajamo za življenjem v svetu.
Koliko je industrij, ki so se razvile v zadnjih desetletjih in ki pri nas sploh ne obstajajo. In rezultat je škoda, ki jo imamo sami. Bolj in bolj postajamo odvisni od tujcev. Poglejmo n. pr, avtomobilsko in radio industrijo ali pa film, s katerim so tako rekoč na stežaj odprta vrata tuji propagandi, ki je dostikrat naperjena proti interesom našega naroda.
Prav isto jc pri nas z letalstvom. Res je, da nimamo v Sloveniji nobene organizacije, ki bi razpolagala s'tako velikimi vsotami denarja, kakor je to v inozemstvu. Nimamo bogato opremljenih znanstvenih zavodov, v katerih bi se mogli naši strokovnjaki kosati z raziskavanji od drugod. Iz vsega tega pa še ne sledi, da je pravilno mišljenje, da moramo zaradi pomanjkanja sredstev vedno bolj zaostajati za napredkom!
Začetek ni lahak nikjer. Zato moramo tem boli ceniti prizadevanje ljubljanskega Aero-kluba, ki je v svojem prizadevanju za uveljavljanje letalskega športa dosegel lepe uspehe tako v letenju, kakor v gradnji letal. Žal je bilo vse to omejeno le na ozek krog članov, /.a začetek je bilo razumljivo, da se ni dalo delali v velikem slogu, ker ni bilo sredstev za to in ker je bilo število tistih, ki so se s svojim idealizmom borili za slovenski letalski šport, premajhno. Tako je za marsikoga, ki bi se za letalstvo zanimal, to velja še posebej za večino krajev izven centrov Ljubljane in Maribora, ostalo letalstvo knjiga s sedmimi pečati.
Vsekakor bi bilo prav, da se v bodoče začne tudi po deželi širiti zanimanje za letalstvo s članki, predavanji itd in da se omogoči obenem vsem, ki se zanimajo, tudi udejstvovnn je v letalskem športu .
Huda nesreča na Jezici
Ljubljana, 27. aprila.
Na železniški postaji na Jezici je bil uslužben kot delavec 32 letni Jože Kreclar, po poklicu čevljarski pomočnik iz Varaždina, stanujoč v Janševi ulici št. 5. Kreclar je imel nalogo obtesavati železniške pragove. Danes opoldne je stal na kupu pragov, pri čemer se mu je spodrsnilo, da se je prevrnil na tla. Pri padcu se je hudo ranil na hrbtenici tako, da je izgubil dar govora. Reševalni avto ljubljanski ga je prepeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
Obrtniško zborovanje sb i>!	v Škol i Loki
Preteklo nedeljo je bil občni zbor Združenja ..obrUiikov v Škof ji Loki. Udeležilo ee ga je 35 članov. Zbornico za TOI je zastopal predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin. Občni zbor je vodil predsednik g. Ivan Lotrič. Potek zbora je pokazal, da nekateri nalašč ovirajo resno delo za obrtnike. Z naravnost otročjimi stvarmi so skušali motiti občni zbor. Med temi je pa tri četrtine gospodov, ki za več let nazaj niso plačali članarine. Volitev to pot ni bilo, vendar je članstvo obsodilo razdiralno delo manjšine s tem, da je z veliko večino glasov sprejelo predlagani absolu-torij odboru.
Školja Loka
V soboto 30. t. m. bo v Loki proslava 25 letnice Gostilničarskega »druženja za ves škofjeloški okraj s pestrim sporedom in sodelovanjem godbe. Vabimo vse, da se udeleže tega družabnega večera naših gostilničarjev.
Jesenice
Pogrebno društvo za Jesenice in okolico. V ponedeljek je bil občni zbor Pogrebnega društva za Jesenice in okolico. Predsednik društva, gosp. Soušek, je podal poročilo o poslovanju in je med drugim navajal, da si je društvo v preteklem letu nabavilo pogrebni voz, ki je bil za Jesenice nujno potreben. Dalje sta poročala še tajnik g. Kleč in blagajnik g. Iskra. Iz blagajniškega poročila je
razvidno, da je društvo v svojem 11. poslovnem letu dobro gospodarilo, v moralnem oziru pa zelo dvignilo ugled društva na Jesenicah in v okolici. Gosp. Ralner je v imenu revizijskega odbora poročal, da je bilo poslovanje v najlepšem redu in predlagal odvezo, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor, v čemer je dokaz zaupanja, le blagajniško poslovanje je prevzel g. Rainer, v revizijski odbor pa Je bil izvoljen g. Vaupotič. Ob zaključku je g. Soušek pozval člane, da ae potrudijo za povečanje članstva za večji moralni uspeh društva in za koristi, ker je za primer smrti v družini odvzeta vsaka skrb za pogreb. Članarina znaša le 25 diu na leto, pristopnina pa po starostni tabeli.
Nihče ca to ne ve. Lansko leto je bilo v prvih pomladnih mesecih odslovljenih okrog 300 delavcev pri KID. Za odpuščene je bila to velika nesreča, toda vzrok dopustov je bil v pomanjkanju vode, ki se Je posušila na minimum. Če pa nastopi taka naravna sila, ni pomoči. Letos je voda še nižja, kakor je bila lani, dopustov pa hvala Bogu ni. Nihče tu ne pomisli, da je bilo nekaj ukrenjeno, da delavstvu zaradi pomanjkanja vode ni treba stradati. Ne, ni bila še zgrajena nova elektrarna v Mostah, ki je potrebni, pač pa je priskočila na poinoČ racionelna izraba plinov nove redukcijske peči. Ti plini nadomeščajo pogonsko silo vode ln tako rekoč omogočajo polno zaposlitev delavstva. Če bi te nove ureditve ne bilo, bi bilo delo ob tako nizkem stanju vode nemogoče. Nihče za to ne ve, dobro pa je, da se ve tudi za take pridobitve, ki so v korist ljudstvu in kraju.
