Domovi m /* JI/* E R IE/% Ul— H OIW1E AM6MCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 8, 1963 ■ SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B ISZT ŠTEV. LXI — VOL. LXI Slovenski ksfoliški dan lepo »spel Novi grobovi CLEVELAND, O. — VI. slov. predsednik KSKJ, je pozdravil kat. dan v Clevelandu, ki ga je navzoče im dal besedo J. Kova-organiziral cb sodelovanju slov. cicu, glavnemu cariniku v Cle-kat. organizacij in ob pomoči veilandu, najvišjemu idovenske-posamezniikov posebni priprav-' mu zveznemu uradniku v me-Ijalni odbor pod vodstvom stu. Ta je v angleščini na fkrat-predscdnika KSKJ Josepha Ne- ko podal zgodovino Slovencev z manicha, je lepo uspel, četudi zagotovilom, da bo Slovenija je bil popoldanski del progra- zopet svobodna in neodvisna. .ma zaradi dežja slabše obiskan. Dr. Miha Krek je govoril o bra-Dopoldne ob desetih je bila pri tih sv. Cirilu in Metodu, nju-Sv. Vidu slovesna sv. maša po nem delu in njegovem pomenu vzhodnem obredu v staroslo- za slovenski narod. Skupni pev-vanskem jeziku, ipri kateri je ski zbor je ponovno zapel slo-pridigal č. g. K. Wolbang, C.M. venske pesmi. Zborovalci so o-Mogočna cerkev je bila skoro dobrih posebni brzojavki sv. polna. (očetu Pavlu VI. in Ijubljanske- Slovesnost so povzdignile slo- mu nadškofu dr. A. Vovku, venske narodne noše. Slika sv. 'Man mestnega sveta E. Turk je ^att F ‘intihar^zTvarčvalnrza-Cirila in Metoda, ki jo je na- prebral posebno resolucijo, s ik v Euciidu v soboto, 29. pravil umetnik F. Gorše, je kra- katero je mestni svet pozdravil - - zadela možgamska sila prezbiterij cerkve. VI. slov. kat. dan v Clevelandu, ,. na njegoVem domu na Popoldne se ie strele v par- ” UrCČ“ ^ [JMM Naumapp Ave. Prepeljap k„ sv Jožefa pa White Rd. kar h T L, ,'-n 1® »« v Euclid Glenville tod- lepo število rojakov m rojakinj, Kresovi l€saki v narodnih no-ceprav je bilo nebo oblačno m ,ah s sli0Venslkim narodnim so tu in tam padle kake kaplje n]P5nm Matt F. Intihar V torek, 2. julija, je umrl splošno znani rojak, 75 let stari ŽELEZNIČARSKE UNIJE SO ZAVRNILE PREDLOG WIRTZA V kolikor ne bo Kongres na predsednikov predlog sprejel do četrtka potrebne zakone, bodo nemara obstale v četrtek zjutraj vse železnice po vsej deželi, Okoli 700,000 ljudi bo začelo splošni železničarski štrajk. Predsednik Kennedy je že pred časom izjavil, da železničarskega štrajka dežela ne more sprejeti. WASHINGTON. DC. — Delavski tajnik W. Wirtz jc pretekli teden predložil železniškim družbam in unijam železničarjev, naj svoje spore odlože za dve leti in jih skušajo rešiti potom pogajanj. Včeraj popoldne je dobil na svoj predlog odgovor od obeh strani. Železniške družbe so ga sprejele, železničarske unije so ga zavrnile češ, da bi njegov sprejem bil “nevaren korak k totalitarizmu, korak, ki ga unije prostovoljno ne bodo storile”. Delavski tajnik je odgovor sporočil predsedniku Kennedyju v Hyannis Port, Mass., kjer je bil ta za konec tedna na oddihu. Dane' se bo z njim sestal in mu podrobno poročal. in okolice Tho, Rankovit, Kardelj........... j —- ... \\ Iz Clevelanda i Tito je bil soglasno izvoljen i za dosmrtnega predsedni- j ka SFRJ, R a n k o v i č za p o d p redsednika, Kardelj! pa za predsednika parla- Farni karneval uspel— menta. j Farni karneval koncem pre- BELGRAD, SFRJ. — Jug°-^eklega tedna pri Mariji Vnc-slavija je izvolila novo zvezno bovzeti je bil lepo obiskan, skupščino, ki razpade na pet isjagrade so dobili: ford Gal-zbomic, za njenega glavnega' axje Mr in Mrs George Yad-predsednika je bil izbran Ed- rich) 20300 Linda Drive, $100 vard Kardelj, dosedanji prvi A DebeveC, 1049 E. 67 podpredsednik vlade m Titov st ; $25; Mrs M vinBek> 77G namestnik, kadar je ta odšel v don Rd > R ZnidarsiC) dežja. Ko se je zopet prikazalo Slov. kajt. dan, združen g pro- sonce, so privrele v park nove slavo 110^letnice prihoda sv. množice. , , Ibratov Cirila in Metoda med Spored je začel pevski zbor, Slovence, je prav lepo uspel. s< Lvvljein iz pevcev Korotana, Tara Marije V n e bovzete je Slavčka in cerkvenega zbora praznovala 1100-letnico prihoda pri Sv. Vidu pod vodstvom L. sv. Cirila in Metoda med Slo-Lempla z narodno himno. Pred- vence ter njun god še posebej sednik zborovanja J. Nemanich, v domači cerkvi. nišnico, kjer je umrl, ne da bi se še prav zavedel. Pokojnik je bil doma v vasi Storovo v fari Sv. Trojica na Blokah, od koder je prišel v Ameriko 1. 1901. Zapustil je ženo Ano, roj. Virant, hčerlki Marianne Juhasz in Marjorie Bonner ter dva vnuka, sin Edward je padel v drugi Gvetovni vojni. Pokojni je bil brat pok. Rose Pirman, pok. Franka, pok. Johna, Margaret Rožance im Anthonya. Bil je član Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, Podr. št. 17 SMZ in Društva Najsv. Imena pri Sv. Kristini. Pogreb je bil iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake 1187 E. 167 St., M. Baraga, 15612 Saranac Rd. in Mrs. A. Traven. 23801 Devoe Ave. Ilcteka iimja kriva | Amsrika nosi iri četrtine “fee!ega suženjstva”? I kemena skupne obrambe I WASHINGTON, D.C. — Ko WASHINGTON, D.C. - Se- skuša De Gaulle ustvariti iz Sh B] , , Kristi_ natni pododbor je obdolžil A- ,.V! hodr.e Evrope ‘‘tretjo silo”, . G, A i n o krmni L če menean Guild of Variety Ar- nosi Amerika okoli tri četrtine li tists, delavsko unijo uposlen- stroškov za obrambo svobodne- P 1 k P 1 k cev v zabaviščih, da dopušča ga SVeta, vse ostale članice James (Ignac) Baron ^ najemanje in vabljenje mladih,^ATO pa preostalo četrtino.1 v Euclid Glenville'bblnici je nlb ‘železničarjev”, splošen Kanadčank v deželo, kjer jih združene države so izdale zad- umrl P° dolgi bolezni v soboto, ,'trajk. (predelali v modernejše, ki je silijo v prostitucijo, Stalni se- nje jeto preko 50 bilijonov do- 6. julija, zodet od kapi 80 let , lažje in veliko učinkovitejše, natni pododbor za preiskavanje iarjev v te narnene, vse ostale stari James (Ignac) Baron z Predsednik Kennedy je že rpe.a je sedaj na vodikovih gla je v svojem poročilu dejal, da članice NATO pa skupno le 17,21291 Milan Ave., doma v vasi pred časom povedal jasno, da vab za medcelinske rakete in Spor med železniškimi druž-i bami in železničarji se vleče že več let. Avtomatizacija naprav in modernizacija celotnega obrata sta zmanjšali potrebo po človeški delovni sili. železniške družbe trdijo, da imajo trenutno zaposlenih preko 50,000 železničarjev, ki jih dejansko prav nič ne potrebujejo. Odločene so jih postopno odpustiti, ker da so za nje nepotrebno breme. Zelezničarkse unije se temu odločno upirajo. Posredovanja zvezne vlade so ostala brez uspeha. Izčrpane so vse možnosti odlaganja spora in unije so napovedale ■ za četrtek, ko hočejo železniške družbe uvesti novi delovni red kot prvi Korak.k: odpustiti “nepotreb- Atomskega orožja je 11M več kol dosti! Vladu preudarja o možnostih in s m i s e Inosti omejitve njegove i/delave. WASHINGTON, D.C. — Vlada Združenih držav resno preudarja o omejitvi izdelave a-tomskega orožja, ki ga ima dežela v zalogah dejansko preko vsakih predvidenih potreb. Vse od konca druge svetovne vojne sem je produkcija atmoskega o-rožja v polnem teku. V skladiščih se je nabralo na deset tisoče raznih vrst atomskih m vodikovih bomb. Zastarelo orožje so uničili ali tujino. Skupščina je na svoji prvi seji po konstituiranju izvolila soglasno za predsednika zvezne republike Josipa Broza Tita, Iki ga Sicer že sama usta- v stari kraj— va določa za dosmrtnega pred-J y stari kraj sta odpotovala sednika Socialistične federativ- 28. junija obiskat bolno matef ne republike Jugoslavije. 'Marijo Jenko v Ilirsko Bistri- Za podpredsednika je bil prav co Stanley Škerlj, lastnik Škerl tako soglasno izvoljen Aleksan- Tool & Die Co. na 19400 St. der Rankovič, nekdanji glavni ciair Ave., in njegova sestra policijski minister in doslej Mrs. Jennie Zakrajšek s 30124 podpredsednik vlade podobno Thomas Ave., Willowick. Vse kot Kardelj, le da je bil ta po potrebno za pot je uredila pot. starosti in ugledu v partiji pred pis. a. Kollander. njim. Rankovič je s tem dejan- r> porinili v stran s tem, da so ga ^ se vrnl a )0 n.Ihnl" izvršne veje oblasti presta- in se zahvaljuje za ob:ske, rili v zakonodajno. darila in P°zdrave- Za predsednika nove zvezne 5eja______ vlade je Tito imenoval Petra podružnica št 25 SŽZ ima ob Stamboliča, za podpredsednike sedmi,h zv redin0 sejo v žoli sv. pa so bili soglasno v skupščini Vida Po seji bo zabava> Ases_ potrjeni Boris Krajger, Miloš b t jni pobirala od Minic in Veljko Zekovič. Od 4 30 dalje J F Slovencev so v zvezni vladi po- ( leg Krajgerja še Joža Ingolič Romanje in izlet— kot minister za poljedelstvo in gozdove, Zoran Polič za proračun in administracijo in Janez Vipotnik za kulturo in vzgojo. ------o------ jc “skoraj neverjetno, da bi ne-^ bdij0)nov_ ka delavska organizacija sode-. Ameriški delež predstavlja 3 ovala pri takem programu”. Poročilo pododbora je sestav-'nega dohodka na leto, delež Ijeno na temelju zaslišanj talkah članic NATO pa povprečno le deklet iz Baltimora, Clevelan- dvajsetino (5%). Združene dr-da, Philadelphie, Chicaga, Ca- zave s 189 milijoni prebivalcev lumeta, 111., in Hurleya, Wis. (vzdržujejo najmočnejše voja-Predsednik imenovane unije ške sile na vsem svetu, ostale komik Joey Adams je k temu članice NATO nimajo niti vse izjavil: “Mi smo najbolj čista, skupaj pod orožjem toliko mo-najfinejša unija na svetu in štva kot Združene države, če-vsakdo. ki trdi, da so v njej rg- prav imajo skupno preko 300 ketirji, je smešen.” Po njego- milijonov prebivalcev. vem bi morale zvezne in držav- -----o .