1 Leto XII. | Štev. 43	TELEFONi UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409	Maribor, sreda 22. februarja 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejemati v opravi ali po pošti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din	Cena | din 1— |
Neuspeh Berardove misije
Pod pritiskom iz Rima in Berlina odklania general Franco vse predloge Pariza in Londona za utrditev spornih vprašanj v zvezi s priznan em n e-gove vlade — Pred tretjim Berardovim obiskom v Burgosu — Tudi pogajanja ta premir e razbita
Ri-
ta Anglija priznali Franca tudi brez vseh
Velik interes vlada posebno za to, ali je Jordana prinesel v Burgos Francov pristanek na to, da ga Berard lahko obišče v Barceloni ali ne. Po sodbi sedanjega položaja se zdi, da Jordana takega povabila ni prinesel in da bo tretji Bčrardov sestanek v Burgosu zelo kratek in da se bo francoski posredovalec vrnil že jutri zvečer iz Burgosa v Pariz. Na uradnem mestu pa o vsem tem molče in kažejo dalje optimistične obraze.
TUDI AZANA BREZ USPEHOV.
Prav tako so se pa ponesrečila tudi Aza-nova prizadevanja za premirje in mir med republikanci in nacionalisti. Nacionalisti so tako sigurni skorajšnje popolne zma-
PARIZ, 22. februarja. Pooblaščenec francoske vlade za pogajanja z vlado generala Franca za priznanje s strani Francije ta Anglije, senator Leon Bčrard, se bo danes ali jutri vrnil v Burgos, da stopi znova v stik z nacionalističnim zunanjim ministrom generalom Jordano ta če mogoče tudi s samim generalom Francom. Kakor je bilo mogoče izvedeti, pogajanja ne potekajo ugodno. Zdi se, da Francova vlada pod pritiskom Italije ta Nemčije ni pripravljena dati zagotovil, ki jih v Pariza ta Londonu zahtevajo. Dasi podrobne želje Francije in Anglije niso znane, je vendar gotovo, da gre predvsem za: 1. odstranitev tujih prostovoljcev; 2. ohranitev neodvisnosti od osi Rim—Berlin; 3. ohranitev politične in vojaške nevtralnosti ta 4. opustitev pristopa k paktu proti kominterai. Francova vlada pa stoji slej ko prej na stališču ohranitve vseh zvez in obveznosti mora in Berlinom. Ali bosta Francija iskanih zagotovil, še ni znano.
BERARDOVI NEUSPEHI.
PARIZ, 22. febr. V Parizu je Izginil optimizem, ki je vladal zadnje dni glede sporazuma z vlado generala Franca. Na uradnem mestu so sicer zelo molčeči, toda vsi znaki kažejo, da Bčradova misija doslej ni uspela. Uspelo mu tudi ni, da bi se sešel osebno z generalom Francom, ki se mu namenoma izmika. Ako se Bčrardu tudi ob priliki tretjega obiska v nacionalistični Španiji ne bo posrečilo, sniti se z generalom Francom in doseči kake konkretne uspehe, potem tudi javnosti ne bo več mogoče prikrivati neuspeha. Vprašanje pa bo potem, kaj naj Franclja stori, ali naj se vklonl In brezpogojno prizna Francovo vlado, ali pa naj je ne prizna In se s tem odreče normalnim odnošafem z državo, ki je njena soseda vzdolž vseh Plrenejev od Atlantskega do Sredozemskega morja. Tako stanje ne bi bik) zaželeno.
PRITISK IZ RIMA IN BERLINA.
Kakor je bilo mogoče izvedeti, je bil general Franco ob prvem Berardovem obisku pri zunanjem ministru generala Jordanu v Burgosu zares pripravljen, pogajati se stvarno s Francijo in seveda tudi z Anglijo glede prijateljske ureditve medsebojnih odnošajev in za ceno finančne pomoči iz Londona in Pariza bi bil sprejel v glavnem vse njune pogoje. Toda pozneje je sledil pri Francu silen pro-tipritisk iz Rima in Berlina. Zlasti iz Rima niso prišle v Burgos samo intervencije, ampak tudi odkrite grožnje. V Rimu sloje na stališču, da je zmaga nacionalistov v španski državljanski vojni izključno zasluga Italije, ki ima zato tudi vso Pravico zahtevati od generala Franca in njegove vlade, da služi italijanskim ciljem v mednarodni politiki, predvsem seveda v Sredozemlju in nasproti Franciji.
Po lta'ijanskih zahtevah mora biti Francova Španija postojanka italijanske politike in ne neodvisna država, ki bi sama Odločala o svojih zvezah in zunanjepolitičnih akcijah. Italija terja za svojo pomoč Plačilo in svojih kart ni pripravljena dati iz rok.
PRED NOVIM SESTANKOM V BUROOSU.
Včeraj se je senator Bčrard več časa in Ponovno pogovarjal po telefonu z zunanjim ministrom Bonnetom iz St. Jeana de Luzea. Bčrard je obvestil Bonneta podrobno o poteku razgovorov z nacionalističnim zunanjim ministrom genera'om Jordano in ostalimi funkcionarji burgoške vlade. General Jordana se je po Bčrar-dovem odhodu odpeljal v Barcelono k generalu Francu in ga informiral o francoskih žePah. Jordana se je vrnil sinoči v Burgos in se zato pričakuje, da bo Berard se danes ali najkasneje jutri prišel znova v Burgos z novimi instrukcijaml.
ge, da so odklonili vsaka pogajanja, pri katerih bi republikanci stavili kakršne koli pogoje za kapitulacijo. Zaradi tega je nastal tudi za prezidenta Azano mučen položaj in se bo moral končno odločiti ali za vrnitev v republikansko Španijo in pristanek za nadaljevanje odpora, ali pa za odstop z mesta prezidenta španske republike.
BERARDOVA IZJAVA.