'— Pri zaprtju, motnjah r prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Slovenj Gradec
Za tombolo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Slovenjem Gradcu vlada precejšnje zanimanje. Glavni dobitek avto »Opel Kadet« je že dospel ter je razstavljen občinstvu na vpogled pri tvrdki Smolčnik Ivana na Slomškovem trgu. Marsikdo si ga z zanimanjem ogleduje z željo, da bi bila njemu sreča mila ter mu naklonila tako dragocen dobitek, kakor je avto. Tudi drugi dobitki bodo lepi in bodo v kratkem dospeli, ter bodo tudi razstavljeni na ogled. Od zelo oddaljenih krajev Slovenije prihajajo že sporočila, da se nameravajo v večjem številu udeležiti naše tombole. Zato še vsakega našega prijatelja posebej opozarjamo na to izredno priliko.
Prikrojevalni tečaj. Združenje krojačev in čevljarjev v Slovenjem Gradcu priredi v začetku maja šiviljski prikrojevalni tečaj. Vodil ga bo banovinskl strokovni učitelj g. Knafelj Alojzij. Prijave sprejema in daje pojasnila tajnilk združenja g. Debelak Anton. Na tečaj se vljudno vabijo vse mojstrice in pomočnice.
Rečica oh Savmii
Dr. Anton Korošec častni občan. Občinski odbor je na svoji zadnji seji soglasno sklenil, da se voditelju slovenskega naroda, gospodu ministru notranjih zadev dr. Ant. Korošcu podeli za njegove zasluge, ki si jih je pridobil za slovenski narod, častno občanstvo občine Rečica ob Savinji, ki je ena največjih v gornjegrajskem okraju.
Sodni uradni dnevi dovoljeni. Na prošnjo občine, da bi se vršili mesečno po enkrat sodni uradni dnevi v Rečici, je ministrstvo ugodilo. S tem je izpolnjena želja naših občanov.
Nove vloge v naši hranilnici so na zadnji uradni dan narastle na 125.000 dinarjev.
F ram
Grožnje framskih JNSarjev v »Večerniku« s posledicami, ki jih bodo deležni naši pristaši ob morebitni politični spremembi, so še edino orožje, s katerim razpolagajo. Spoštovanja zakona itak niso bili nikoli vajeni. Če pa jih oblast prisili zadostiti zakonu, kriče po terorju. S presaditvijo spominske lipe se še vedno ne morejo sporazumeti. Če hočejo vedeti natančneje o tem, naj vlože predpisano kolkovano vlogo na nadrejeno oblast. Namigavanje na dve besedi, ki jih je baje izrekel naš pristaš v javnem lokalu, je obrekovanje. Naj kar blagovolijo javno sporočiti ime dotičnega in oni dve besedi. Nam je dobro znano, da sta vpisani v interpolaciji, o kateri smo že zadnjič poročali. Ko bomo zvedeli še za avtorje tega početja, bomo pa obračunali. Ker ste tako gostobesedni, nam pa v »Večerniku« izvolite povedati, kakšno priznanje za nacionalne zasluge ste poklonili onemu svojemu veljaku, ki se je še leta 1927 vneto zavzemal za ?Rudolfovo lipoc v Framu?
Lep dar. Med Ijudskošolsko mlndinn sta razdelila drevesničarja gg. Petek in Ledinek okoli 200 sadnih dreves brezplačno iz svoje drevesnice.
Letno telovadišče si je uredil framski fantovski odsek na občinskem zemljišču pri šoli. Telovadišče so visoko ogradili z deskami, ki jih je daroval mlinar g. Lešnik.
Spmct
Kaj je novega v ameriškem ptavalnem športu?
Kadar dobimo iz Amerike kako Športno poročilo, skoraj vedno vsebuje rekorde, svetovne rekorde in druge velike senzacije. Če pa taka poročila nekoliko kontroliramo, pa izgledajo precej drugačna.
Tako je na primer pred kratkim bila objavljena vest, da je Amerikanec Jack Kasley postavil fantastičen rekord v prsnem plavanju na 100 m, katero progo je preplaval v 1:08.6 To vest, ki je v vseh strokovnih športnih krogih vzbudila upravičeno presenečenje, so tudi točneje kontrolirali in se ie izkazalo, da je Kaslcy plaval na progi, ki je bila 25 jardov dolga. Jasno, da potemtakem ta svetovni rekord ni mogel biti priznan, ker se za te zahtevajo proge, ki so najmanj 25 m dolge. Čas 1:08.6, ki ga je dosegel omenjeni plavalec, pa je kljub temu velik in bi ustrezal v normalnem bazenu času 1:10 No, če takole pobliže pogledamo ta-le čas, pa ni več tako fantastičen.
Sploh pa moramo biti pri vseh uspehih, ki nam jih javljajo iz Amerike, zelo previdni. Pred nedavnim se je razširjala po svetovnem časopisju vest, da je Jack Medica preplaval 1500 m manj kot v 19 minutah in bi potemtakem prekosil svojevrstni rekord Aina Borga iz leta 1927. Toda pri kasnejših ugotovitvah se je Izkazalo, da omenjeni rezultat ni bil dosežen na predpisani 50 tn progi, temveč na progi, ki je merila 25 jardov.
V letošnjem avgustu bodo prišli ameriški plavalci zopet v Nemčijo. Izgleda, da bodo tudi na Dunaju nastopili, kar bi tamkajšnii športni krogi zelo radi videli. Njihov štart v Budimpešti je gotova stvar, no in ker leži Dunaj na progi, jc zelo verjetno, da se bodo tudi tam malo ustavili, V ameriški gardi bodo: Peter Fick, Edvard Kirar, Ch. Hutter, Ralf Flanagan (svetovni rekorder na 800 m), R. Hough in Adolf Kiefer ali Van der Weghe. V skokih bo nastopil ameriški mojster Al Patnik. o katerem pravijo Amerikanci, da je najboljši skakalec, kar jih je doslej svet videl.