—— ne oblasti sodelovati pri nadzi- Črnci kritizirajo odvet-ranju poslovanja in življenja v niško zbornico Narodna Poklek v Žumberlku, od koder dežela splošnega železniškega za raikete Polaris, med tem ko je prišel v Ameriko 1. 1900. Bil štrajika ne more sprejeti, ker bi je !bda ge nedavno na vodikovih eno desetino celotnega narod- Je vdovec P° Phk- Evi, roj. Ju- pomenil strahovit udarec vsemu in atomskih bombah, ki naj bi 'narodnemu gospodarstvu. Na- jjb nad sovražnika ponesla le-povedal je, da bo v slučaju tala. neizbežnosti štrajka predložil . Tudi Skupni kongresna odbor ratovac. Zapustil je sinova Johna in 'Franka, hčeri Ann Winter in Olgo Britvic, 9 vnukov in vnukinj, brata Andrewa in Franka ter sestro Antonio Zivoder. Bil je član HBZ br. 237. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Bivd. jutri ob 8.15 zj. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. Joseph Franc V petek 5. julija, je umrl Kongresu uzakonitev posebnih | , . . ., polnomočij njecovo pre-1 ^ atomsko s.lo je Kraa.l aa- prečenje. To bo nemara atoli! ****** vedno raslo- 'J , cilh zalog atomskega orožja, ki ze anes. (povečujejo nevarnost ‘slučajne’ ' 1 eksplozije. Neki zastopnik o- št. 9 SDZ. Njegova žena Fran- brambnega tajništva je delal nočnih klubih in podobnih lokalih. CHICAGO, 111. Blizu osem bilijonov primanjkljaja WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je tekom prora-čumskega leta, ki se je končalo s 80. junijem letos, izdala skupno 94 bilijonov dolarjev, prejela pa le 86.2 bilijona, narodni dolg se je torej povečal za 7.8 bilijona. Za proračunsko leto, ki se je začelo s tem mesecem, napovedujejo še večji primanjkljaj in to brez vpoštevanja predloga za znižanje davtkov. če bo ta sprejet, se utegne letošnji primanjkljaj prihodnje leto podvojiti. , i zveza za napredek barvnih ljud- v vafd Podstrmec pri \ elikih štev (NAACP) je bbsodila A- Laščah, od koder je prišel ces je umrla 1. 1939. Tukaj časnikarjem, da bi 'bilo mogoče zapušča hčer Frances Plut, v za prihodnje proračunsko leto Denverju, Colo., sina Josepha proračun za^ atomsko orožje Joseph Franc z 19508 Kildeer ter 4 vnuke- v starem kra^u ZmŽaU 23 VeC k0t polovlc°- pa brata Alojza. Pogreb bo Nekateri kongresni kritiki jutri zjutraj ob 9:30 iz Za- pr,cduikcije atomskega orožja tr krajskovega pogrebnega zavo- djj0j da tega izdeluje Atomska Ave. Star je bil 81 let, rojen meriško odvetniško zbornico, pred 58 leti. Več let pred . da v cerkev sv. Vida ob dese- komisija bolj na temelju zmog ker ni imenovala nobenega črn- upokojitvijo pred 13 leti je j tih, nato na pokopališče Ijivosti svojih obratov kot na ca v odbor za civilne pravice in delal pri White Motor Co. Bil j Ovarija. Temelju zahtev vodstva oboro- raiane izgrede. |je član Društva Clev. Delavci iriaiie na 3. «trnnii ! Ženih sil. De Gaulle ne popusti, Nemci potrpežljivi O.OUDV Delno oblačno in hladnejše. Na j višja temperatura 73. BONN, Nem. — Predsednik Francoske republike Charles De Gaulle je prišel 4. julija sem v spremstvu predsednika vlade Pompidouja in večjega števila ministrov na prve razgovore z vodniki Zah. Nemčije po odobritvi dogovora o prijateljskem sodelovanju. Obisk je bil omejen na 30 ur in na izključno u-radne razgovore brez vsakega javnega nastopa. Francozi so se že naslednji dan vrnili v Pariz s posebnim letalom. Prihodnji sestanek bo v smislu pogodbe čez pol leta. De Gaulle s* je dolgo časa razgovarjal s svojim “starim prijateljem” dr. K. Adenauerjem, nato pa tudi z dr. L. Er-hardom, ki je določen za njegovega naslednika. Ministri so razpravljali o zadevnih vpraša- njih na posebnih medsebojnih sestankih. Adenauer in njegova vlada sta skušala p o sr e d o v a t i pri Francozih za izboljšanje odnosov med Washingtonom in Parizom, poudarjala sta, da se Zah. Nemčija noče znajti pred izbiro prijateljstva in sodelovanja med Ameriko in Francijo. Nemčija se zaveda jasno, da se mora v pogledu svoje varnosti končno zanesti le na Združene države. Nemcem se ni posrečilo pridobiti De Gaulla za popuščanje v pogledu zvez Skupnega trga z Vel. Britanijo, čeprav so pred sestankom veliko upali na to. Prav tako se Nemcem ni posrečilo pripraviti De Gaulla do tega, da bi pustil francosko at- lantsko vojno mornarico v okviru NATO pomorskih sil. Adenauer je škušal De Gaulla pridobiti za svoj načrt evropske povezave s skupnim, neposredno voljenim evropskim parlamentom. Zaključno poročilo o razgovorih pravi, da “čas za to še ni zrel”. Tudi v vprašanju cene žita se Francozi in Nemci niso mogli sporazumeti in so vprašanje znova izročili v obravnavo “strokovnjakom”. Ustanovljena je bila mladinska organizacija s ciljem, da organizira vsako leto obisk četrt milijona mladih Francozov v Nemčiji in mladih Nemcev v Franciji. Obrambna ministra Francije in Nemčije sta se dogovorila o skupnem načrtu za gradnjo lovskega letala, ki se ho lahko dvignilo navpično v Iz slov. naselbin V četrtek ob petih zj. bodo izpred šole Marije Vnebovzete v Collinwoodu odpeljali trije avtobusi s 130 romarji in izletniki proti Tisečerim otokom, v Ottawo, Montreal, Wilmington in Auriesville. Ob MIAMI, Fla. — V nedeljo,'4 25 je za romarje sv. maša. 30. junija, je umrl v tukajšnji y Cleveland se bodo vrnili v bolnišnici rojak Frank Eden nedeljo ZVečer okoli enajste. (Suhadolnik). Sem se je pri- Razstava podaljšana— selil 1. 1947 iz Clevelanda. Za-, Umetniška razstava Gorše-pustil je ženo Julianee, roj. I Volovšek_Vodlan. Zup,in • ic y Močnik, hčer Dorothy, sinova Baragovem domu na 6304 St. Theodora in Thomasa, brata Anthonya in Lawrenca, sestro s. Mary Gonsalva ter druge sorodnike. Clair Ave. je na željo mnogih podaljšana še za danes in j utri. Pozdravi iz Slovenije— I Janez Heinrihar z Beverly Črni pohod na Washing- hills Dr., Euclid, z družino poten določen na 28. avg. šilja svojim prijateljem in WASHINGTON, D.C. —Vod- znancem pozdrave iz Sloveni-niki črncev so se domenili, da je> kamor je šel na obisk, bodo organizirali velikanski po- geja__ hod črncev v glavno mesto de- (5ianiCe Collinwood Hive št. žele pred Kapitol, kjer zberu- 283 T.M. so prošene, da se je Kongres, da temu pokažejo, nocoj udeležijo važne seje jn da ni mogoče odlašanje uza- SVoj asesment, kertaj- konitev civilnih pravic . Trdi- njca ta mesec ne bo pobira!a asesmenta 24. r.a svojem domu. Tedaj bo odsotna. zrak. Sklenjeno je bilo tudi, da naj oborožene sile obeh držav izmenjavajo tudi manjše enote in učitelje jezikov. Razgovori so pokazali, da sta obe strani voljni in tudi odločeni ohraniti dobre medsebojne odnose in sodelovati, kjer je le možno, ne da bi pri tem trpela lastna korist in lastni načrti. DeGaullov načrt bodoče Evrope s Francijo kot osrednjo in vodilno silo Nemcem ne gre čisto v račun, upajo pa, da bodo čez čas, ko De Gaulla ne bo več, lahko svoj položaj v novi Evropi okrepili in morda celo prevzeli njeno vodstvo. V Bonnu se zavedajo, da so sedaj in da bodo še dolgo let v pogledu varnosti vezani na Združene države, in so to De Gaullu tudi naravnost povedali. jo, da se bo pohoda udeležilo najmanj 100,000 ljudi, verjetno pa celo do 300,000. Pravosodni tajnik, vodniki _ . , Kongresa in sam predsednik J. T*-1 desetih V pisarni F. Kennedy so odsvetovali čr-i CHICAGO, 111. Po utrdnim vodnikom tak pohod češ, nih Podatkih je v deželi zapo-da 'bo uzakonitvi civilnih pra- s^erdk skupno pieiko 24 milijo-vic preje škodoval kot koristil, nov ^ena *n dek^et' vsakih toda ti teh svaril in nasvetov deset'h so tri v pisai ni. \ pone marajo poslušati. strežbi vseh vrst je zaposlenih. ________Q_______ nekako eno četrtino, od tega o- rj J • , • koli milijon in en četrt kot £CLCiriJC Vesti [strežnice in natakarice v go- Istiščih ter kot kuharice. Neka- CHICAGO, 111. — Narodni ko enako število žena in deklet četrtka pa do danes zjutraj našlo smrt v prometnih ne« rečah skupno 538 ljudi, več kot kdajkoli v preteklih letih v taki kratki dr.In V Kaliforniji je bilo v prometnih nesrečah mrtvih 47, v Pennsylvaniji 43, v Ohiu 29. V istem času je utonilo v vsej deželi skupno 143 ljudi, preko sto