ST. JEAN DE LUZE, 22. febr. Avala. Posebni poročevalec agencije Havas je obiskal senatorja Berarda, ki mu je izjavil, da se njegova misija v Burgosu splošno napačno tolmači. De iure priznanje Francove vlade je slej ko prej zadeva francoske vlade, ki potrebuje v tej stvari svobodno odločitev. O kakih njegovih pogajanjih o de Iure priznanjih že zato spioh ne more biti govora, ker nima Francija staviti Burgosu nobenih pogojev. V Burgosu se rešujejo samo tehnična vprašanja, ki nastajajo iz sosedstva obeh držav. Samo to je tudi vsebina njegove misije. Kakor je Bčrard ob koncu naglasil, gre predvsem za rešitev vprašanja španskih beguncev, v Franclji deponiranega zlata španske Državne banke In za celo vrsto podobnih drugih zadev. Z razvojem pogajanj o teh zadevah more biti Francija zadovoljna.
Zapiski
Konferenca Balkanske zveze
TRI SEJE, NA KATERIH SO SE OBRAVNAVALA VSA MEDNARODNA BALKANSKA IN DRUGA VPRAŠANJA.	BALKAN
BUKAREŠTA, 22. februarja. Zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze se je pričelo v ponedeljek z vpisom turškega, grškega in jugoslovanskega zunanjega ministra v dvorno knjigo, na kar je sledil obisk pri ministrskem podpredsedniku Calinescuju, obisk groba neznanega junaka s položitvijo vencev in sestanek v palači Sturdza, ki se je pričel ob 15. uri. Prva konferenca je trajala dve uri. Druga je bila včeraj dopoldne, tretja pa popoldne ob 16.30. Na prvi konferenci so se obravnavala splošna vprašanja mednarodne politike z ozirom na trenutni položaj. Po uradnem poročilu je bilo ugotovljeno popolno soglasje glede interesov balkanskih držav in njihove obrambe. Na drugi seji so razpravljali zunanji ministri o od-nošajih do Bolgarije. Ob tej priliki je poročal turški zunanji minister Karadžolu o rezultatih svoje konference z bolgarskim ministrskim predsednikom in zunanjim ml-
rastromi Kjuseivanovom pred prihodom v Bukarešto. Kakšni so bili zadevni sklepi, m znano. Pač pa je znano, da je bilo sklenjeno, da bodo Jugoslavija, Turčija in Grčija skupaj priznale vlado generala Fran-Ca u f P3”1!** Jugoslavija je sklenila priznati Franca de jure že 15. t m., je pa počakala z objavo do konference Balkanske fvc*ie* °™uniia bo priznala Franca naknadno. Na tretji konferenci so se pa obravnavala še razna medsebojna vprašanja članic Balkanske zveze, predvsem gospodarskega značaja.
^r* Avala. Državni podtajnik propagandnega ministrstva Tl-teanu je priredil včeraj v počastitev zastopnikov tiska držav Balkanske zveze v hotelu »Pallas Athene« banket, na katerem so bile izrečene prisrčne napitnice v duhu mirovne politike balkanskih dr žav.
Anglija zahteva odškodnino
PODROBNOST, O ‘tSSS^Sil^iSSSSS.E*	“■
HONGKONG, 22. febr. VčeralšnH na-1 potnike dobesedno DoknsIH An.ttio ™ pad devetih laponskih bombnikov na bri- svolem veleposlaniki energično tansko kolonialno ozemlje pri Hongkongu stirala v Tokiu proti temu naoadiMn h^ je imel dosti večje nasledke kakor se je zahtevala poravnavo ^e nastale škn^ prvotno mislilo. Mesto Cung-Cung je sko- In odškodnino za ubite V Tokiu se raj popolnoma porušeno. V Hongkong je! vičujejo s pomoto česar na Anellia Tht Pribežalo od tam več tisoč beguncev in1 upoštevala.	P B iia nobo
vse bolnišnice so prenapolnjene z ranjen- j HONGKONG, 22. feb laponska vnisu, cL Zelo značilno je, da sta b!H pri reše- se je včeraj z ozirom na pmtest An^je
valnlh delih ranjeni tudi dve angleški zaščitni sestri, in sicer od izstrelkov strojnic na japonskih letalih. Prav tako so obstreljevali Japonci tudi potniški vlak In
Tokio uradno opravičila Veliki Britaniji jaradi bombnega napada na mesto čung-cung.
Polkovnik Beck
Polkov. Beck se lahko ponaša, da je preživel na čelu poljskega zunanjega ministrstva več ali manj vse svoje tovariše v drugih evropskih državah. Skoraj vsa zunanja politika obnovljene Poljske je njegovo	delo,	ki	mu	je pa seveda dal prve	smernice	pokojni	veliki maršal in
osvoboditelj Pilsudski. Mnogim velja poljsiki zunanji minister Beck za germanofila, toda njegovo navezovanje poljske zunanje politike na Nemčijo ni bilo nikoli enostransko; vedno je Beck ohranjal trdne vezi tudi z zahodnimi demokracijami in ljubosumno varoval samostojnost in neodvisnost Poljske v koncertu evropskih velesil. Kadar je pretila s strani polj-sko-nemškega prijateljstva nevarnost za to samostojnost in neodvisnost, je znal Beok s spretnim diplomatskim manevront rešiti dostojanstven položaj svoje države. Tako je storil tudi lani, ko se je pojavilo v Nemčiji ukrajinsko vprašanje. V soboto bo sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, a že kmalu nato bo sam odpotoval v London, da tako razbije videz, kakor da se je Poljska morda vendarle čisto vklonila osi Rim-Berlin, Tudi to bo za Poljsko pomembna šahovska poteza.
Vojaika sila Nemčije
Nemčija z 80 milijoni prebivalcev (od tega 10 milijonov anektiranih) more mobilizirati samo 100 divizij, in šeie z razvojem lahko dvigne to število na 280. Utrditev države in motorizacija sta še daleč pred kako zaključitvijo. Vojaštvo še ni na višini, ker so kadri organizirani šele 4 leta. Tudi ni dovolj mladih rezervnih častnikov. Uradno šteje letalstvo 3000 aparatov, ki je sicer odličen material, toda gospodarski, pogoji ne dovoljujejo nepretrganega obnavljanja. Tudi osebje še nima izkušenj. (Francoski generaištabni polkovnik Cochet.)