Po športnem svetu
Odhod g. majorja Stefanoviča. Pred nekaj dnevi je odšel na svoje novo službeno mesto v Belgrad konjeniški štabni major g. Stefanovič. G. major je bil izredno ljubezniv in delaven športnik. Že v kratkem času svojega službovanja si je osvojil simpatije vseh, ki so prišli z njim v stik. Tudi njemu je naša Slovenija postala druga domovina. Za svojo družico si je tudi izbral Slovenko. Vzljubil je naše kraje, da se je težko ločil od njih. Posebno v prijetnem spominu bodo ohranili g. majorja naši športniki, katerim je bil zelo naklonjen. Marsikateremu klubu je brez njegove vednosti pomagal pri tej ali oni zadevi, kakršnih imajo naša športna društva mnogo. Bil je aktiven odbornik SK Ljubljane, ki bo težko našla namestnika v vojaških vrstah. G. majorju želimo
na novem mestu obilo uspeha In zadovoljstva! *
Švicarski in čoSki (Sokol) telovadci eo se preteklo nedeljo pomerili v Bazlu v telovadnih tekmah, v katerih so zmagali Švicarji s 086.85 točkami napram 073.25 točkam, ki so jih dosegli Čehi. Med posamezniki pa je zmagal Ceh Hudec, ki je dosegel 116.70 točk.
Šport v veliki Nemčiji. S priključitvijo Avstrije je velika Nemčija prejela na zadnji olimpiadi 41 zlatih, 36 srebrnih in 35 bronastih kolajn. Polovico od tega, in sicer 18 zlatih. 28 srebrnih in 20 bronastih kolajn je izvojevala bivša Avstrija.
★
Ulet planincev v Tatro. Vsako loto posojajo slovenski planinci vrhove Inozemskih planin. Zve7,a pln-nlnsJdli društev v Ljubljani se je odloČila loto« za pohod v Tatre. Izlet planincev je zvezan s kongresom Asooiaoile slovanskih planinskih društev, ki bo leto« v Pragi ob priliki proslave 50-letnice češkoslovaškega planinskega društvn. Odhod planincev Iz Ljubljane jo določen na soboto, dne 2. julija. V nodoljo zjutraj prispejo izletniki v Prago, kjer si hod« oglodali to znamenito uiesto. V poTiedljok. dno 3. julija, prične tura z vožnjo do Strbskoga Plesa, vzpon na Krivan, na Ryso itd. do nedeljo, dno 10. julija, ko je sestop v Novi Smokovee, povratek toga dne v Prago ln drng! dan, dna 11. julija nazaj domov. Preskrbljeno bo pre-uoftlščo, prehrana po nizkih cenah tn vodniki, tako da bodo imeli planinci užitka polno dneve v latrah. Stroški so srazmerno nizki ter bodo zunSnll za vos ča« okrog IROn din. vračunano voznino. prenočnino in nre-hrano. Podrobne informacijo prejmete v pisarni SPP, Ljubljana, Aleksandrova oesta 4-1. Prijaviti so morate najkasneje do 31. maja t. 1.. da so morejo pravočasno izvršiti vse predpriprave.
Skupščina Slovenskega planinskega društva bo v nedeljo, dnu IS. mnjn ob S.30 v veliki dvorani Narod noga doma v Celju s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnik«
in obračun, poročilo nadzornega odbora, določitev članarine, pristopnine In prispevkov za Glavni odlmr, proračun za leto 1938, reševalna služba, tzpromemba pravil v smislu sklepa zadnje skupščine, volitve Glavnega odboru, samostojni predlogi, slučajnosti. — Udeležencem skupščine Je odobren 50% iiopust pri vozni ceni. Na odhodni postaji se kupi cela vozovnica do Celja in obrnz.ee K-13. ki ga potrjuje skupščina ter v j a kupljeni vozni listok za brezplačen povratek. Predsestanek delegatov bo v soboto, dne 14. maja, oh 1G.30 v gostilniških prostorih Narodnega doina v Celju.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Kraji vni olimpijski pododbor v Ljubljani iinn drevi ob .'0 svojo redno sejo v pisarni Jugoslovansko ziniskoSportno zveze. Tyršcva cesta 1-tV. Prosimo vso vabljene, da se sigurno udeleže te seje.
LZSP (službeno). Seja upravnega odbora bo. v po-tek, ■-'!). t. m. v prostorih kleti »Emone.. Ker jo to poslednja šola prod občnim zborom, jo za vse odbornike strogo obvezna. Pričetek oh 18.30.
Kajak klub Ljubljana ho Imel v potek, dno 6. maja 1038 ob JO. url v rostuvruoitj «Prl sokolu, svoj VI. občni zbor z običajnim dnevnim rodom. Vabljeni tudi vsi oni, ki se zanimajo za kajak šport. — Odbor.
Moto flermes poživlja vso odbornike in člane, da se udeleže važnega sestanka dauos ob 'JO pri Sosliuu zaradi ocenjevalne vožnjo. — Načelnik.
Rad i o
Programi Radio Ljubljana t
Četrtek. 2H. aprila 12 Sodobna plesna glasba (pl.)