pa jih je našlo smrt v drugačnih nesrečah. profesorice. Od zaposlenih žensk je nekako polovica poročenih, največ jih je v starosti 45 do 54 let. Povprečna zaslužek ženske, ki so redno delale polni delovni teden, je bil lani $3,342, povprečni zaslužek žensk polno in delno zaposlenih, pa le $1,279. Po zadnjih podatkih je bilo v 1 preteklem mesecu zaposlenih v ‘Združenih državah skupno 70.3 milijone ljudi, več kot kdajkoli v preteklosti. Ameriška Domovina (UlTst Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year 83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 128 Mon., July 8, 1963 Nov zakon o vseljevanju? stopati zelo hitro in ne čakati na počasen postopek v na-Tnjegova zamisel, ves sladkor, ro£ena sta tudi na Ave Mario, šem Kongresu. Feighan je pri tem imel v mislih politične legunce, ki so do sedaj po pravilu morali čakati cela leta, da so prišli v našo deželo. Le redke so bile izjeme, ki so samo potrjevale pravilo. Feighan dobro ve, da sta dve tretjini prebivalstva v Clevelandu rojeni zunaj Amerike ali pa imajo prebivalci starše, ki so rojeni v tujini. Zato so mu zadeve imigracije bolj pri srcu kot marsikateremu drugemu kongresniku. Zato lahko pričakujemo, da bo pokazal pri novem zakonu o vseljevanju vso širokogrudnost, kolikor je človek premore. Kako tudi ne? Saj je bil že desetkrat po vrsti izvoljen z imigrantskimi glasovi, posebno s slovenskimi. kjer ga Z.D. nabavljajo, poku-’Ker sta oba člana Društva K.S. piti, kolikor se da, da bi ga k.J. in S.D.Z., tudi Glasilo in manj prišlo v naše roke. To bo Glas rada citata in pregledu-dvignilo cene, s tem pa nezado- jeta. voljnost in ta bo spremenila | Frank Kociancic bo vesel, če javno mnenje pri nas do ko- /se ga (bodo prijatelji spomnili z smatega Castra. Res tako ali ne, ’ obiskom in mu malo skušali kakor se namiguje, a nekaj ne- krajšati čas. Jaz pa jima želim ki škrat pri tem nagaja, in po- ^ olajsanje v trpljenju, zboljša-sledice so, da je v maju posko- nje v zdravju in veliko dobre čila cena sladkorju pri funtu volje in božje pomoči. Jakob Resnik Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiL Pittsburgh, Penna. — Sloven- prečiščajo in tako gre sko življenje, ki je v dobah'kakor litanije za vse, ki imajo E' 0hio Street in ob" omen j e- skoro za 13c. To se pa že precej pozna in tisti, ki sladko kupujemo, nimamo pri tem zastonj kisle Obraze. * MEDLONOVO BANKO NA NORTSIDE so pred kratkim zopet oropali. Dogodilo se je to v . ponedeljek, 27. maja, popoldne •*. naprej ob 2 15 Banka ee nahaja na 800 za ° ™"" kakšna učena razprava, ki bi je človek morda polovico ne razumel. Ne. To bo knjiga “Iz življenja”. Tako ji bo tudi ime. To bo zbor dogodkov, ki jih bo vsak z zanimanjem prebiral in potem ob njih razmišljal sam. Gradivo za to knjigo je zbral rajni profesor veroučitelj Anton Čadež. Koledar vas bo presenetil in bo najmanj tudi tako zanimiv, kot je bil letošnji. Za Koledar se sedaj zbirajo prispevki in gradivo. Cel letošnji knjižni dar, ki ga bodo dobili udi Mohorjeve druž-Cleveland, O. — Med svojimi be, je z eno besedo povedano Trsbušnikave zgodbe bomo z užitkom brali rednimi knjigami, ki jih bo v Celovcu “ljudski”, domač in prirejen tako, da bo ustrezal širokim Ijud- •letošnji božič izdala, je tudi'skim plastem, vsem tem našim knjiga, ki jo je spisal znani' dobrim, preprostim ljudem, ki Predsednik Kennedy je že v svoji volivni kampanji napovedal nov zakon o vseljevanju. Sedanjemu je očita vse tiste napake, ki jih nasprotniki sedanjega sistema vse-Ijevanja že dobro poznajo. Ko je zmagal, je na svoje obljube pozabil. Mislil je, da je vse polno drugih zakonov, ki so nujnejši. Računal je pa tudi s tem, da v Kongresu ne sodijo tako slabo o sedanjem imigracijskem sistemu kot on Oziral se je posebno na stališče pokojnega kongresnika Walterja, ki ga je Kongres priznaval kot strokovnjaka št Iv vseh vseljeniških vprašanjih. Dokler je bil živ senator McCarran, je veljal za enakega strokovnjaka, ki je imel podoben vpliv in tudi podobno stališče kot Walter. Sen. MdCarran in kong. Walter sta bila prepričana, da je sedanji sistem vseljevanja dober in da ga v bistvu ni treba menjati. Bila sta posebno za sedanji sistem kvot po narodnostih, ki sta jih pa enačila z državljanstvom. Dokler sta bila živa, ni mogel Kennedy kot dober političen realist računati, da bo s svojimi načrti prodrl v Kongresu. Sedaj sta oba že mrtva in Kennedy ima proste roke. Tega gotovo ne bi bil že sedaj izrabil, ako ne bi nanj začele pritiskati posamezne narodne manjšine v naši deželi, naj izpolni volivno obljubo. Pritisk je bil močan, kajti manjšine predstavljajo tudi na milijone volivcev. Italijanska manjšina trdi na primer, da pripada manjšinam kakih 35 milijonov volivcev. Ravno ta manjšina je sredi tega meseca pritisnila na Kennedyja, da je obljubil, da bo v bližnji bodočnosti poslal na Kapitol osnutek novega zakona o vseljevanju. Kakšen bo, ni povedal. Upajmo, da bo mogel držati svojo obljubo. 1 Kakšen je pa sedaj položaj v Kongresu? V senatu ni nobenega vidnega senatorja, ki bi imel ambicijo, da postane McCarran št. 2. To je razumljivo, kajti nihče ni hotel tekmovati s kong. Walterjem, ki je imel tudi v senatu velik ugled. Sedaj Walterja ni več in gotovo bo kak član senata dobil skomine, da postane McCarranov naslednik. Drugačen je položaj v predstavniškem domu. Tam je bil v pododboru za vseljevanje predsednik pokojni Walter, njegov namestnik pa kongresnik Feighan. Po Walterjevi smrti je predsednik odbora kongresnik Celler postavil Feighana za predsednika pododbora. Volitev je bila samo formalnost. Tako je Feighan naenkrat prišel ne ravno prav med kongresne bogove — to je predsednike kongresnih odborov —, pač pa čisto blizu njih. Kot predsednik pododbora bo imel odločilno besedo pri sestavljanju novega zakona o vseljevanju, ako pride do zakona. Časnikarji so ga radi tega začeli takoj spraševati, kaj misli o sedanjem sistemu vseljevanja. Feighan ni skrival svojega stališča, toda jasno ga ni hotel opisati. Misli, da je zakon potreben temeljite spremembe. Ali naj bo spremenjen tudi sistem kvot sam, tega ni povedal. Najrže ve, da je večina Kongresa za sedanji sistem. Ako ne za kaj drugega, naj bi sedanji sistem slu žil vsaj kot osnova za potrebne spremembe. V čem pa naj bodo spremembe, je Feighan govoril jasnejše. Feighan misli, da je zakon potreben popravila v treh smereh. Najprvo je treba olajšati združevanje družin, posebno takrat, kadar so na tem zainteresirani ameriški državljani. Družinski člani imajo že sedaj precej prednosti pred ostalimi kandidati za vseljevanje. Za nekatere je dana možnost da se lahko vselijo brez kvote. Ali bo ta možnost še razširjena? Ako bodo spravili to idejo v novi zakon, bodo morali na novo določiti, kaj naj razumemo pod besedo “družina”. Tu pridejo v poštev take okolnosti kot starost družinskih članov, stanje (ali so poročeni ali samski), zdravje itd. V tem pogledu imamo sedaj celo vrsto predpisov in tolmačenj, ki si včasih kar nasprotu jejo. Glavno pa je vprašanje, ali naj vlada med družin s.kimi člani ravnopravnosti pri vseljevanju, ne samo v navpični, ampak tudi v vodoravni smeri (bratje in sestre, bra tranci in sestrične itd.). Ako bi bil novi zakon v tem po gledu širokogruden, bi močno omilil sedanji togi sistem kvot. Feighan bi dalje rad olajšal vseljevanje strokovnjakov vseh vrst, ne samo gospodarskih. V tem pogledu je že sedaj načelno vladala precejšnja svoboda za našo administracijo, toda administracija si je sama omejila to svobodo z neštetimi predpisi, ki so se zmeraj ravnali po razpoloženju v Kongresu. (1905-1940) še tako živahno va-'pri tem opravka na en ali dru- nem £asu :e vstopil v banko ne-1 ^an^0 Mlakar. Naslov knjigi bo se pehajo iz dneva v dan za lovalo na vseh raznih poljih, je gi način. 