Ža'ostni razgledi
Namestnik drž. tajnika države Mary-( and v USA je imel pred slušatelji mary-‘landske univerze govor, v katerem je tu-di dejal, da ima današnje tekmovanje v oboroževanju lahko samo dva konca: vojno ali pa tako velik padec življenjske ravni, da je socialni kaos v svetu neizbežen.
Na indeksu
Z odlokom nacionalistične vlake v Burgosu so bili razrešeni svojih položajev na španski univerzi »zaradi pogubne politike proti Španiji in narodnemu gibanju naslednji profesorji iz republikanski voditelji: prof. zdravniške fakultete in republikanski min. predsednik Negrin, prof. kemije in vojni minister Gi-ral,. prof. kemije Julian Basteiro, veleposlanik v Washingtonu, profesor prava de los Rios, veleposlanik v Londonu, prof. prava de Azcarate, bivši poslanik V Pragi in profesor prava Jimenez As-sua ter več drugih politikov in visokih uradnikov.
Opozicija proti Metexu
V Grčiji se je opozicija proti Metaxa-su združila. Med Jjudstvobi je dobila veliko zaslombo, kajti drugače ni mogoče pojasniti muožestvenih aretacij, h katerim je vlada prisiljena.
Maribor, 22. februarja.
Star kitajski pregovor pravi, da ima Kitajska dvoje oči: Formozo in Hajnan.
Z izgubo Formoze je postala enooka in ko so pred dnevi Japonci zasedli Hajnan, lahko rečemo, da je oslepela.
Oba otoka sta podaljšek Japonske. Skupno z drugimi manjšimi otoki tvorita sklenjeno verigo, ki okroža Kitajsko. Japonci so sedaj popolni gospodarji te verige in vse kaže, da se pripravljajo na blokado Kitajske, ki naj prepreči tihotapstvo orožja v korist čangkajšeka.
Če je ta domneva pravilna, pomeni dogodek preobrat v japonski taktiki. Japonska vojska je v osrčju Kitajske dvitisoč km o dmorja. Pohod je nasitil japonsko slavohlepnost, a je bil mogoče nepotreben. Z manjšimi žrtvami bi verjetno Japonci dosegli isti cilj, če bi delali po vzgledu evropskih velesil, ki so se usidrale na glavna pristanišča in od tod nadzorujejo trgovino. Ali ne bi Japonci dosegli enakega uspeha, če bi se naslonili na pristanišča Tiencin, Šanghaj, Kanton in na otoke, predvsem na Hajnan? Dobili bi v roke vso trgovino in lahko izrinili svoje evropske konkurente. Prihranili bi si pa vojno avanturo, o kateri sami ne vedo, kako se bo končala. Verjetno je, da Japonska že računa, da se bo morala prej ali slej umakniti iz notranjščin- Kitajske in previdneje postopati. In če bo k temu prisiljena, ji bodo ostala vsaj otočja in pristanišča.
Verjetnejše pa je, da ima zasedba Haj-nana večje mednarodno ozadje. V njej moramo gledati predvsem izvajanje načrta generala Tanake, po katerem naj bi Japonska zasedla vso Aziio z Jndokino, Siamom in Indijo in končno zagospodarila nad Avstralijo. S padcem Hajnana se ie japonska oblast razširila proti Indijskemu morju. Otok (ki je velik kot Sardinija, Korzika in Baleari skupaj) je velike strateške važnosti. Ko so ga Japonci zasedli, niso samo zatisnili Kitajski ooslednjega očesa, ampak so tudi omajali varnost posesti kolonialnih držav. Saj leži Hajnan kot nabita puška proti francoski Indokini, ograža ameriške Filipine in orerezuj' angleško morsko pot Singapur - Hongkong.
Velike skrbi je povzročilo na zapadu dejstvo, da so Japonci zasedli Hajnan ta koj (24 ur kasneje) po uspeli angleški diplomatski akciji na Minorki, od koder so nešpanske čete izločene. Splošno mnenje je, da je zadnji japonski voiaški manever odgovor antikominterne zveze na angl:-ško-francosko akcijo v španij.. Saj zasedba Hajnana ni posebno razburila Kitajske, kjer pravijo: Odkar smo zgubili Kanton ni važno, če pade tudi Hajnan. Pač pa je japonski udarec namenjen An-gl'ji, ker ograža njeno posest Honkong in Franciji, ker predstavlja direktno nevar-ncsi za lndokino.
št značilnejše so izjave zastopnika ja-ronskega zunanjega ministra evropskim novinarjem. Ko so ga ti vprašali, če ie Japonska obvestila London in Pariz o svoji nameri, je ta suho odgovoril: 'Ne! bi np vprašanje, če sta bila obveščena o tem Berlin in Rim, je Japonec odgovoril /•To se razume samo ob seoi «
Nobenega dvoma ni več, da so akcije evropskih totalitarnih držav in Japonske tesno pbvezane. Tri glavne članice anti-komintern zveze torej delujejo po skupnem načrtu. Njihov izpad je tem resnejši, ker se bo baje antikomintern pakt pretvoril v pravo vojaško zvezo.
Naraščajoči japonski imperializem je tesneje povezal Ameriko z Anglijo in Francijo tako, da nekateri že govorijo o vojaški zvezi demokratskega trikota London - Pariz - New York.
Do sedaj ni prišlo do večje skupne akcije velesil na Daljnem vzhodu ?aradi nasprotujočih si trgovskih interesov, počim namreč Združene države ameriške trgujejo predvsem z Japonsko, trgujeta Anglija in Francija s Kitajsko. Toda vprašanje trgovine je sedaj stopilo v ozadje;, gre za vprašanje lastnine kolonialne posesti. Američani se dobro zavedajo, da sc njihovi bistveni interesi krijejo z angleškimi in francoskimi, čim bi s^ namreč Anglija in Francija zapletla v evropsko vojno, bi dobili Japonci proste roke in bi nemoteno zagospodarili nad Azijo in Avstralijo ter izrinili Ameriko iz Tihega oceana.