—	12.45 Poročila - 13 Napovedi — 13.20 Radijski Srn-mel - 14 Napovedi 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovenee (g. dr. Rudolf Kolarlč)
—	19 Napovedi, poročila — 10.30 Nae. ura: Športno predavanje — 19.50 10 minut znhave — 20 Koncert pevskega zbora .Ljubljanski zvon« — 20.45 Alford: Muzi-kalnu silita, humoreska (ploščo) — 21 Napevi južnih In severnih Slovanov (Radijski orkester) - 22 Napovedi, poročila - 22.15 Kvartet mandolin
Petek. 29. aprila: 11 Šolska ura: Jurjovanje, belokranjski običaji (g. Božo Hačič) — 12 Iz naše domovino (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koncert slovenskih skladateljov (Radijski orkester) — 14 Nnpovedi — 18 Ženska ura: Mlada žena v svojem domu (ga. Cilka Vrečko) — 18.30 Pesmico iz Pariza (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 13 Napovedi, poročila — 10.30 Nae. ura: Ustaja v bo-senskl Posavini (Ahmed Murathogovlč, knjiž.) — 19.50 Zanimivosti (g M. Javornik) — 20 Skladbe in lnstru-mentacije Filipa Bernarda. Sodelujejo: gdčnt. Poldlca Zupanova, Vidu Rudolfova, gg. Svetozar Banovec iu Roman Petrovčlč in povečan Radijski orkester, dirigent,: Filip Bernard — 21.80 Zvoki v oddih (Rad. ork.)
—	22 Napovedi, poročila — 32.80 Angleške plošče.
Dragi programi i
Četrtek, 28. aprila: Bclgrad-Zagrcb: 20 Nar. pesmi, 31 Simf. kone. — Praga: 19.13 Lahka gl , 19.55 Igra, 21.30 Jugoslov. napevi, 22.35 Fantazija za klavir in ork.
—	Varšava: 20 Lahkn g!.. 21 Ples. gl., 22 Komorna gl.
—	Sofija: 19.15 Klavir. 19.45 Ork. kone., 20.4.r> Bariton, 21.35 Lahka In plos. gl. — Budimpešta: 1S.10 Igra, 22.20 Oporni ork. — Trst-Milan: 21 Bonova opereta • Pajčovina« — Rlm-Bari: 17.15 Komorna gl., 31 Gledališki prenos iz Flrinze — Dunaj: 19.10 Zali. program, 20 Znb. kone., 21 Igra »Zmedeni čarovnik«, 22.40 Nar. in zab. gl — Berlin: 19.10 Sehubertove skladbe, 20 l'lo». gl. — Hamburg: 20 Francoski kone. — Lipsko: 19.15 Verdijeva onera «Othello« — Frankfurt: 19.10 Komorni kone. — Stuttaart: 19.15 Zab. gl., 20 Zab. prizori, 21 Filmski Slngerji.
Petek, 29. aprila: Belgrad: 20 Zah. kone., 21.20 Zagreb, 22.20 Chopinove klavirsko skladbe — Zagreb: 20 Orkester in solisti, 20.3" Kvartet. 21 Zbor, 21.30 Kvartet, 22.20 Ples. gl. - Praga: 19.30 Ork. kone., 20.30 Igra
—	Varšava: 20 Filh. kone. — Sofija: 20 Trio, 21.!» Lahka ki ples. gl. — Budimpešta: 19.50 Wagnerjeva opora Somrak bogov« — Trst-Mllan: 21 "Moderna idila« tn »Deviški obraz- — Ilim-Bari: 17.14 Novo plošče, 21 Simf. kone. — Dunaj: 10 30 Pueelnijeva opera 'Tnrandot-, 22.30 Zah. gl — Hamburg- 20.10 Zellerjeva oporota »Ptlčar —. Frankfurt■ 19.10 Operetna gl., 20.10 Igra, 21 Ork. kone. — Stuttgart: 20.18 Koczalskega skladb« za violino In orkester — BeromOnster: 10.2,"i Zab. gl., 20.25 Klavir. 21.05 Ettingorjeva opera «Juana«, 21.55 Operetna glasba.
Novo došii klavtrii
» S t: u g 1 « pri M B 5 u o r 1 e , Maribor, Gosposka ulica št. 56
Izredno ugodna prodala
Veliko manufakturno trgovino, izborno idočo, ustanovljeno 1885, na najprometnejšem vogalu trgovskega središča, zahodnega velemesta Jugoslavijo, na največjem križišču lokalnega in mednarodnega prometa, ■/. vpeljano, zelo lukratlvno izdelovatnleo posteljnih odej (na drobno In debelo) — prodamo s celotno zalogo knrontne inanurakturo. modnega in kratkega blaga, pletenin, posteljnih odej, z modornini, velikim trgovskim lokalom, skladiščem, pisarno, krasno opremo, portalnimi izložbami, obenem /. enonnrlstropno hišo za Izdelavo posteljnih odej, skladlfičem in stanovanjem - po najugodnejši ceni in pod kulantuiml pogoji. Prvovrstna, najsigurnojSn eksistenca ngllnim trgovcem — Resnim interesentom daje informacije: Poslovhlca Pnvlekovlč, Zagreb, Illea 144.
Kurenčkuva Nešha ma tud beseda
Verjamete, de sem jest zdej zadne nuč in dan u strah, de b me kašen fa-Ioti na ukradel. Pn-noč se še spat več na upam. Sam z enmu učesam še za-mežim, s ta dragmu pa cela nuč ukul pu sob škilem. Scer pr men b na d ubil uč tacga, de b se jim splačal ukrast Ampak tist šteri svetniki, ke sa že buhve kulk let kar brez nse skrbi stal dol ukul spumenika Matere božje na šentjakubskem trge, tud gvišen nisa mel nč drubiža, pa debelga mende tud ne, pr seb No, pa faloti s iz tega nisa dost sturl. Ke sa videl, de nimajo nč pud paucam, sa pa kar cele svetnike pupokal cokundpok in jih nekam udnescl. Z mana b pa glih tku lohka naredel. Kar pupokal b me, pa h kašenmu sta-rinari udnesel. Starinari tku usa ubrablena ru-putija pukupju. Neki b že dubil tud zame. No, in kua b mela jest pol ud tega? K večem moj mož b se mal uddehnou. ke b na mou več mene na glau.