'znani lbandit z neki,m belim p. “Trebušnikove zgodbe”. Ta ali svojim vsakdanjim kruhom. Ta od zadnje vojne sem nekam u- Ta napredek so pa premno- stom in z vrečo v roki. Stopili°ni se sPominia> ko jih j^ali oni nima morda časa za bra- tihnilo. Večkrat se vprašujem, gokrat zadržavale razne borbe’ j pred bančnega uradnika 64 PrelMral v starih mohorskih ko- nje. Vendar bo take knjige z kje so tisti časi, kje tisto naše med delavci in delodajalci, v jet starega George Benderja, l6darjih lzpred prve svetovne j veseljem vzel v roke, saj človek katerih so sledile včasih dolgo-' samokres ,na pult in ie voine- Jaz sem jih dobil v oče',konec koncev le ne živi samo trajne stavke, ki so bile gospo- ^a," -“tek -nikeLi” ‘ovi skrinji, v kateri jeimel ZaJod_krulia, darsko v škodo vsem. Tudi kon- prii o:knu in ukazai uradniku: kurenca na trgu jekla je priza- narodno navdušenje, ki je nas prevzemalo in vodilo po naših pennsylvanskih naselbinah kot pri nas v Pittsburghu, Ambrid-ge, Cannonsburgu, Johnstownu in vse tja do meje New Yorka v Forest Cityju. Saj ni bilo nedelje ne kakega narodnega praznika, da bi ne imeli kake družabne, ali pa kulturne prireditve. Koliko iger se je priredilo tu in tam in koliko pevskih koncertov in drugega! Kako smo bili glasni z našimi podpornimi in drugimi društvi. Debatirali, kovali razna pravila, odločali o tem in onem — zdaj pa komaj še kdo med nami dolgočasno zazeha, kaj drugega se pa ndbenemu več ne ljubi. Yes, vse je minulo. Starih korenin ni več dosti, mlajše korenine pa seveda odganjajo in brste v duhu valovitega ameriškega življenja, katero jim odreja drugačna pota na vseh raznih poljih. To, kar se je nam nekoč zdelo nekaj tako važnega, zanje seveda ni pomenljivo, kar je treba sevedh razumeti. A nam starim koreninam iz tistih časov je večkrat kar malo dolgčas po vsem tistem. Še imamo naša društva in gospodarsko kar dobro dihajo. Tudi druge razne ustanove, a o vsem tem smo zadnja leta vse preveč tiho in vendar je pri vsem tem še vedno dosti takega, ki je dovolj važno, da bi o tem na ves glais govorili v tisku in drugače. Prav je imel pokojni Lokarjev oče, ki je včasih dejal, ko smo se tu in tam ma- dela marsikak občuten udarec. prte “bukve svetega Mohorja”.'j Zato opozarjamo nanj vse do-.. v . . v Te zgodbe, ob katerih se človek sedanje Mohorjane in pa tudi Kaj zijaš vame. aj mi vec ^ srca nasmeje, je Mohorjeva tiste, ki so že včasih imeli na- Vse to nam pove, kako važno ^mu^odrinilgotovo število tis'karna že natisnila to bodo je za deželo, da ima jeklarska industrija kolikor največ mogoče zaščiten gospodarski red. V sedanjih časih se te razmere hitro spreminjajo. Avtomatizacija prevzema in odvzema mnogim kruh in zaslužek. Kjer koli več dela, se opravi pri tem z vedno boljšimi in boljšimi stroji in opremo, toliko manj knjigo sedaj zvezali ter pripravili za razpošiljanje jeseni. Mnogo Mohor jamo v po Ameriki si je želelo to knjigo in se- banlkovcev, katere je bandit vrgel v vrečo in je z njo in s tistim belim listom hitro odkuril iz banke Uradnik je nato izja-l .... „ , v ■ vil, da nm vedel, kaj je tisti list _ , , , __ „u predstavljal. Zunaj je stal neki starejši moški, ki je pa menil, da je oseba z vrečo in tistim listom “customer” banke in se ni dosti zmenil zanj. Bandit pa je znova jo bodo brali ter se ob njej razvedrili sredi svojih skrbi in dela. V knjigi so tudi vse originalne ilustracije slikarija Koželja, s katerimi je pred delavskih rok je treba. To pa gej na prostore bližnjega po-diktira organiziranemu delav- grebnega zavoda, kjer je parkal stvu nova stališča in ta so: svoj precej umazan avto in se krajše delavnike in višji zaslu- v njem odpeljal neznanokam. žek. Tem zahtevam se pa upirajo jeklarski magnati in tudi ti imajo svoja sebična stališča in odgovarjajo: Dobro, če nočete tako, pa gremo v druge tuje dežele, pa bomo tam obratovali. In marsikje na neke načine to izvajajo. Potem pa prihaja jeklo iz tujine k nam in to ceneje kakor jeklo doma .proizva-jano stamp. Posledice, delavci doma so brez dela. Pomoč proti temu je edina, da vlada domačo industrijo v takih slučajih protežira. To pa more le s tem, da obdavči import jekla v taki višini, da ne dela škode domači jeklarski proizvodnji. Vlada bi seveda tako morala nastopati in v mnogih slučajih tako ravna, v nekaterih pa tudi ne in je brežbrižna, zakaj, to vedo le oni, ki so na vrhu. ročene Mohorjeve knjige. Letošnjih knjig pa res ne smejo zamuditi naročiti. Bi jim bilo zelo žal. Po raznih krajih so poverjeniki Družbe sv. Mohorja. Nekateri so že zbrali spet lepo število naročnikov. Nekateri so tudi že poslali seznam v Celovec, da bodo vsa imena natisnjena v Koledarju. Vendar je veliko prvo vojno olepšal te zgodbe krajev, kjer ni v bližini nobe- Zdaj pa k tistemu poročilu, lo polasali v dopisih ali pa na katerega sem omenil. Tam je povedano, da je lani francoska pričkanja mora biti firma “Societe Metallurgique včasih, kjer so ljudje, so tudi de Normandie” uvozila za o-besede.” |krog $7,000,000 jekla v Združe- Preprosta, pa dobra ugotovi-države. In zdaj šele celo leto zatem so se nekaj zganili v Wa- sejah: “Malo tev. Če kje kdo ve za kaka uspeš- shingtonu, da bo treba odrediti na zdravila, ki naj bi obudila, uvozno tarifo na uvoz jekla, med nami več zanimanja za na-'Poročilo omenja, da je franco-še slovenske in druge reči, jih'sko jeklo znatno ceneje nego naj objavi in /s tem prilije olja v svetilke našega življenja, daj ne bo prehitro ugasnilo. * DRUGO PRI NAS IN O-KROG NAS. — Pred kratkim sem bral poročilo, katero se mi zdi vredno, da ga omenim. Pittsburgh je že od nekdaj znan kot mesto jekla. Iz njegovih to-polnic se je vedno kadilo in zato so mu dali ime “Mesto večnega dima”. Tisoče in tisoče slovenskih delavcev je garalo po teh topilnicah in jeklarnah. Jeklarska industrija je ena najvažnejših industrij v Z.D. To so ugotovili že davno gospodarski strokovnjaki z izjavo: “Kakor prospeva jeklarska industrija v deželi, tako prospeva naše gospodarstvo.” Ako so zahteve po jeklu ve- naše domače jeklo. Kaj naj radi tega vse pričakujemo tu doma v jeklarski industriji? To lahko sodi vsak či-tatelj sam. Pri vsem tem je pa na mestu vprašanje, kaj delajo naši zastopniki v kongresu in drugje, da ne pazijo na take slučaje in da bi jih skušali preprečiti, predno taki slučaji postanejo škodljivi domačemu delavstvu? * PODRAŽITEV SLADKORJA DELA MNOGIM zelo kisle obraze in to posebno našim gospodinjam, ki morajo plačevati zdaj skoro tretjino več za sladkor. Odkod to? Saj še ni dolgo tega, ko so na široko objavljali izjave, da so zaloge sladkorja zadostne v deželi. Zgleda, da razni špekulantje med tem, ko like in da ima jeklo primerno koga sladko “troštajo”' in gladi ceno, pomeni to vsestransko go- jo po hrbtu, z drugo rolko sega-spodarsko pomenljivost za de-'jo v njegove žepe, v tem sluča- P olid j a ga zasleduje. Ta banka je bila v mesecu decembru tudi oropana, a so roparja, nekega Borkowskega, pozneje prijeli v New Orleans, La., in ga zašili za 25 let. Kdo je ta zadnji bandit, še ni znano. Ta je odnesel $9,087. Banka je podružnica znane Mello-nove velebanke. Tako je, . Jopovičev na svetu nikdar ne zmanjka. — Naj bo za enkrat zopet dovolj, pa še drugič kaj o čem drugem. Vse lepo pozdravlja Stari Majk. Iz življenja naših pionirjev Cleveland, O. — Ob neki priložnosti sem obiskal svoje dolgoletne prijatelje Mr. in Mrs. Frank Kociancic z 11201 Glen-boro Dr. V Ameriko je prišel Frank leta 1907 iz vasi Gorenji Podšumberk, fara Sela pri Žužemberku. Nastanil se je v Clevelandu v Newburgu. Ker pa je kmalu po njegovem prihodu nastopila depresija, se je preselil v Joliet, Illinois. Po dveh letih se je vrnil v Cleveland in dobil delo pri American Steel & Wire Co. Delal je do leta 1951, ko je moral radi bolezni stopiti v pokoj. Žena Josephine je doma iz vasi Podbukovje, tudi fara Sela pri Žužemberku. Poznala sta se že od doma in ko je leta 1909 tudi ona prišla v Ameriko v Cleveland, ju je Father Lau-riich kmalu poročil. Poročena sta že čez 53 let. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok. Ena hčerka je umrla v rani mladosti. Trije sinovi in ena hčerka so poročeni, dve hčerki sta pa še doma in lepo skrbita za dom in onemogle starše. Ko je pred 12 leti vsled bolezni bil prisiljen zapustiti delo in stopiti v pokoj, ni mislil, da se ga bo bolezen tako trdovratno držala. Veliko je že potro- (na primer tista, kako Trebuš-nik pleza na Triglav; tista, ki ga kaže, kako si briše “črn” pot, in pa tista, kako meče tržaške Lahe v morje). Za večernice bodo dobili letošnji Mohorjani lepo domačo Mauser j evo povest “Mrtvi rod”. Kdo ne pozna Mauser j evih povesti? Saj zna pisati tako domače in iz domačega, recimo nega poverjenika. Ti lahko naročijo knjige naravnost v Celovcu. Na kuverto napišejo naslov: Družba sv. Mohorja, Vik-tringer Ring 26, Celovec-Kla-genfurt, Austria. V kuverto pa naj dajo listek: Za Koledar 1964 o knjigami, in svoj naslov naj zraven napišejo. Priložijo lahko ček za $2.50 (toliko stane za ude vsa kolekcija 4 knjig) ali nekdanjega in vedno zanimive- pa naj dajo denar v pismo. Ve- ga življenja. Tretja knjiga bo nabožna. Vendar si nikar ne predstavljajte, da bo to kakšna knjiga liko jih tako naroča že leto za letom. Torej: spomnite se na Tre- bušnikove zgodbe in ne poza- samih zlatih naukov ali zbirka' bite naročiti letošnjih .Mohorje-kakšnih pridig ali pa morda vih knjig! Z.R. Aii so bili sloni nekakšne domače živali prazgodovinskega človeka? Na visoki planoti blizu Torralbe, nekaj nad 150 km severovzhodno od španskega glavnega mesta, so arheologi in antropologi izkopali ostanke iz stare kamene dobe. Odkrili so pravcato “klavnico”, v kateri so si davni Evropejci rezali in delili slonjo pečenko. Vsaj petdeset po vsej Evropi razširjenih, tako imenovanih gozdnih slonov, ki