Nov veter v Podonavju
ANGLEŠKI KOMENTAR ZUNANJEPOLITIČNEGA POLOŽAJA POLJSKO, ROMUNIJO IN MADŽARSKO.
V ZVEZI
LONDON, 22. febr. Tukajšnji listi raz-pravijajo že sedaj o napovedanem obisku poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu in naglašajo, da si ie ustvarila Poljska s spretnim tolmačenjem zunanje politike v Londonu mnogo simpatij. Angleški diplomati zasledujejo s posebnim zanimanjem zlasti zbliževanje Poljske z Rusijo in Romunijo. Po Monakovem se je Anglija odločila, da bo držala za vsako ceno svoj položaj v Turčiji in Grčiji, toda zaradi lastne odpornosti Poljske in Romunije se Anglija sedaj nikakor ne misli več umakniti na to zadnjo črto političnega odpora. Pa tudi glede Madžarske
prevladuje v Londonu vedno bolj pre-
nih, tri bodo dograjene v prihodnjih mesecih, 2 pa prihodnje leto. Nadalje gradi Anglija sedaj dva nova superdreadnough-ta, enega s 40.000 in drugega z 42.000 tonami, ki pa bosta dograjena šele do začetka 1. 1941. £>Ta ta način , bo imela angleška mornarica v doglednem času 24.
pričanje, da je bila Imredyieva demisija j velikih linijskih ladij. Ladja »King Ge-tudi zunanjepolitičnega pomena. V tem | orge je staja t,904,000.000 dinarjev in se kažejo prvi znaki za to, da se je veter jna njej bo 1500 mornarjev,
v Podonavju obrnil in da tudi v Budim-1	______
pešti ne verujejo več v prerokbo grofa j (• rof C?sno leti V Varšavo Csakvja. da bo pripadalo sledečih 25 let	.
politiki osi Rim—Berlin. Kljub temu da RIM, 22. februarja. Avala. Zunanji nu-
je grof Csaky ostal tudi po lmrčdyjevera odstopu na svojem mestu, se v Londonu naglaša, da se ministrski predsednik grof Teleki glede zunanje politike ozira mnogo bolj na državniške izkušnje grofa Beth-lena, kakor na dosedanje tendence.
nister grof Ciano odpotuje danes z letalom v Varšavo, in sicer čez Dunaj. Uradno poročilo pa o tem ni bilo izdano. Grof Ciano se na Dunaju ne bo sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Njegov pristanek na Dunaju bo namenjen le nabavi bencina za nadaljnji polet.
Diplomatska aktivnost Poljske
OBISKI ANGLEŠKIH POLITIČNIH OSEBNOSTI, PRIHOD GROFA CIANA IN GAFENCUJA TER BECKOVO POTOVANJE V LONDON.
dinja Kentska, ki sta povabljena na lov k nekomu poljskemu aristokratu. Zunanji minister Beck bo kmalu po italijanskem zunanjem mistru grofu
VARŠAVA, 22. februarja. V zadnjem času ju postala Poljska novo središče mednarodnopolitičnega zanimanja in delovanja. Posebno veliko pa je postalo sedaj zanimanje za Poljsko v Angliji, kamor je povabljen zunanji minister polkovnik Beck v prihodnjih tednih. V zvezi s tem je treba omeniti potovanje angleških lordov in admiralov v Varšavo ter nedavni obi.sk delegacije angleške letalske družbe, ki je bil namenjen organiziranju neposredne letalske zveze med Londonom in Varšavo. V kratkem pa bosta obiskala Poljsko tudi vojvoda in vojvo
Ciunu, ki pride v Varšavo 28. t. sprejel tudi romunskega zunanjega ministra Gafencuja, nato bo pa sam odpotoval v Lorid6h. Zaradi te živahne diplomatske delavnosti je Beck tudi odgodil svoj zunanjepolitični ek-spoze-, napovedan za 18. februar, in ga bo podal v sejmu šele po vrnitvi iz Londona. Poljska je tako sedaj v .ospredju diplomatske aktivnosti.
Nadaljevanje angleške debate
DEBATA O ANGLEŠKI OBOROŽITVI SE JE V SPODNJI ZBORNICI VČERAJ NA DALJEVALA IN BO SELE DANES ZAKLJUČENA. —
ški narod prav gotovo izdatke zanj laže
LONDON, 22. februarja. Včeraj se je nadaljevala v angleškem parlamentu debata o letošnjem oboroževalnem programu, ki je določena za tri dni in se konča jutri. Govorili so Chamberlain, voditelj opozicije Attlee, Churchill in Morrison. Chamberlain je opominjal opozicijo, naj sprejme proračun tak, kakršen je, in da ?e v celoti izvede ogromni petletni oboroževalni načrt, ker se ne ve, če ga ne bo treba še sproti povečavati. Seveda je Anglija dovzetna za vsak utemeljen predlog na razorožitev, toda prej je treba vzpostaviti, mednarodno zaupanje. Dokler tega ni, bo Anglija svojo oborožitev izvedla do kraja. Voditelj opozicije Attlee pa je napadel vlado, ki da je kolektivno varnost Zveze narodov uničila in porušila ravnotežje sil v svetu. Churchill je dejal, da v
prenašal kakor vsi drugi. Morrison pa rekel, da je treba takoj mobilizirati vsa. sredstva in jih efektno uporabiti za oborožitev. Zlasti se je zavzemal, za stalno občevanje med francoskim in angleškim generalnim štabom.
BERLIN, 22. feb. Nemški tisk spremlja oboroževalno debato v angleškem parlamentu z veliko pozornostjo, zamerja pa Cbamberla iiu, da ni omenil Hitlerjevih prizadevanj za razorožitev.
PARIŠ, 22. feb. Francoski tisk v celoti pozdravlja duh debate v angleškem parlamentu in zlasti odobrava Morrisonovo zahtevo po stalnih stikih med obema generalnima štaboma in Churchillovo zahtevo po osnovanju močne ekspedicijske armade, ki bo stavljena Franciji takoj na
celoti odobrava proračun in da bo angle- razpolago.