Pa glih na šentjakubska fara maja tak pasjon. Sej nimama gfili buhve kua Pa še tistga sa nain fouš, kar mama. Pugleite! Šentjakubska knižencii so nam že zdauni udnesel, koker sem vam že enkat puvedala Tejater sa nam tud uzel. Zdej nazadne sa nam pa tli sc Šuštarja, edin ga, ke smu ga mel u Prulali, u kasna druga fara prestani. K sreč sem se jest zajnga ara
uzela in pugervala, de enga Šuštarja nam morja na usaka viža pestit No, ke sa videl, de z mana ni dober češne zobat, se ga pa nisa upal u kašna druga fara prestaut. Sej srna se douh časa zajnga rukal ke pa sem. Nazadne sem pa le jest zmagala, ke sem energičen na pauce stupila. Čloufe ha sme pestit, de b usak z nim pumetu, če ma prou nova metla, ke dober pu-meta. jest nisem še nekol nubehmu u čeva lezla, koker je pršlu zdej en čas u moda. Jest raj voreng na pauce stopem, ke nimam več zob. de b jih ptikazala, pa glih tku zaleže.
Undan enkat sva že z tnojmu možam tala reč prerešetavala, ke sem ga jest prašala, kua b on početi, če b mene tud kar ena lepa nuč ukradel, pa kam udnesel, koker sa naše svetnike. Pa veste, kua m je ta mrcina odgitvuru? »Bnh nej te jim pužegna. Sam za kua b te mel, ke s že čist iz furma K večem, če b te u kašen prusu pustaul, de b grahce strašila. Prtisu pa zdej še ni zrou. Asten, pol te zdej na morja še za nč nucat. Keder bo prusu zrou, bom pa že mal nate pumerkit, de na bo kdtt not skoču. koker sem, žalibog, jest. Jest že lohka mal pu-trpim = tabo, ke sem te že vajen, en drug b pa prec u jetka padu. Se b s tebe na glava nakopu c
Vite, tak sa dedci dondons. Misija, če hlače nosja. de sa po! že buhve kua Jest sem pa zmeri rekla: Nej nosja dedci hlače mi cest, duma jih borna pa me nusilc. In jest iisaka soja beseda držim, pa bom tud to držala, če gre zavle tega prou ceu svet u franže Tn je moja zadnn beseda.	.
No, zdej vam bom pa se naprej puvedala. kukn je bili prouzapron s tem Sterem svetnikom, ke sa kar naenknt zginel s tistga znamna Matere božje na šentjakubskem trge.
Jest še prec zamerkala nisem, de jih ni več na znamne, ke sem šla zjutri nn plač Ke sem pršla pn ke du tiste trafike nnsprnt šentjnkub-ske dekliške Stile, ke ena že bi prlrtna gespa not cigarete, taksene marke in druge take reci predaja, pa kar naenkat zaslišem. de me eden kliče:' -Gespa NeSka! Pejfe n" mal nniU
Sevede, jest stopem hiter not u trafika, ke sera bla ferbčna. kua se je zgudel, de morem bit jest zraven. Kumi sem na prag stupila, me pa že praša gespa trafikantouka, če sem že za-merkafa, de tisteh štereh svetniku ni_ več na znamne »Kar zginel sa. koker kafra,« jc rekla. »Ke sem tla zjutri trafika udprt, pa zagledam, de svetniku ni več na znamne. Kar paf sem bla, ke sem tu kunštatirala. Tu jih je mostu kdu ukrast. Sami nisa mogel nekamer jit, ke sa bli s kamna. Men je tku hodu zajne, de na morem puvedat. tltroc tlela ukul sa pa tud čist zbegan Kene, keder ni blu glih šule, sa sc tkn lušten ukul teh svetniku mance igral. Zdej se pa pud milem Bugam nimaja več kam djat, ke ni več svetniku, de b sc zajne skrival.«
»Kam sa pa vender zginel? Al nč na veste?« sem jest gespo usa začudena prašala. ke sem ven pugledala in vidla, de jih res hi več »U zemla se mende ja nisa udri, če prou sa mogel bit precej teški.«
»Kua se boja 11 zemla udri? Sej sa vender na kamne stal. Tu je ja nemugoče,« me je gespa zafrklna. ke sera taka nanmnast zinla. »ce jih ni kdu ukradu, se je pa raogti kašen čudež zgini it Tle jih ni več, pa je fertlk«
»Al pulcija že ve kej ud tega? Sej pulcaj nuč in dan tamla na ccst stuji, do vorenga dela. Ta b mogn ja vedet, knm sa prešli.«
»Nč natančenga še na veja. Prec zjutri, ke sem trafika odprla in tu zagledala, sem hiter skučila kela na Breg 11 pulcajska straženca in puvedala. kua se je zgudel. En čas sa me pulcaj i tnal debel gledal, koker de b m nn verjel Ke sem pa jest le naprej ta soje trdila, je pa stopu k meh tist. ke je na strn/enc za tn pe-ruga in m reku: »Gespa. mi mama že tlela u vadba črn na belem. Tud na sledu ima že tem ruktimauhnrjem. Guvort pa Se nč na smerna ud tega. Tku jc naš bofel. K.ar tih morma bit, pa gruntut, kukn b se jim pršlu du žiuga. De se pn nam na bo treba glih preveč glave
bel t, b pa tud vas prosu, de b nam šli na roka. Vi imate dober nus. Nekol na borna puzabil, kukn ste tistga Hruvatarja, ke je pu iblanskeh trafikah taksene marke kradu, hiter pugruntal in ga gor pred kavarna »Europa« aretiral. Še Šerfok Ilolmes b na biu kej tacga skp spravil, ke sa rekel, do je biu ta narbl_ brihten dedektif tega sveta. Jest vas prosem u imen celga našga derekejona: pejte nam na roka Če bo kašna nagrada za tu razpisana, ja bomn vam prznal, če hote pugruntal tega rukumauharja. Sej jih je blu prou gvišen več, ke en sam nn more kur štereh tku teškeli svetniku udnest, če _b biu prou Herkules. Asten, gespa, strite vi soja doužnost, mi bomo pa soja, pa boma dusegcl, kar mama za duseČt. Z Bugam!«
Jest sem tihlebila. de bom U9e strila. kar je u moj moč, pa sem šla,
»Pa mislte, de ga hote pugruntal? A mate kej upajna,« sem ja jest še prašala. preden sem šla na plac.