so bili visoki pet metrov in so imeli ravne okle, so takratni lovci pobili s pripomočki iz kresilnega kamna- Že leta 1888 so ob graditvi železnice naleteli na velike rjave kosti, vendar se ni takrat nihče zmenil zanje, šele na prelomu stoletja so izkopali pravcato zbirko slonjih okostnjakov in kamnitega orodja. Potem je bilo dolgo vse tiho na tistem najdišču. Šele antropolog Clark Howell je pon*wno opozoril na izredno vrednost slonjih kosti, saj gre pri tem za prvo najdišče izven Afrike. Primerjati ga je mogoče z množičnimi izkopaninami živalskih kosti na velikih afriških lovskih postajah. To je zdaleč najstarejše evropsko najdišče, kjer je mogoče neposredno proučevati dejavnost praprebivalcev. Drugod so odkrili le nekaj drobcev, najdišče pri Torralbi pa je pravcati muzej slonjih okostnjakov, okra- jih konj in nosorogov je končalo v močvirjih in jezerih, k: so približno pred 300,000 leti, torej v času med predzadnjo ledeno dobo in tisto pred njo pokrivala pokrajino. Kako so prišle živali tja? Ali so obležale kot žrtve organiziranih lovskih pogonov? Težko si je predstavljati vse to, ker so najštevilneje zastopani sloni, ki gotovo niso bili nepomembni nasprotniki, če jih je skušal človek kamene dobe spoditi v močvirje in jih tam upleniti, ko so lezli v mehko zemljo. Živali bi utegnile biti žrtve stepnih požarov, ki so se jih skušale izogniti in so zabredle v močvirje. V Piker-miju (Grčija) so našli na tisoče terciarskih zeber, slonov, gazel, opic in žiraf, ki'so jih takšni požari pognali čez čeri v množično smrt. Ni izključeno, da so bila močvirja pri Torralbi nekakšno živalsko pokopališče, kamor je hodil takratni človek kot mrhovinar. Mogoče je tudi, da je to množično grobišče posledica vročih plinov ogljikove kisline, ki so uhajali iz zemlje in v katerih so se živali zadušile. Naravoslovce zanima, zakaj je v tem grobišču razmeroma največ mladih slonovih okostnja-kov.Ob tem ne izključujejo možnosti, da so imeli ljudje iz prve- Končno misli Feighan tudi na potrebo, da dobi pred-.2®10- Milijone milijone de-lju Z višjimi cenami sladkorju, vse zaman, žena je tudi precej]^ manika. skiepaj0, da ste domače živali, in sicer slone, sednik več pristojnosti, da bo lahko v Sili sam odločal. kdo!lavcev lma kruh in zaslužek prLTiči so špekulantje, vedno naj- Slabotna. Ko sta pred tremi leti|_ q. m.pWalri tish^a nn_ ( SVHvnn^i i* cel« v,-«m nei- prLTiči so špekulantje, njenih v močvirskem blatu iz [ga obdobja najstarejše kamene za zdravnika in zdravila, pa jedene dobe. Le nekaj posamič- j dobe na evropski celini neke vr-* zaman Žena ia tuHi nrp-ppi . , , I , n ____> t • -i__ so si davni prebivalci tistega po- Skrivnosti je cela vrsta. Dej naj pride izjemoma v našo de?elo_kot ™!lenec. ^lejje , ^ £ *£ £ T** ^ -ali kose mesa; mheo-' stvo je le, da so takratni prebi- Kongres dajal predsedniku take priložnostne pristojnosti, |tega rudarjI P° vseh širnih de- veda za nje. logi so našli nekaj preklanih ko- valci s kamnitimi pripomočki re- kadar ie prišlo v poštev večje število vselienesv (madžar- 'lih naše dfele> ki kopljejo rudo Neki kritiki namigujejo, da hovnik priti na dom, da je o- _ Ski in kubanski imigrant je), navadno v obliki širokih po- P° razmh rudarskih revirjih. SO to posledice gospodarskih pravil zlatoporočne obrede in * manika1o skorajvse dinozva čepih LsU mogoče pa oblastil ki SO dovoljevala ravno tako Široka tolmačenja. Delezm so tega napredka tisti, odredb napram Kubi. Tam se JU ponovno zvezal. , do mozga, ma jk jo s J di mozga cep u kosti, mog P Feighan misli, da bi morali preiti iz priložnostnih Kon- kl rudo prevažajo po jezerih je mudil sovjetslki gospodarski Mr. Kociancic je naročnik lobanJe- , so na robu moevnja ki je grešnih pooblastil za predsednika na trajna in sistematična, in rekah> p° železnicah itd. De--in polkični mešetar Mikojan Ameriške Domovine že od leta Ne le petdeset slonov, temveč • bogato plena, prirejah tudi svoje kajti v ^lučaju vojn revolucij, diktatur je treba včasih po* ^ oni, ki rudo tope ih'pred mesecit Namiguje se, da je i934 in jo oba rada čitata. Na- tudi nekaj ducatov jelenov, div- slonje pojedine . James Oliver Curwoodi OGENJ DIVJA _ XXV. J Skoro potem se je slekel, Carrigan je počasi obšel pogasil obe luči in se stegnil svojo sobo. Imela je dve okni'po čistih rjuhah na ložu. Zaspal je, ali spanec je bil nemiren, tlačila ga je mora. Nenadoma pa je s sunkom vstal, ne da bi se bil prav zbudil. Tema je še bila, a že je čul glasove, ki niso bili več pridu- in vratca v kabinet. Dvignil je zavese na oknih in nasmeh se mu je odrazil okoli ustnic, ko je zagledal brezove pregrade za stekli. Videl je, je les še presen in da da so tiste ovire pribili šele morda istega'šeni; bila so oblastna povelja, dne. Carmina Fanchet in Blacky Dim pa ni bil od tobaka. Vsa Roger sta ga pozdravljala z|soba ga je bila polna; napol-dobrodošlico v Chateau Bou-jnil mu je pljuča in oči so se lainu, a očividno je bilo, da se mu solzile, z jetnikom nista nameravala šaliti. A kje je Marie-Anna? Zakričal je in skočil k oknu. Od severa proti vzhodu je Vprašanje se je uporno vri- videl morje plamena? valo in kar zazeblo ga je ob misli, da je videl pri klavirju | S pestmi si je drgnil in tri oči. Luna je bila zginila. Sivi- Carmino Fanchet. Mogoče je.jna, ki jo je videl, je mogla da ga Carmina Fanchet se'biti od porajajoče se zore, ki sovraži, morda se je sporazu-'je pa bila kaj čudna, ker jo mela z Blackom Rogerjem, dalje gledal skozi ga spravita gor, da bi se bolj dim v sobi. Zapazil je sence, ki so begale sem in tja, ter se skrivale, in čul ženske in otroške glasove in stiskala roko, če pa in lajanje mnogih psov. En skoro umreti? In kaj'glas pa je šel nad vse. Bil je maščevala in ga strašnejše mučila. Zakaj sta se mu smehljala mora JULIJ S n BUj 1J2 M 314 i s« (9 8t| 9 10|U 12 L13 20 27 i m m m [15116 22,(23 liso m mm 311 ~ na 126. KOLEDAR društvenih prireditev SŽZ, Oltarnega društva pri Ma- Želetovega pogreb, zavoda na Teden po nesreči rešena riji Vnebovzeti in Tretjega re- E. 152 St. na Highland Park| da sv. Frančiška. Pogreb je bil1 pokopališče. sta napravila z Marie-Anno? j Black Roger in po njegovem še se je razgledoval po sobi. povelju so se gubile male sku-Oudno prazna je bila, brez pine ljudi v dimu. ne da bi se opreme skoro se mu je' zdela, zopet prikazale. Na tleh so bile bogate prepro-j Od severa proti vzhodu je ge, tri sijajne medvedje kože nebo plamenelo iu sapa, ki je in ’dve volčji. Po stenah so pihnila Carriganu v obraz, mu bile damjekove in karibujeve |je povedala, kod vleče veter, glave. Natančno se je videlo Grad je bil sredi struje, mesto, kjer je morala stati j Oblekel se je in zopet sto-postelja, tam je bil sedaj zanj pil k oknu. Sedaj je mogel pripravljen lož. Carrigan je razločno videti Joeja Clamar-razumel pomen teh ukrepov. ]ta, kako je šel proti gozdu s Iz sobe so odnesli vse, kar bi pol ducata mož in fantov, kakor koli moglo služiti za vsak z veliko sekiro. Ali od orožje! (glavnega dela gradu je priha- Pogledal je zopet zagrado jala množica glasov, zlasti na oknih in vzdignil steklo, ženskih in otroških, kar bi da je hladno zadihalo v sobo. pomenilo, da je tam glavno Videl je mrežice proti komar-'delo proti požaru. Veter je jem. čudno; brigajo se za'zapihal močneje v njegov udobnost, pa ga hočejo ugono-'obraz. Zdelo se mu je, da čuje biti! pd nekod tih glas, tako neraz- Ako je res, da snuje Black ločen, da je bil za Carrigano-Roger s svojo ljubico mašče- vo uho samo šepet, ki prihaja vanje in umor, je gotovo tudi tisoč milj daleč. Trudil se je, zapletena Marie-Anna. Njego- da bi razločil, in glas se je ve misli so poletele na splav.'zopet začul... Vzdihanje in Black Roger je mojstrsko na- stokanje pod oknom! Bridka pravil, ko je pustil Marie-jstiska, ki gre k srcu. Menda Anno na splavu, sam pa šel s jok in stok otroka. Ali vendar Carmino Fanchet naprej. Saj pi mogel biti otrok; tudi žen-mora poteči nekaj tednov, ^ka ne. Počasi se je prikazala preden pride splav do Yellow- postava in se predstavila Da-knifa, in v tem času se more vidovim očem: bil je Andre, marsikaj dogoditi. | David ga je videl, da se je ka- Ta misel ga je morila. Zase'kor otrok jokal, ko je gledal se ni bal. Saj nevarnost je bila|goreče gozdove in kazal z njegova strast. Bal se je samo ’roko na plamen. Potem je si-za Marie-Anno. Dovolj je vi-Jrota strašno zakričal, stekel v del, da ve, da je Blacka Ro- čad in se zgubil med drevjem, gerja Carmina Fanchet popol-jkjer se je že orjaška hoja noma obsenčila. Na splavu se zaiskrila v belem dimu. more dogoditi marsikaj, ako j David je pogledal za njim; se ravna z osebami po volji srce, mu je stisnila skrb. Zdelo črnega srca. če ubili . .. Prijel jeza kljuko na vratih'je zavpil, da bi kdo hitel za in zahotelo se mu je, da brAndrejem. Nikdo se ni odzval poklical Blacka Rogerja in mu njegovemu klicu. Straža je povedal, kaj misli. Ko je tako bila zginila. Ko bi vsaj mogel stal in napeto čakal, je začul zdrobiti zagrado! medel glas godbe. Najprej jej Uprl se je s pleči vanjo ali bil klavir, potem je zapel žen- n{ se vdala. Vendar je še poslu glas. ženskemu glasu se skušal, da so ga rame bolele', je pridružil moški in Carrigan Potem si je zagrado ogledal; je razumel, da pojeta Roger ii0 bi imel kakšen navor, da in Carmina Fanchet. |bi jo vzdignil. Besed popevke ni razločil, J pogledal je okoli sebe, ali ali nad glasbo je zastrmel. V 'nj^esar podobnega ni videl sobi pod njim, petsto milj da- ge(jaj s0 mu pacne 0či na veli-leč od omikanega sveta, sta kansko karibujevb rogovje. Black Roger in Carmina Fan- xviti Black Roger na to ni bi chet pela slovito Pesem: pomislil. Carrigan je takoj Home, sweet home! (Dom, o gnei g]av0 s stene. Vedel je, sladki dom.) kako lovci snemajo rogove z živalskih glav, ali v sobi ni Čez uro je David videl sko- njgesar za to primernega, zi okno. Svet, ki je plaval \ue]0 je bilo hudo, Andre pa bajni mesečini. Videl je črnil e Zgjnii v (tjmu ze pred četrt rob gozda, ki je obdajal grad, JULIJ 14.