Rusko-japonska napetost
AKO VPRAŠANJE JAPONSKEGA RIBOLOVA NE BO PREJ REŠENO. BO NASTAL SPOMLADI NEVAJEN KONFLIKT.
ski listi piv pišejo, da je sovjetska Rusija sklenila zapleniti vsako japonsko ribiško ladjo, ki bi se pojavila v ruskih vodah. V ta namen je ustanovila v Vladivostoku posebno stražno brodovje. Vendar pišejo dalje listi, da bodo japonske ribiške ladje na pomlad odplule na lov, a spremljale jih bodo bojne ladie. Zaradi tega se pričakuje, da bo nastal v nekaj tednih med Japonsko in Rusijo konflikt, ki se bo težko poravnal brez vojne.
TOKIO, 22. tebr. Po informacijah agencijo United Press se Japonska resno pripravlja na spopad s sovjetsko Rusijo zaradi vprašanja ribolova v ruskih vodah. Iz navodil, ki jih je poslal japonski zunanji minister Arita te dni japonskemu veleposlaniku v Moskvi, se vidi vsa odločnost, s katero hoče Japonska s sporazumom ali s silo rešiti to vprašanje. Japonska grozA tudi s prekinitvijo diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Japon-
»King George V.“
SLOVESNA SPLOVITEV NOVE VELIKE ANGLEŠKE LINIJSKE BOJNE LADJE OB NAVZOČNOSTI KRALJA IN KRALJECE.
linijska bojna ladja »King George V.< Nova ladja ima 35:000 Ion in prekaša ta-
Nove ostre ameriške besede
WASCHINGTON, 22. februarja. Predsednik pomorskega odbora v senatu, armiral Leahy, je včeraj izjavil, da se Amerika ne bo pustila uničiti po napadalcih, kakor je to nevarnost glede ostalih demokracij, ki ne bi bile pripravljene. Amerika bo odgovorila diktatorjem v njihovem lastnem jeziku in je celo pripravljena boriti se sama proti Nemčiji, Italiji in japonski. Prodaja leta! Franclji in Angliji pomeni, rešiti te države pred razrušenjem.
Objava izvolitve novega papeža
RIM. 22. febr. Avala'. Kardinalski kolegij je sklenil, da izvolitev novega papeža, ki bo izvoljen v kohklavu, ki se prične 1. marca, ne bo objavljena na dosedanji tradicionalni način z belim dimom sežganih glasovnic, ampak pfftom vatikanske radijske oddajnice in zvočnikov. Negativna glasovanja do izvolitve pa bodo še vedno sporočana s črnim dimom. V sikstiuski kapeli dela 250 mizarjev in drugih rokodelcev celice za volitve iti baldahine za konklavc.
UMORI V ŠANGHAJU
ŠANGHAJ, '22. feb. Zaradi Japoncem
1	prijaznega zadržanja so včeraj v Šanghaju Kitajci umorili štiri osebe. In sicer marklja Lija, bivšega cesarskega guvernerja, še dva kitajska policija in enega detektivna. ■	.	■
TOKIO, 22, febr. Poleg groženj zunanjega ministra Arjte, je sedaj še vojni minister zagrozil, da bodo Japonci sisti-raii ustave pod japonskim vplivom se nahajajočih držav in povsod uvedi; vojaški režim, in lo zaradi umorov kitajskih ministrov japanofilske vlade.
ANGLEŠKO - ITALIJANSKA POGAJANJA O ŠPANIJI.
RIM, 22. febr. Avala. Sem ie prispel italijanski poslanik v Londonu, grof Grandi. Kakor se zatrjuje, :e njegov prihod v zvezi s podajanji, ki sq se pričela med angleško in italijansko vlado glede rešitve španskega vprašanja.
ANGLIJA IN HOLANDIJA ZA SKUPNO OBRAMBO.
HAAG, 22. febr. Avala. Kakor se izve, se vrši sedaj med angleško in holandsko vlado izmenjava informacij glede skupnih obrambnih ukrepov na Daljnem vzhodu.
FRANCOVA PARADA V BARCELONI.
PARIZ, 22. februarja. General Franco je včeraj proslavljal zavzetje Barcelone.
V	paradi je sodelovalo 50 tisoč vojakov, t. j. vseh sedem armadnih. zborov s katalonskega bojišča. Francu ob strani ji' stal italijanski general Gambarra, poveljnik italijanskih prostovoljcev. V zraku je krožilo 250 letal, znamke »Savoia-Mar-.chetti« in »Messerschmidte.
BLUM POTUJE V AMERIKO.
PARIZ, 22. februarja. Avala. Potrjuje se vest, da bo socialistični voditelj in bivši ministrski predsednik Leon Blum v kratkem potoval v Zedinjene države Severne Amerike.
CLYDE, 22. februarja. Včeraj je bila v tukajšnji ladjedelnici z velikimi svečanostmi. katerih sta se udeležila »udi angleški kralj in kraljica, spuščena v morje nova
Ozadie zasedbe Hai»ana in reakcije, kijResno da misliti vsem tistim, ki računajo so sledile, so jasno pok i/ale, k;iko je uso- jna kratko in lokalizirano vojno da. vseh kontinentov tesno povezana..-—!	s-v- (Pariz).
ko po brzini kakor po oboroženosti novo nemško linijsko bojno ladjo »Bismarck«, ki je bila nedavno splovljena v Hamburgu. ladjo so gradili od leta 1937. Ra
zen tega |.i gradi Anglija še šest enakih | N>\v York liti'.«/. Mil: ladij; prva bo splovljena že v nekaj ted-1 lin 170.15, Praga 15.07,
Vremenska iui|)aycU. Oblačno, mestoma padavine. Sicer noben? bistvene spremembe vremena.