»Ni urag, de b ga nn pugruntala. Lepti vas prosem, gespa, če sem tistga Hruvatarja, ke je vender pu useb Iblanskeh trafikah taksene marke kradli, pa ga nubeden ni mogu pugrun-tat, jest sem ga mela pa njnscvaj u kremplch. Bom ja tud tega rukumauharja. ke nam kar cele svetnike krade pugrnntala. Kar brez skrbi budite, gespa. Veste, gespa Neška, je«t na ho-dera zdej nč več zvečer dam spat Kar tlela za uratem cela nuč čepim, kar u teme, pa škilem skuz klučaunca kela preke znamne Tu m na more uidet. Koker se bo prkazu, pa ga bnm že zgrabln za urat. koker sem tistga Hruvatarja gor pred kavarna Europa. Z mana se ni nč za špasnt.«
»Buli vam dej srečo, gespa. Keder ga bnle mel li pesteh in se vam bo izplačala tisto nagrada, pa na smete name puzabet, če hote dal za kašen likof Zdej morem jit pa hiter nn plac. Asten, adijalc	K N.
Glmbeilj flrden
pošilja svojo asistentko in svetovalko
Naravnost iz Londona pride strokovno izuče-na specialistka, da Vas pouči o najnovejših odkritjih salona ELIZABETH ARDEN.
O vseh vprašanjih nege lica in kože Vam bo dala zastonj nasvete in navodila na podlagi najnovejših metod. Ne zamudite prilike, ki se Vam nudi. Glede na kratko odmerjen čas bivanja v Ljubljani, Vas prosimo, da se javite pravočasno.
Cenjenim damam bo asistentka na razpolago od 3. do 7. maja v
DROGEROI ..ADRIA"
Mr. ph. S. BOHClč LJUBLJANA, Šelenburgova 1
Mali oglasi
Sferno za takoj absolventa tkalske Sole
s prakso kot
mojstra v pripravljanju za tkalnico pisanega blaga
(bombažastega in svilenega)
Pismene ponudbe pod »TZIP-4%47« poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Iliea 9.
Irsflc
za strope iz naj
boljšega uiaterijala, vezano s pobakreno žico izdeluje in dobavlja
los. R. Plin, Ljubljana
zaloga parhelov
Gradaška ulica 22	Telefon 25-13
llifžbodobe
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. - Pavel Bozovlčar, škofja Loka
Ključavničar, pomočnika
sprejme takoj Ivan Trll-ler na Bledu.	(b)
Dobrega hlapca
vajenega konj ln dela v gozdu, sprejme Oražem Jože, Ljubljana-Mosto. b
Trgovskega pomočnika
meSane stroke, vojaščine prostega dobrega manu-fakturista sprejmem takoj v stalno službo na deželo. Ponudbe z navedbo plače v upravo »Slov.« pod »Aranžer Izložb« št. 6610 (b)
Preddelavec
ki je delal že več let v sodavičaskt obrti, se takoj sprejme. Avtovozači imajo prednost. Pismene ponudbe s priporočili na upravo »Slovenca« pod »Stalna, dobra služba« št. 6691.	(b)
11
Pohištvo
i
Šperano orehovo spalnico
poceni proda Vehovec, mizar, Bevke, Vrhnika.
Spalnica
po'no vezana, orehova, politima, 7200 din, s 5 letno garancijo. Tovarna Malen-šek, Celovška cesta 258. 6
Opremljeno sobico
oddam gospodični. Kušar, Blelwelsova 15-111. (s)
V centru
ob sodnljl oddam lepo, sončno ln novo opremljeno sobo, separlrano, s kopalnico v moderni novi zgradbi. Informacije: Resljeva 4,	(s)
V sredini inesfa Ljubljane so naprodaj:
prvovrstne SfOVDHC paiTClC
odobrene od Mestnega poglavarstva.
Leže ob Poljanski cesti, Zarnikovi in Ciril-Metodovi ulici, ulici Stare Pravde, ob samostanu oo. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa; njih okolica je že vsa zazidana.
SlavblSCa merilo:
a)	6 parcel od 500 do 700 ms, predpis: strnjena zazidava za trinad-stropne visoke stavbe.
b)	3 parcele, 500, 500 in 000 m3, predpis odprti sistem za vile.
Krasna sončna lega, ffisti zrak. V bližini ni večjih prometnih cest, ne lovarn in ne železnic; tedaj ni prahu saj in okuženega zraka.
Prvovrsfeil, suh, peščen svet. ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta je dovolj peska za zidanje in gramoza za betoniranje, vsled tega velik prihranek pri stavbnih stroških. Deloma izpeljan vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija.
Naprodaj je tudi več parcel v Rožni dolini. Pojasnila daje:
F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, Prešernove« ulica.
Inštruktorja
za drugI razred gimnazijo ln 4. razred osnovne šole za prosto hrano ln stanovanje sprejme Roje Ljubljana, Triglavska ul' št. 9.	(u)
fijreflflHI
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra st. 6 telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov posestev gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)

Iščem tihega kompanjona
samo odvetnika, z majhno udeležbo, za dobro in solidno podjetje. Dopise na Publicitas, Zagreb pod »Obojestransko zadovoljstvo«.	(d)
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksadrova cesta St. 40 kupi takoj tn plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank tn branilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 8% obveznice, bone ter •rečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije
Stanovanja
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Kos, Idrijska 3	(č)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica SL 3

Mili
lili
Levoročni šivalni stroj
malo rabljen - prodam. Kos, Idrijska 3	(1)
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana. (1)
Harmonij
amerikanskega sistema — dobro ohranjen, prodamo. Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod št. 6556. (g)
I
Milostljiva!