—Vsenarodnostni piknik radijske postaje WXEN na Nemški centrali v Parmi. 17. -18. -19. - 20. - 21—Letni farni karneval pri Sv. Vidu na šolskem dvorišču in v dvoram- 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 21. —Družabni klub Baragovega doma priredi izlet. 28.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik. 11. —Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K.J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne. 18. —Slovenska telovadna zveza ima telovadni nastop na Slovenski pristavi- 25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik- SEPTEMBER 8.—Pevsko društvo Slavček priredi piknik na Slovenski pristavi. 'H IU' 22. —Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 28.—Gospodinjski klub na Ju-trovem priredi v Slov. del. dvorani na Prince Ave. večerjo. Začetek ob šestih. 28.—Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo za člane in prijatelje v Slov. del. domu na Waterloo Rd, Začetek ob petih. 29—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 12. —Društvo slov. protikomuni- stičnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 19. —Podr. št. 47 Slov. žen. zveze priredi večerjo s plesom v Slovenski del. dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob šestih. 20. —Pevsko društvo “Slavček’ priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave, 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoja obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne. NOVEMBER 3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. 3.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Rc-cher Ave. bazar. DECEMBER 1.—Pevski bor Slovan poda SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. Preteklo sredo je doma umr- Minko Frank, Tukaj je bivala la Mrs. Gertrude Novak z 1039 57 let. Bila je članica Prog. E. 61 St., stara 80 let in rojena Slov. Kr. št. 3, Društva Svob. vasi Besnica, fara Javor pri Slov. št. 2 SDZ, Društva Na-Ljubljani, od koder je prišla predme Slovenke št. 137 SNPJ. pred 53 leti. Njen mož Joseph Pogreb je bil v sredo, 3. julija, je umrl 1. 1947. Tukaj zapušča' zjutraj iz Jas. Žele in sinovi po-hčere Gertrudo, Josephino in greb. zavoda na E. 152 St. na Jean Young, sinova Josepha in Lakeview pokopališče. bi Marie-Anno se mu je; (ja vi(ji otroka teči v smrtno nevarnost, potem pa Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Gertrude Novak ces Jakolin im več drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Grad pri Bledu, kjer zapušča nečakinji Jožefino Smith in v petek zjutraj iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete, nato na Kalvarijo. Michael Fisher Po kratki bolezni je 2. julija preminul v Murrayu, Utah, kjer je živel zadnja štiri leta, Michael Fisher, star 74 let. V Utahu zapušča soprogo Gertrudo, v Clevelandu pa hčeri Anno Novak in Heleno Fisher, vnuka in vnukinjo in dva pravnuka. Hči Pauline je umrla leta 1960. Rojen je bil v vasi Praprotna polica, fara Velesovo pri Kranju, kjer zapušča brata Gaberja in Jožeta in druge sorodnike. V Ameriki je bil 56 let. Bil je član 'SNPJ. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland. Pogreb je bil v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na E. 152 St. na pokopališče Kalvarija v New Philadelphiji, Ohio. Stephen Kresevan V petek, .28, junija, zjutraj je umrl Stephen Kresevan z 1167 E. 58 St., star 74 let in rojen v vasi Preserje, od koder je prišel pred 43 leti. Tukaj je zapustil ženo Josephino, roj. Milavec, doma iz vasi Mala Bukovica, fara št. Peter pri Ilirski Bistrici, sina Stamleya, hčer Stello Korecko ter sedem vnukov. Po poklicu je bil mizar. Pogreb je bil v ponedeljek ob 9:30 dopoldne iz Zakrajiskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Mary Ann Babcheck V soboto, 29. junija, je umrla v Lake Side bolnišnici 34 let stara Mary Ann Babcheck z 903 Ida Ave., rojena Lisec v Briar Hill, Pa., od koder je prišla v Cleveland pred 7 leti. Zapustila je moža George-a, sina Geor-ge-a, hčer Joyce Ann, očeta George-a Lisac, mater Jennie, roj. Marovich, (starši žive na Korman Ave.), brata George-a in sestri Jennie Dillinger ter Helen Lisac. Pokojna je bila članica Sv. Nikole br. 14 HBZ. Pogreb je bil v torek, 2. julija, iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Kalvarijo. Anna Bobonick Po dolgi bolezni je umrla pretekli torek v Woman’s bolnišnici 58 let stara Anna; Bobonick z 1264 E. 61 St., roj. Protz v Tarentum, Pa. Pokojna je bila članica Prve slovaške kat. jed-note št. 221. Zapustila je hčer j Patricio Ann, Kongo nakazal pol GRANTS, N .M. — Mrs. Frances Tweed, 47 let stara žena Wendella Tweed iz Van Nuys v Kaliforniji, je pričakala rešitev po letalski nesreči sredi pušča- T-r , , . _• ,» ve po enem tednu. Od sobote do Idrv’s! r kot uradno predstavnico Jat0 J.J zeJe resi1 ^ez. Edina a i ,,-k i . i.i,, hrana ji je bila pašteta Nor- Angole, portugalske kolo-LgianJ Tirtuia,, ni je v Afriki. ki so jo ji dali sorodniki pred povratkom LIZBONA, Port. — Kongo jel domov, priznal odbor angolskih begun- Ponesrečenko je odkrilo leta-cve pod vodstvom Holdena Ro- lo civilne letalske kontrole, ko berta za zakonito vlado Angole, je med poletom nad krajem ne-portugaliske kolonije v zahodni sreče zapazilo iz zemljevidov Afriki južno od ravnika. Priča- sestavljen znak SOS na tleh kujejo, da se bodo za podoben nedaleč od razbitin malega le-korak odločile skoro tudi druge] tala. Njen mož je našel pri ne-afriške države. Večina od njih j sreči smrt. je že pred časom prekinila di-1 plomatske odnose s Portugalsko, med njimi tudi Egipt in Abesinija. Priznanje Holdena Roberta za predsednika angolske vlade od strani Konga, ki je sosed Angleži in kitajska kuhinja čeprav je v Londonu že kakih 160 restavracij s spe-Icialisti za kitajske jedi, to Angležem očitno še vedno ne Angela, bo imelo brez dvoma močan vpliv tudi na notranje °. a’ jier Se PreJ«njim pri-odnose med pristaši borbe za neodvisnost Angole. Roberto išče podpore bolj od zahoda in zahodno usmerjenih afriških druži zadnje mesece vsak teden po več novih kuhinj, v katerih je riž osnovna “surovina” za pripravljanje jedil. držav, med tem ko se njegov I Jedcev je dovolj, primanjkuje tekmec Agostinno Neto našla- Pa kuharjev, ki jih skušajo nja bolj na levičarske sile. Obe gostilničarji s podkupnino in z skupini imata glavni Leopoldvillu v Kongu. Portugalci se zavedajo težav, ki jih čakajo v Angoli in Mo-sambiquu, njihovi drugi veliki koloniji v Afriki, vendar so odločeni svojo posest braniti. Pri tem uživajo le malo simpatij in podpore od strani svojib zaveznikov v NATO. Združene države so se očitno izjavile za podelitev neodvisnosti portugal-1 skim kolonijam v Afriki, čeprav se trenutno s Portugalci pogajajo za podaljšanje dogovora o ameriškem letalskem o-porišču na Azorih, ki je za zveze Amerike z Evropo izredno | važno. stan v|višjo plačo privabiti iz konkurenčnih kuhinj. Oglašajte v “Amer. Domovini” Moški dobijo delo Henry Cabot Lodge novi poslanik v J. Viet namu WASHINGTON, D. C,—Predsednik je objavil imenovanje Henrya Cabota Lodge-a, amerl škaga poslanika pri Združenih narodih v času predsednika I gi^ice^Vse KOVAČI Iščemo izvežbane mehanike, popolnoma izkušene v kovanju z električnimi kladivi, sposobne delati raznovrstno ročno orodje iz raznih vrst jekla. Stalna, dobro plačana zaposlitev. Počitnice in druge ugodnosti. Prilika za lepo napredovanje. Stara, dobro vpeljana firma. Svetla, čista, zračna tovarna. ROSE IRON WORKS, INC. UT 1-3355 MALI OGLASI Eisenhower j a in skega kandidata za Odlična hiša za družino Lastnik prodaja zidano hišo — colonial — 4 spalnice, 1% i.t.c v barvastih plo- tepu aa' ščicah, razvedrilna soba in podpred-1 ga poslanika ZDA v Južnem Vietnamu. Namen imenovanja naj bi bil po trditvi političnih opazovalcev na eni strani znebiti se brata Andrewa J morebitnega vollivnega tekme-Protz, sestre Betty Norton, Su—ca, na drugi pa zmanjšati re-zanne Miklos in Helen Mausser publikansko kritiko vladne ter druge sorodnike. Mož An- ,, -1 „ VTV,A 1 men .mnogo drugih ugodnosti. Lot sedmka ZDA v 1. 