Borza. Gurih, 22 februarja. Devize. Beograd 10- Pariz 11.(»15. London 20.111, 2:i.KI. Bor-
«ovte
Sodobna gradnja ledenic in hladilnih naprav
DomarzaDishi
Froračun prosvetnega ministrstva
Finančni odbor narodne skupščine je začel razpravljati proračun v poedino-stih. Najprej je govoril prosvetni minister dr. Čirič. Letošnji proračun znaša 991,400.000 dinarjev ter je za 52 milijonov večji od lanskega. Zadnjih 20 let ni storjeno na prosvetnem polju to, kar bi se moralo storiti. Devet desetin izdatkov gre na plače. To ni čudno, saj ima to ministrstvo 39.000 uradnikov in nekaj sto delavcev. Primanjkuje nam učiteljev ter profesorjev. V predlogu proračuna se zahteva 750 novih učiteljev ter 100 profesorjev. V državi je 8800 osnovnih šol, 400 otroških vrtcev ter 1,500.000 šolarjev. Meščanske šole vršijo dobro svojo nalogo samo tam, kjer so bile že pred vojno. Dr. Čirič je proti odpiranju novih srednjih šol, ker še dijaki s končano univerzo ne morejo dobiti zaposlenja. Moških srednjih šol je 129, ženskih 20, mešanih 80, nepopolnih 44, samoupravnih 12 in privatnih 19. Srednješolcev je 80 tisoč, srednješolk 24.000, profesorjev pa okoli 5000. Učiteljskih šol je 29 državnih. 23 mešanih in 5 privatnih z 2400 učenci in 1500 učenkami. Še letos bo najmanj polovica tistih, KI čakajo na napredovanje, napredovala. Za zagrebško univerzo bo poizkusil dobiti letos več kot za beograjsko, ker je le-ta že itak veliko več dobila od države. Skupaj je okoli 16.000 dijakov na treh univerzah. Prosvetni minister je poudarjal potrebo gledališč ter raznih znanstvenih zavodov. Nato je bila debata, v kateri je poslanec Fran Gabrovšek dejal, da je vsota 10.000 din za Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani premajhna.
Srbska fronta	1
Dr. Laza Markovič je v Sarajevu izjavil, da tudi dr. Maček želi lojalen sporazum s srbskim narodom. Razcepljenost Srbov pa je glavna ovira sporazuma; zato je potrebno opustiti vse strankarske borbe med Srbi in ustanoviti enotno srbsko fronto, ki ne sme biti naperjena proti Hrvatom, ampak mora obratno olajšati sporazum z njimi.
Ohlajenle v Zagrebu
Po odgovoru na pisanje beograjskih listov pravi »Jutamji list«, da je res, da je v naši državi in posebno na Hrvat-skem atmosfera pričakovanja. Nihče ni storil ničesar, kar bi dalo vladi za povod, da ne reši hrvatskega vprašanja. Točno pa je tudi to, da se očividno želi najti neki izgovor, »ki bi — nažalost — onemogočil izpolnitev hrvatskih zahtev«. Hrvatski kraji so prenasičeni z obeti, deklaracijami, izjavami in sploh z vsem, kar bo šele prišlo, ker v hrvatskih krajih ni več vere v dobro voljo z druge strani. Ni težko popraviti krivic, ki so bile izvršene v času volitev, ker to popravljanje krivic je čisto navaden akt pravičnosti. Atmosfera pričakovanja je tu, vendar je atmosfera vremensko omejena. Obstoji nevarnost, da v ljudske duše ne pride zagrenjenost in ledena psihoza. Zaradi tega so potrebna dejanja, ki ne zavisijo od skupščinskega delovanja; dela. za katera je zadosti en sam telefonski ukaz podrejenim.
Vas v Halozah
Od 41 otrok mojega razreda dobiva hrano na dan: pet stalno trikrat, 17 včasih trikrat, 6 stalno dvakrat, 12 včasih dvakrat. 1 samo enkrat. Kruha imajo otroci: 14 stalno, 15 včasih. 11 skoraj nikoli, 1 nikoli. (Avgusta Gaberšak v »Dejanju« št. 2.)
Prikrito brezbožništvo
Vendar bi storili veliko, vprav usodno napako, če bi pri tem, ko se borimo proti odkritemu brezbožništvu, ki je pri nas razmeroma redko in ljudi večinoma bolj odbija, kot pa privlači, pozabili na drugo, sicer mnogo manj zavestno in izrazito, marveč prikrito, oa prav zaradi tega posebno nevarno obliko brezboštva, ki sc kaže v tistem čudovito drznem in ciničnem prevračanju božje resnice in pravice. kakor ga opažamo danes v vsem javnem življenju in njegovih glasilih domala vseh struj in skupin. (Dr. Andrej Gosar v »Dejanju« št. 2.)
Stavbna tehnika zahteva pri gradnji 'edenic in hladilnih naprav posebno paž-njo, ter je potrebno pred graditvijo istih rešiti več važnih vprašanj, kakor glede zbire prostega gradiva katero najbolje odgovarja, izolacije itd.
Hladilne naprave posebno ledenice se smejo postaviti samo na popolnoma suh prostor. Temeljna voda se mora brezpogojno odvajati. Če hočemo ledenico ali hladilno napravo zgraditi v že obstoječem poslopju je potrebna največja paž-nja. Vsaki prostor, ki ni popolnoma suh, ali v katerem zidovju se nahaja vedno višje napredujoča vlaga od temeljne vode je popolnoma izključiti. Taki prostori ne morejo nikdar služiti za hladilno napravo ali ledenico, ker se v teh prostorih zrak ne more držati svet in čist, kljub najboljši ventilaciji, kakor je v takih prostorih potrebno. Prejšnje pralnice, kuhinje, stranišča, hlevi ali podobni prostori, kateri so bili posebno izpostavljeni vlagi se zato ne morejo nikdar prezidati v ledenice ali hladilne naprave. Pri prezidavi na obstoječe zidovje je pa paziti na to, da se vmesni prostor dobro izolira proti vlagi.