Vaš krzneni plafič čez poletje shranimo, obehem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni ob prevzemu. — ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg št. 5 — telefon 20—05.	(r)
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi. Mozolji, ogrel, nečistosti obraza Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija« Novi Sad 144. — V apotekah in droKcrljah originalni karton 30 din
(epilepsija)
krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi tn najboljši uspehi so se dosegli z uporabo skoz! trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobližnja navodila daje lekarna Flšter, Osijek III.
Parketni odpadki
in odpadki od žage, popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, Telefon 22-44.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli ▼ največji Izberi že od Din 550*— naprej.
Nova trgovina
LJubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Sveža zajamčena jajca
zaboj 720 kosov 400 din franko voznina razpošilja G. Drechsler Tuzla
Mreže za postelje
dobite najceneje pri An-dlovie. Zaloga pohištva -Komenskega ulica 34. (1)
Svetovno znane nemške znamke
»BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromlrana In odporno emajllraua, a nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST A POSCH Maribor, Aleksandrova (4.
PŠENIČNE OTROBE
nadomestijo
SLADNI KALIČK1
ki so najlzdatneje krmilo za molzne krave. Dobite jih pri tvrdkl Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani, TyrSeva (Dunajska) cesta 33 v Javnih skladiščih (Balkan). (1)
PARKIH
dobavlja iti poklada nove, struži stare poceni in solidno!
FR. VRTAČNIK
prodaja parketov in parketnih odpadkov Ljub! ana, Masarvkova 23
Za birmo...
Darilo za celo Življenje
Obiščite
pomladanski beograjski sejem
od 30. aprila do 9- maja 1938. *
Največja jugoslovanska revija domače in svetovne proizvodnje. Najpopolnejša razstava poslednjih tehničnih pridobitev v industriji. Največja izbira.
Pojasnila daje Uprava beograjskega sejma — Sejmišče — Poštni predal 538 — Telef. 28-526, 28-8-2.
50°/o popusta na železnicah in ladjah.
Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice	/utl
nudi najceneje trgovina
H. N I Č M A N
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2
Mednarodni velesejem v Budimpešti
29. aprila — 9. maja Pregled celokupne madžarske Industrijske proizvodnje
1800 razstavljalcev, 7 služb, paviljonov inozemskih držav, televizija
50% no znižanje voznine
na madžarskih kakor tudi na jugoslovanskih državnih železnicah. Isto velja za brodove društva DGT. Velja za odhod do 9. maja ter za povratek od 29. aprila do 11. maja.
Za prekoračenje meje vizum ni potreben
Sejemske izkaznice po Din 50'— pri vseh podružnicah Putnika, Wagon-Lits-Cook, pri madžarskem konzulatu v Beogradu, pri zastopstvu trgovskega oddelka madžarskega ministrstva inozemskih poslov kakor tudi pri potniškem oddelku madžarskega trgovskega zastopstva za Beograd, Jakšičeva 2.
32
Hugo Wast:
Zlato večnega Juda
»Vemo za pot in imamo le sile na razpolago«, jo ponosno odgovoril Ram.
»Kakšna je ta pot?<
»Nesmrtni Mendelejev, ki je bil hkratu prav,' filozof in kemik, to se pravi alkimist, jo je odkril 7. lučjo svojega duha: sorodnost podstati izpričujejo atomske teže 6lelierne izmed njih.«
»Oprostite mi, če vam rečem, da tega ne razumem.«
»Ne čudim se temu. Toda razumeli me boste. V naravi je kakih sedem dreves, ki imajo svoje korenine v etru. Vzemimo drevo kovin. Odlične kovine: platina, zlato, srebro, so popolno sadje na tem drevesu, zrelo sadje. Manj odlične kovine: cink, baker, železo, to je nezrelo sadje, narava ee je ustavila na pol poti. Toda človek lahko njeno delo izpopolni in v svoji delavnici izzori to zeleno sadje. In da bo ta postopek čim krajši, se ne splača poskušali, da bi izzoreli tiste sadove, ki so še daleč od tega, marveč tiste, ki so najbližji dozo-ritvi.c
»Zdaj nekaj razumem. Toda kaj je z atomskimi težami?«
»Atomske teže nam kažejo, da so te kovine druga z drugo v sorodu. To se pravi, Če so sadovi. ki so zrasli na isti veji kovinskega drevesa in če so daleč ali blizu dozorilve«
»In vi pravite, da je zeleno kovino, na primer srebro ...«
»Ne. srebro je zrela kovina, ki je zrasla na drugi veji kakor zlato, na negativni, na ženski veji. Opozarjam vas, da sva zdaj v najčistejši alkimiji.«
»V najčistejšem čarovništvu, kakor bi rekel
kdo.«
Ne. gospod.« je robato odgovoril učenjak. »Alkimija je bila tajna znanost, o kateri so bili
poučeni samo posvečeni ljudje tiste čase, ko jo bilo nevarno nasprotovati poljudnim mislim in jia koristim posameznih šol. Tudi danes imate še ljudi, ki bi radi pokopali nauk o spreminjanju kovin, sedem milj pod zemljo. Vprašajte Illu-mena...«
»Razumem Torej ponavljam svoje vprašanje: vi trdite, da je zelena kovina ...«
»Na primer baker.«
»Da na primer baker dozori tako daleč, da se spremeni v zlalo?«
»Da. Treba je samo najti kvas za to zorenje. Snov, ki jo primešate tej kovini in ki bo zorenje pospešila.«
Adalid se je nasmehnil in Ram je v tem smehu videl žarek porogljivosti.