1960, za nove- L-n . , ryr.. T v 50x425 zasajen s sadnim drev- jem. 18004 Marcella Road. Pridite pogledat, je vredno videti. Kličite IV 1-5380. (X) drew je umrl pred dvemi leti. Pogreb je bil v petek ob 9.30 dop. iz Zakrajškovega pogreb. I v meriških vojakov domačinom borbi proti komunističnim u- Franlka ter pet vnukov. Bila jej Rudolph Gulič članica Društva sv. Ane št. 4 Po težki bolezni je umrl 30. _________o„ _________ v ^ SDZ. Pogreb je bil v soboto ob junija v St. Vincent Charity |zavoda v cerkev sv. Andreja ob'pomikom. 9.30 dop. iz Zakrajškovega po- bolnici Rudolph Gulič, star 52 desetih, nato na Kalvarijo pod j ______0_ greb. zavoda v cerkev sv. Vida let, stanujoč na 21750 Morris J vodstvom pogreb, zavoda For- ]^ov predlog Naprodaj Tridružinska hiša, prenovljena, 3 novi furnezi, na 5385 po-|Stanard Ave. Kličite EX 1-litike v Južnem Vietnamu, kjer 8769. (129) pomaga skupno preko 14,000 a-| WANTED Reliable person to forward our mail from Cleveland under postal form 1583, Write in English to Mailway Co. P.O. Box 7666, Phoenix 11, Arizona. —(129) oh desetih, nato na Kalvarijo. Ave., Euclid, Ohio'. Zapušča so- tuna. John Bregar [progo Agnes, roj. Kotnik, sina Po daljšem bolehanju je pre- Roberta, vnukinjo in vnuka, minul v Golden Age bolnici 80 mater Mary Gulič, sestri Anto- Josefa Belic Pretekli četrtek je doma umrla Mrs. Josefa Belle s 462 Zoro Cheligoj,1 E. 118 St, rojena v Jugoslaviji, za cestno in železniško zvezo preko Rokava LONDON, Vel. Brit. — Jules Moch je kot predsednik družbe,] ki namerava graditi most preko IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5303 let stari John Bregar s 534 E. nijo Moore in 143 St, poprej z Arbor Ave. Za- brata Stanleya in več drugih od koder je prišla sem pred 62 pušča soprogo Anno, roj. Ske-' sorodnikov. Oče Anton je umrl leti. Bila je članica Društva sv. Rikavskega preliva med Fran- be, doma iz Malih Lašč pri Žu- pred več leti. Rojen je bil v Marije Magdalene št. 162 KSKJ CU° ™ Anglijo, predložil vlada-. ^ žemberku, otroke Johna, Jen- Indianapolisu, Ind., v Cleve-'in Oltarnega društva pri Sv. ma.obeh deŽel koncem meseca rTIjaiS! § nie Mesec, Anno Strukel, Fran- land se je preselil leta 1920. Za- Vidu. Njen mož Johan je umrl iu™Ja naert za zgraditev dveh j iZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA ces Anderson, Roso Yurglic, Jo- poslen je bil v Fisher Body Co. 1. 1928. Umrli so tudi brata mostov med kopnim in dvema RAČUN POMOČI DRŽAVE OHL > sephino Mansour in Josepha,"” : v’ " ¥' T " ■ • - ; ■ - - - za ObTARELE vnuke in vnukinje. Rojen je bil v Krki pri Stični. Tukaj je bival 60 let. Pogreb je bil v soboto zjutraj iz Želetovega pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine, nato na Ali Souls pokopališče. Frances Hudovernik Po daljšem bolehanju je 30. jun. preminula v bolnici Frances Hudovernik, roj. Noch, stara 81 let, stanujoča pri nečaku Stanleyu Noch na 156 Rich in tu pa tani temne obrise raztresenih poslopij. Zvezde na nebu so dajale vsemu čudovito obeležje miru. Zdaj pa zdaj je zaplavala do (Dalje prihodnjič) ---------o------ Proti suši V severni Brazilji so zgradili n.iega nad 330 rezervarjev, da bi zava-meglica dima. Straža pod ok- rovali deželo pred pomanjika-nom je bedela, a se ni oglasila, njem vode v suši. Bil je član Društva Loyalites Louis in Frank ter hčer Jose- umetnima otokoma sredi preU- Am FOR AGED PRESCRIPTIONS No. 158 SNPJ. Pogreb je bil v'phine. Tukaj zapušča hčeri va- kl bl bllf oddaljena drugje CJair Ave & mh Sl( EN sredo zjutraj iz Želetovega po- Frances in Maeme. Pogreb je od drugega 4.2 milje. Otoka greh. zaveda na 458 E. 152 St.'danes ob devetih dopoldne iz bila zvezana med seiboj po pod v cerkev sv. Kristine, nato na! Zakrajškovega pogreb, zavoda morskem tunelu, skozi katere-Kalvarijo. v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato §a b* vozba avtomobilska cesta na Kalvarijo. ’ in železnica. Jennie Trebeč Novi predlog je kombinacija Rose Turk Po daljši bolezni je preminu-, ------ ------ , , la L julija na svojem domu na1 V Woman’s bolnici je umrla dveh starih’ Podmorskega pre-794 E. 154 St. Rose Turk, roj. 2. julija Jennie Trebeč, rojena doria ^ ,m0^ Predvidoma bi Urankar, stara 76 let. Bila je Malovec, stara 81 let, stanujoča staI 7d0 milijonov dolar- vdova, soprog Louis je umrl na 1273 E. 168 St. Bila je vdo- •j1:'.’ ^st0va ™ tu'u ' bi skupaj leta 1949. Tukaj zapušča hčer va, soprog Joseph je umrl leta blb dolgl. , e', Njlhovo Roso Mikiich, sinova Louisa in 1948. Zapušča otroke Almo La. vzdrževanje bi stalo letno oko- Klavirji k harmoniji pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00 SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125 mond Rd., poprej dolgo let na Franka, 7 vnukov, pravnuka zar. Josepha, Jennie Gudonis in 11 4 milijone dolarjev. Lakeland Blvd. Bila je vdova, soprog Frank,, ustanovitelj in prvi glavni tajnik Dobrodelne Zveze, ter več drugih sorodnikov. Si- Roberta, 5 vnukov in vnukinj, nova Williaim in Emil ter sestri 3 pravnuke im druge sorodnike. Slovenske Mary Korošec in Cirila Šuštar- Rojena je bila v Ostrožnem je umrl sic so umrli. Rojena je bila v brdu Pri Postojni, kjer zapu Samo ,za sto dolarjev! WASHINGTON, D.C. — Kongres je podaljšal za dve leti do- pred več leti. Tukaj zapušča ne- Krašmi pod Limbarsko goro. aca vec sorodnikov. V Ameriki ločilo, po katerem smejo ame-čaka Stanleya Noch, nečakinje .Tukaj je bivala 53 let. Bila je je 'bila 50 let. Bila i* članica ’ riški obiskovalci tuiino nrine-Stello Ternansky, Margaret članica Društva Lunder Ada- Fr. št. 50 let. Bila je članica riški obiskovalci tujine prine-1 Progi’. Slovenk. Po- sti seboj domov brez carine le Newilon, Helen Haffer in Fran-[mic št. 28 SNPJ, Podr. št. 10'greb le bdi v petek popoldne iz blaga v skupni vrednosti $100. I. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite *e do nas JOS. OLOSOKAR 986 E 74th St. HE 1-6607 HENRY BORDEAUX POŠTENA ŽENA POVEST Obstal je za trenotek na mestu prikovan, preden se je na pol obrnil. Tako torej je bil še vodno dovolj podel kljub prizoru v paviljonu, kjer ga je žena presenetila — kako bi mogel o tem sploh dvomiti? — kljub prizoru na vrtu, kjer je žena junaško prenesla prisotnost ljubice, da bi njun dom rešila sramote, dovolj podel, da je svoje razmerje znova začel brez ljubezni in celo v prepričanju, da ljubi samo svojo ženo. Samo slučaj, trenuten slučaj, ga je obvaroval prostovoljne in premišljene izdaje. Ocenil jd svojo slabost; nekaj sekund več in pogreznil bi se dokončno v izdajstvo in laž, ki bi se ju odslej ne mogel več oprostiti. Kako se bo spet povzpel, kdor je zdrknil po tolikšni strmini? Gospod Artene, ki je prišel iskat časopise — hotel je biti prvi o vsem poučen — ga je presenetil v njegovi negotovosti: “Zamudili ste vlak. To je vedno neprijetno.” “Ah! Ne, to mi je vseeno”, je odgovoril Pavel s skoraj jeznim naglasom. “Kam greste?” “Ne vem.” Gospod Artene se je preše ic-čen oddaljil, kakor bi odkril na njem nalezljivo bolezen. "Ta Pavel Ferriere rad prikriva. Gotovo bi moral teči na kak sestanek. Toda kam, ko gospa de Cheran ni več njegova ljubica?” Ko se je Pavel obračal, kakor bi iskal smeri, se je vrnil po isti poti, toda šel je mimo stanovanja, ne da bi se ustavil. Pri nekem trgovcu je odložil ročno torbo in odšel na slepo srečo. Znašel se je spet v skoraj zapuščeni aveniji du Paquier, ob jezeru s silno svetlo in svežo modrino, čez Albigny, nato pa po stezi, ki meji na planino Vevrier in ga vodi na posestvo Sapinie-rc. Ali ga je gnal spomin na Berto? Ali je hotel v spominu spet doživeti ure v paviljonu? Zaman ga je jutranja svetloba, CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE INGLESIDE — On acct. of death in the family. Must sacrafice. 6 Rd. Hillside house, 14x24 living-rm, 2 picture windows overlooking N.W. cor. on Long Lake, Bath, 3 Igs. bedrms. Cab. kit. Elec, stove, glazed porch, full bsmt. Oil ht. S &S. Lake rights. 2 car gar. 100 ft. frontage. Shade & fruit trees. Berries-Grapes-Shrubbery and flowers, St. Paul R.R. 1415 Linder Ave., or call JU 7-5942. 129) NILES — BY OWNER. Well built, exc. cond. 2 bedrm. brick. Din. rm. 1-flr. attic, full bsmt. 2 baths, Lot 44x133 1% car gar. 967-7173. (129) PALATINE — 3 BEDROOM BRICK RANCH Carpeting, drapes, stove, refrigerator, Avasher. 