Ledenica in hladilna naprava odgovarja svojemu namenu samo takrat če so stene strop in tla zgrajeni iz preizkušene izolacije, da se izognemo nepotrebnim 'zgubam mraza. To je posebno važno
zato, ker so stroški za napolnitev z ledom zmiraj precej visoki. Popolna izolacija se doseže če je zrak izolačne plasti absolutno suh, ter suh ostane. Mora biti tako zaprt, da popolnoma miruje. Samo gradivo (izolacija) z malimi votlinami, katere so zaprte med seboj in tudi od zunanjega zraka odgovarjajo popolnoma tem zahtevam.
Listje, žaganje itd., torej hygroskopič-na telesa niso sposobna za izolacijo Pri takih izolacijah se ohladi od zunaj prihajajoči topi' zrak, ter se spremeni v roso torej vlago, kar povzroča gnilobni proces, kateri ima izvanredno slabe posledice. Seveda so stroški za pravilno zgrajene ledenice in hladilne naprave nekaj večji, ne smemo pa pozabiti, da nastane vsled slabe izolacije velika škoda, katedra se da odpraviti le z velikimi stroški.
Zato se vzame pri gradnji ledenic in hladilnih napravah zmiraj izolacijo katera se je po dolgoletnih praktičnih izkustvih najbolje obnesla. Zelo važno pri tem je pa seveda tudi, da se pravilno izolira, za kar jc potreben pravilen načrt, katerega mora izdelati strokovnjak v vseh podrobnostih in tehničnem opisu, ker šele potem je mogoče izdelati higienične in gospodarsko delujoče ledenice in hladilne naprave, katere obratni stroški so minimalni.
Marko Štuhec, poobl. zid. m. Ivanjkovci.
transformator. Radi previsokih zahtev za napeljavo pa pogajanja z mariborskimi mestnimi podjetji še niso zaključena. V interesu obeh strani je na vsak način, da pride do čimprejšnjih soglasij.
Kuharji so se organizirali
Te dni je bilo v Beogradu več sestankov kuharjev, na katerih so razpravljali o ustanovitvi organizacije kuharjev. Na zadnjem sestanku so ustanovili kuharski odsek pri Združenju gostinskih obratov. Namen organizacije kuharjev je v glavnem posredovanje za zaposlitev v sezoni. Nova organizacija šteje že precej desetin članov.
Največje evropsko pokooai'šže
Na Glasincu blizu Romanije planine v Bosni je največje pokopališče v Evropi. Na prostranem polju je na tisoče grobov. To pokopališče je še iz zgodnje ždezne dobe. Pri odkopavanju so v teh grobovih našli mnogo nakita, orodja in posode. Nekatera trupla so bila sežgana. V mnogih grobnicah je bilo tudi po 50 in še več okostnjakov.
o. Slovenski rudnik prodan na dražbi.
Te dni je bil na javni dražbi prodan mot-niški premogovnik, ki je deloma v kamniškem okraju, deloma pa v okraju Sv. Petra v Savinjski dolini. Rudnik je kupil inž. Evgen Rustja za najnižji ponudek 455.721 din.
o. Cerkveni tat pri Ljubljani. Na Dobravi pri Ljubljani je neznanec vlomil v cerkveni nabiralnik in ga popolnoma izpraznil.
o. Mednarodni kabel. Poštni minister je dobil pooblastilo za nabavo mednarodnega kabla Beograd—Zagreb—Maribor—Nemčija.
o. Slovenska sodišča potrebujejo nove prostore. Te dni je obiskal resornega ministra predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Golia ter obrazložil pomanjkanje prostorov za slovenska sodišča. Nujno je zahteval gradnjo sodne palače v Celju, drugje pa naj se obstoječa sodna poslopja popravijo in uredijo.
o. Razbojnik je ustrelil krošnjarja. Blizu Gorjancev med vinogradi je neznani razbojnik iz zasede napadel 31-letne-ga krošnjarja Janeza Stiiblerja. Neznanec je ustrelil na krošnjarja in ga smrtno zadel v glavo in desno roko. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico.
o. Nesreča pri gradnji petanjskega mostu. Včeraj se je pri gradnji petanjskega mostu hudo ponesrečil delavec Janez Metličar. Na desno roko mu je padlo 500 kg težko dvigalo in mu jo popolnoma zdrobilo. Le izredno srečnemu naključju je pripisati, da nesreča ni zahtevala človečkih žrtev.
o.	Poročila sta se v Ljubljani častnik trgovske mornarice Srečko Centa in gdč. Hermina Milačeva.
n. Za 1000 dinarjev prodal 16-letno dekle. Policija v Skoplju je razkrinkala družbo trgovcev z belim blagom. Aretirala je nekega meščana, ki je prodal 16-letno skopijansko lepotico za 1000 dinarjev nekemu drugemu trgovcu. Uvedena je stroga preiskava.
n. V niškem gledal?šču se je zrušil strop. Med predstavo operete »Mala Floramy« se je v Narodnem gledališču v Nišu zrušil del stropa na gledalce. Pri tem je bilo šest oseb lažje ranjenih.
n. Gradnja palače Narodne banke v Karlovcu. Spomladi bodo pričeli v Karlovcu graditi palačo podružnice Narodne banke. To bo najlepša zgradba v mestu. Veljala bo dva in pol milijona dinarjev.
»Vzemite, prosim, tudi knjige s seboj — prihodnji teden bo revizija!«
Pomanjkljivost cestno policijskih predpisov
Na številnih konferencah in anketah se cesto razpravlja tudi o pomanjkljivih izvajanjih naših cestno-policijskih predpisov. Često prihajajo pritožbe, s strani naših in tujih avtomobilistov in njihovih organizacij. Priznati moramo, da se je stanje nekoliko izboljšalo, odkar je bila vpeljana motorizirana kontrolna služba, ki jo opravlja za bivšo ljubljansko oblast policijska direkcija v Ljubljani, za bivšo mariborsko oblast pa pred-stojništvo mestne policije, a- Mariboru. Vendar pa se ne samo kmetsko prebivalstvo in podeželski vozniki, ampak tudi kolesarji in pešci, še \edno premalo brigajo za cestno-policijski red. Vozijo po napačni strani in ponoči brez predpisanih luči, se ne ozirajo na signale, kar ima za posledico zadrževanje prometa in nevoljo avtomobilistov ter ogroža tudi občutno varnost prometa na naših cestah ter je ta malomarnost povzročila že mnogo nesreč posebno tujih avtomobilistov, ki so vajeni večje discipline v cestnem prometu.