»Mislite, da se mi blede! Tem slabše za vas!«
»Ne!« je odvrnil Adalid resno. »Nili mislite 6i ne, s kakim zanimanjem vas poslušam.«
>Ali ste kaj slišali o kamenu modrih? Ali veste, kaj je to?«
»Da, vem, da je kamen modrih tisto, kar so iskali alkimisti, ki so za svoje poskuse zapravljali imetje in življenje. Ne vem pa, čemu bi jim ta kamen bil, če bi ga bili našli.«
»Kamen modrih, ki mu nekateri alkimisti pravijo projekcijski prah, ie tisti kvas, ki spreminja liepleinenito kovino v plemenito, ne s tem, da bi jo spremenil, kar bi bilo čudež, marveč s tem. da jo izzori. Zorilev pa spada v območje naravnih zakonov.«
»In iz česa je ta kamen modrih in kako deluje?«
Vsak alkimist je imel zanj svoj obrazec, nekateri izmed njih pa so ga tudi opisali.«
Da. bral sem nekaj tega. To so čudni pretirani obrazci, nerazumljive označbe. Bralec ne ve, kje se neha filozofija in kje se začenja burka.«
Prsti Julia Rama so drsali po steklu na mizi. Tako je delal zmeraj, kadar ga je kaj razburilo.
»Burka? Naj bo. Katera vera nima izkoriščevalcev? Alkimija je bila znanost, je bila filozofija
in je bila vera. Tisoči njenih učencev so umrli zanjo. Zato jih ni manjkalo nekaj, ki so od nje živeli. Toda, ali so lo bili resnični alkimisti, ali 60 bili nesramni goljufi?«
V očeh Julia Rama se je pokazal ogenj silnega prezJra. Adalid ga je skušal pomiriti.
»Ne ozirajte se na to, kaj pravim jaz. Jaz prav malo veni o tem. A razložite mi, kakšen je bil kamen modrih.«
»Vsak alkimist je izdelal svojega in je 6krbno varoval skrivnost, kako ga je sestavil. Ramon Llul ga opisuje kol nekak karfunkel. Paracelsue pravi, da je prosojen, upogljiv in krhek kakor steklo, barve pa je rubinaste. Van Helmond trdi, da je težak kakor zlato, da se sveti kakor živo srebro in da je žafranaste barve. Ilelvetius pa meni, da je na zunaj podoben žveplu. «
»ln če ta kamen modrih ali ta projekcijski prah potresetc na raztopljeno navadno kovino, ali jo bo spremenil v zlato?«
»Recite rajši: izzoril jo bo toliko, da ji bo dal resnične lastnosti, kakor jih ima zlato ali 6rebro.<
»Toda kakšne sestavine mora imeti ta kamen ali ta projekcijski prah. Koliko ga bo treba na primer, da spremenite funt svinca? Koliko bi ta poskus veljal?«
Julius Ram je molčal.
"Ne prosim vas, da mi poveste svojo skrivnost, profesor. Razumem, da jo morate varovati. Rad bi samo vedel, ali ne bo kamen modrih dražji kakor zlato, ki ga bo naredil.«
»Trideset let dela, je odgovarjal Julius Ram, »in tislo malo premoženja, iti sem ga zapravil za to, vse lo mi daje pravico, da govorim in da molčim Moji besedi je treba verjeti in moj molk spoštovati.«
Adalid je zmignil z rameni od začudenja. Ali je imel pred selioj modrijana ali sleparja?
»Toda odgovoril bom na eno vaših vprašanj. Koliko kamena modrih je treba, da spremenimo funt svinca v funt zlata?«
»To me zanima. Ni mi treba praviti, iz česa je vaš kamen, marveč povejte mi, kako deluje.«
»Deluje s katalizo: nad vse majhna količina izzove neizmeren učinek.«
»Kako more biti učinek močnejši kakor vzrok?«
»Ne vem, kako naj vam to razložim. Znanost pozna še druge take skrivnoeli. Delček sirila prekroji štiri slo tisoč delcev kazaina. S petimi grami platine lahko izdelate na dan tono žvepleno kisline. Ta pojav se imenuje kalaliza in vsebuje dvojno uganko, ki je učenjaki do sedaj še niso razrešili Prvi del uganke je v tein, kako more tako majhna količina povzročiti tolik učinek, drugi del pa v tem, kako more priti do tega učinka, ne da bi katalizator izgubljal svojo snov, in ne da bi se razkrajal. Ko je postopek končan, je platina nedotaknjena.«
»To se zdi, kakor da bi bila čarovnija.«
»Kadar utihne kemija, odgovarja alkimija. Nelkega dne boste z mano prodrli v te orjaške zasnove, ki so pravo svetišče skrivnosti.«
»Čudovito!« je vzkliknil Adalid, ki se ga jo polotilo učenjakovo navdušenje. »Želim, da nadaljujete s svojimi poskusi, ne da bi vas stroški ovirali.«
»Rad bi razširil svojo delavnico.«
»Razširite jo. Izdelujte petkrat več, kakor ste izdelovali dozdaj. Jaz vam bom plačeval vse in vam ne stavljeni nič meja.«
Vstal je, stisnil učenjaku roko in Julius Ram je odšel ter mimogrede bobnal po pohištvu ter se smehljal slugam.
Adalid je bil sani. Oh šestih zvečer je velel zapreti vse pisarne. Poslovodja ga je čakal.
»Gospod predsednik, seja upravnega sveta«
»Ne,« je suho odgovoril Adalid, »če pride kateri upravni svetnik, mu recite, da ni ničesar važnega in da je vse prav dobro. Jutri bomo imeli v blagajni petdeset milijonov več.«
Poslovodja ga je boječe pogledal. Adalid pa je oddrvel iz pisarne v predsedstvo republike.
Za Junoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce?
Izdajatelj: Ivan Rakove«
Urednik: Viktor Cenčič