1% car gar. 63x 155’ lot. Near everything. $16,500. FLanders 9-0544 (128) CARPENTERSV1LLE — 3- Bedrm.. Bi-level. Full basement, Landscaped., Water softener, storm windows. Take over pymts. Assuma 4 Vi % GI loan. Owner HA 6-6084 (129) 2 BEDROOM BRICK BUNGALOW Nr. 66th and Francisco. Gas heat 1% tile baths. Knotty pine heated porch, Ilk car gar. Lot 30x125’. Close to everything. $19,000. Owner RE 7-1169 (128) ki je božala pobočja gora in jih pokrivala kot prozorna tenčica, kot lalhka sinja meglica, vabila, da bi se veselil časa, ki itak nune. Korakal je kot lovski pes, kadar je na sledi. Tukaj se je morala ona vračati, je mislil, ker je nisem srečal. Priti pa je morala čez Annecy-le-Vieux. In nagnil se je nad grme ob cesti, kakor da bi jih hotel vprašati; Ona ni Berta de Cheran. Prišel je na Saipiniere in našel hišo zaprto. Ni se vrnil po usodnem dnevu več vanjo. Tudi ona je morala najti hišo zaprto. Tedaj je odprla vrtna vrata, da bi odšla na kmetijo, se tam odpočila in vprašala za svojim možem. Na kmetiji so ji odgovorili, da gospoda niso videli. Vznemirjena je morala začeti iskati. Povedal ji je, da kam gre in povabil jo je celo, naj ga spremPa. Drznil se jo je povabiti, naj ga spremlja, prepričan, da ga bo zavrnila. Kaj je tako nenadoma vzbudilo njeno nezaupanje? Ob vznožju hrasta sta stali dve kolesi, slabo zakriti z vejami. Približala se jima je in spoznala Pavlovo kolo. Drugo kolo je bilo žensko. Ali ji je v tem trenutku zdrknil iz rok šopek poljskih cvetk? V tem trenutku ali malo kasneje, ko je spet prišla na isto mesto? Končno se je napotila proti gozdu — hoteli so sekati les in mogoče je šel njen mož, da se sporazume s kakšnim trgovcem — in prišla k paviljonu, slišala glasove, se približala in šla mimo odprtega okna, da bi prišla do vhodnih vrat. Gledala je, ne da bi mislila na zlo: Berta se češe in Pavel — njen Pavel — sedi v fotelju, kadi cigareto in uživa ob prizoru. Oči, velike, nedolžne oči so se napolnile z grozo. Vendar je imela moč, da ni zavpila, imela je moč, da je odšla ... Obnovil je prizor ter kot pre iskovalni sodnik spet sestavil zločin. Pavel je šel po poti, po kateri je morala iti. Ustavil se je pred paviljonom z zaprtimi oknicami. Videl je uboge oči, polne groze in obupa, takšne kakor takrat, ko je stopil v ženino sobo. Prav nič ni več dvomil o tem, kar se je zgodilo. “In še to jutro,” si je rekel z gnusom, “sem jo izdajal.” Vrnil se je na kmetijo, pripe- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — DELUXE^2 FLAT, 2-5’s enclosed back porches, W/W crptg. Venetian blinds, draw drapes, many extras. Magnificent home with good income. Beautiful quiet, residential st. Nr. Central-Chicago Ave.; Must sell; Must see to appreciate. MAnsflied 6-1586. (130) ARLINGTON HEIGHTS 7 rm. split level. Ilk ceramic baths, birch cab. & vanities, built-ins, carpet. in liv., dining & stairs. Paneled fam. rm., fin. utility rm. $29,500 owner. CLearbrook 5-7303 _______________________ (128) ARLINGTON HEIGHTS SCARS-DALE — BY OWNER. 3 Bedrm. Colonial, lovely trees, patio, 1% car garage. Fenced yard. Extras. $19,950. 618 S. Dryden, CLearbrook 5-8185. (128) BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE BY OWNER AURORA Complete Machine Shop. Reasonable price. PHone 896-4223 (129) Ijal kmeta in njegovega sina ir ima pokazal čuvajnico: “Tole porušite. Staro je, strohnelo. Potrebujem prostor za sadovnjak.” “Ah! Diobro, gospod; podrli bomo po žetvi.” “Ne, ne, takoj! Danes ali jutri.” Zdelo se mu je, da je na odkritem kmetovem obrazu opazil skrivnosten smehljaj. Ali pozna 'tajnost paviljona? Ali človek kdaj razume te zaprte kmete? “Podarim vam les,” je povzel, ‘če ga porušite nemudoma.” Oba sta ocenjevala gradivo. Nepričakovan dobiček je bil precejšen: “Dobro, gospod. Takoj bomo začeli, samo zato, da vam ustrežemo.” MISLITE NA NOV AVTO? Society Vam rada pomaga nabaviti nov avto sedaj, plačali boste kasneje. Zahtevajte, da Vam prodajalec uredi posojilo pri ^ocich) To lahko stori takoj na mestu. Plačate lahko v mesečnih odplačilih, primernih Vašim finančnim razmeram. Kadar je nov avto važen za Vas, je vselej važen tudi za nas. “Koliko časa boste pa porabili?” “Ah! Podrto je hitreje kakor zgrajeno. Dva ali tri dni.” “Potem boste pa preorali, da bo zemlja, kakor je bila prej. Nastanili se bomo v kratkem na Sapiniere: to delo mora biti končano.” “Dobro, gospod, napravili bomo, kakor se bo dalo.” Kmet se nidkar ne obveže. In spet se je zazdelo Pavlu Ferrit-ru, da je razbral na obrazu neopazen posmeh. Toda to mu ni bilo važno: ali ni odstranil preteklosti s tem, da je iztrgal deske iz zemlje in preoral zemljo samo? Odšel je proč in svobodneje zadihal. “Kako nas strast ali muha — bila je samo muha — je mislil, zapelje! To posestvo je ženino. To je kraj njenega detinstva. In tam sem sprejemal svojo ljubico. Koliko laži in nizkotnosti je v prešuštvu!” Na tej terasi se je zaročil majskega večera v navzočnosti gospoda in gospe Doret, ki sta končno odobrila zaroko svoje hčerke. Spet je zagledal mlado deklico, tako skladno v kretnjah, sveže polti, s tako mehko in čisto milino, z mirnim in preprostim izrazom, da se je zdaj spraševal, kako je sploh mogel prositi za njeno roko. Kdo je bil, da je temu otroku ponudil bodočnost? Imenovali so ga lepega Pavla Ferriera. Veljal je za bogatega, čeprav je bil manj premožen, kakor ona. Vse se mu je smehljalo, vse mu je bilo leh-ko: položaj, bodočnost, zabava in prav tako poroka. Stalna sreča je urejala njegove dogodivščine. Njegove lahke zveze so se razpletale brez žaloigre. Ko se je ena njegovih ljubic, ki je bila poročena, začutila mater, jo je pripravil do tega, da se je spravila z možem. Ali ni bilo to najboljše sredstvo, da se izogne pohujšanju? Za to se je odločila, ker je končno spoznala zmoto, on pa se je s tem okoristil, da je z njo končal. Vsi ti ljubezenski spomini so se mu zagabili. Videl je v njih samo njihovo ogabnost, kakor odkrijemo črva v košari z lepimi breskvami, ki nobena več ni zdrava. Vsi začno v nezavestnem veselju in se končajo v grenkobi in izdajstvu. Ali ni to običajna pot vseh takih ljubezni? Če bi Germana Doret mogla še kot dekle nenadoma odkriti preteklost svojega zaročenca, kako bi se sramovala in kako bi zbežala. Razen če ni molčala — že takrat. Mlada dekleta so tako nenavadna, žene so tako čudne. V njih so zakladi prizanesljivosti, usmiljenja in nežnosti. Morda jim je treba naložiti trpljenja, da vse to spoznamo. Mogoče ne-; izprosno življenje zahteva od njih žrtev, da se čisto ustali? Ali ni njegova preteklost takšna kakor preteklost večine mladih ljudi? Ali ne temelji zakon, vsaj večino časa na začetni zmoti, od katere ima koristi mož? Tako je premišljeval in se tolažil. Vendar je nekdo jasno videl vanj in ni zaupal njegovim vrlinam, njegovi prilagodljivi naravi, njegovi pripravljenosti, da sprejme dogodke, ne da bi se upiral: Germanin oče. Prve čase, ko je prihajal na Sapiniere, pred zaroko, je uganil pod ljubeznivo zunanjostjo sovražnost gospoda Doreta. Z vsakovrstnimi laskanji ga je skušal preslepiti. (Dalje prihodnjič.) ------ n------ j8>OCU>tlt NATIONAL0 BANK PRIJAZNA ŽIRAFA — Žirafa v živalskem vrtu v San Franciscu v Kaliforniji se je sklonila preko visoke ograje po slaščico, ki jo ji je ponudila Mary Lazarele, znana igralka in pevka. Prijetno jih je citati... Nešteta in navdušena pisma, ka tera prejemamo od ljudi iz vseh krajev Amerike, so polna pohvale in prijetno jih je citati. Na tisoče ljudi, ki uporabljajo Tatrine čaje že deset, dvajset in nekateri preko trideset let, so najboljša priča, kakšno zdravilno moč imajo ti čaji. Tu je samo nekoliko izvlečkov h originalnih pisem: “Če se ne počutim dobro ali če trpim zaradi slabe prebave, nadušljivosti, nespečnosti in tako dalje ... si takoj napravim Tatra čaj in na mestu mi pomaga... Odkar uporabljam vaše čaje, ne trpim več, spim zelo dobro in se izvrstno počutim, čeprav imam že preko 70 let... Bolečine in razne bolezni sem prenašal preko osem let. Končno mi je pomagal vaš čaj RE-MOLEK ŠT. 3 . .. Vaši čaji so stvarno to. kar vi pravite v vaših priporočilih in tudi jaz jih priporočam tako starim kot mladim. Jaz uporabljam ugodni Renex čaj št. 5 vsak dan in po njem se zelo dobro počutim Dolgo časa sem trpel zaradi slabe prebave in bil zaradi tega zelo bolan: vse me je bolelo. Skoro nisem mogel hoditi, niti se spraviti iz hiše. Vaš čaj št. 1 in čaj št. 3 krasno deiujeta in jaz sem zopet zdfav in dobro...” « ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroČa slabosti želodci), pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? če so te neprijetnosti* vzrok'* zaprti«, Jib o!»U*te ali od-MVahtte, tenfteljftci očistite ivoje telo It. la Hrugj nr*an delujejo pravilno, Zavltel TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št, t. za M sko