Nujno potrebno bi bilo, da se spremenijo trenutno veljavni predpisi, po katerih morajo nadzorni organi, ki vršijo z veliko požrtvovalnostjo in z dobro voljo svojo težko in odgovorno službo, vsak prestopek javiti pristojnemu okrajnemu
Da bo več otrok...
Vas Glibovac blizu Smederevske Pa-!anke je znana po usodnem nazadovanju rojstev. Število prebivalstva od leta do leta naglo pada. O tem je začel občinski odbor resno razmišljati. Na zadnji občinski seji je bil z velikim odobravanjem sprejet edinstven predlog v naši državi.
V	novi občinski proračun so vnesli po-
Zagrebške trine specialitete
V	Zagrebu prodajajo že letošnji krompir iz Italije in Dalmacije. Tudi karfijole je zelo mnogo na trgu. Posebnost zagrebškega zelenjadnega trga pa je gotovo že btošnji grah, ki so ga poslali iz Palestine. Cene tem tržnim specialitetam so še precej visoke.
Delo CMD v Zg. Sv. Kungoti
Tukajšnja podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je priredila na pustno nedeljo igri »Gospa Kordula« in »Nocoj je en lep večer«. Zanimanje za to prireditev je bilo že dolgo poprej zelo veliko in temu primeren je bil tudi obisk. Veliko gledalcev je moralo oditi, ker niso dobili v prenatrpani dvorani nobenega mesta več.
načelstvu, oziroma policijski oblasti. Reforma je tu nujno potrebna. Šele takrat, ko bodo kontrolni organi na licu mesta kaznovali z denarno kaznijo vsaj navadne prestopke, ki niso povzročili hujših nesreč, lahko res pričakujemo izboljšanje varnosti na naših cestah. — Mnogo grešijo tudi otroci in mladina ter bi bilo nujno potrebno, da bi se tudi v šolah in ob vsaki primerni priliki otroci poučili o predpisih cestno policijskega reda in opozorili na koristi, ki jih ima celokupno gospodarstvo od turizma, posebno od mototurizma ter končno opozorili tudi na potrebo, da se postopa z vsemi tujci in turisti ljubeznivo in gostoljubno.
Znano je, da ina Slovenija izredno mnogo kolesarjev, posebno v okolici naših glavnih mest in večjih industrijskih krajev. Ti kolesarji predstavljajo precejšnjo obremenitev za naše ceste in še bolj ogrožajo varnost cestnega prometa. Nujno je potrebno, da se uredijo vsaj v naših glavnih mestih in v okolici istih posebne kolesarske steze, saj plačujejo kolesarji občutne takse ter lahko upravičeno pričakujejo, da se vsaj ta denar uporabi za njih varnejšo in mirnejšo vožnjo.
stavko za pomoč porodnicam. Vsaka mati, ki je doslej rodila štiri otroke, bo dobivala od občine 500 din letne podpore. Žene pa, ki so že več kakor pet let omo-žene in so se doslej ogibale porodu, bodo prejele za prvo rojeno dete 1000 din občinske podpore.
Da je prireditev tako lepo uspela in da je bil tudi gmoten uspeh tako izredno velik, gre v prvi vrsti zahvala požrtvovalnim kungoškim gospem, ki so se odlično odrezale vsaka v svoji vlogi. Prireditev je pokazala, da v Kungoti podružnica Ciril Metodove družbe ne spi in da se ljudje zavedajo velikega pomena te naše šolske družbe, ki tako, vestno skrbi za našo obmejno deco o priliki vsakoletnih božičnic.
Za elektrifikacijo Zg. Sv. Kungote
Več posestnikov iz Sv. Kungote se resno zanima za elektrifikacijo svojih domov, saj pelje daljnovod ravno skozi sredino Kungote in je postavljen že tudi
Nevzdržen položaj sezonskega delavstva v letošnji mrtvi sezoni
PEREČI PROBLEMI, KI TERJAJO NUJNE REŠITVE. — NOVA UREDBA O PRE-SKRBOVANJU NEZAPOSLENIH DELAVC EV JE MOČNO PRIZADELA STAVBIN-SKO DELAVSTVO.
Dobršen del našega podeželskega proletariata išče zaposlitve v sezonskem delu doma in v tujini, in to največ iz onih krajev ,kjer ni razvite industrije, da bi zajela rastoči povišek prebivalstva. Prav štajerski del Slovenije, predvsem Slovenske gorice, so že od nekdaj dajale največ sezonskih delavcev in to zidarjev, ki so iskali dela v razvijajočih se mestih, kakor v Mariboru in Ljubljani. Stavbinsko sezonsko delavstvo pošilja stalno denar svojin/družinam na podeželju, da si pomagajo, da se morejo obleči itd. Njihove družine, ki se po večini preživljajo s težačenjem na kmetijah, sicer pridelajo najnujnejše za življenje, težko pa pridejo na kmetih do denarja za obleko, sol itd. Denarni dotok, ki se je vsako leto dotekal iz mest na podeželja, je bil vsekakor precejšen. Poznalo se je to prav tako močno v mrtvi sezoni od novembra do marca, ko sezonsko delo počiva in je dobivalo sezonsko delavstvo skozi zimo podpore, 'ki so mu pa bile z novo uredbo o preskrbovanju nezaposlenih delavcev z dne 25. nov. 1937. odvzete.
Prejšnja leta je dobil skozi 4 mesece zaposlen sezonski stavbinski delavec 2 redni in 1 izredno podporo, skozi 8 mesecev zaposleni sezonski delavec pa 3 redne in 2 Izredni podpori. Po razredih bi dobivalo: sezonsko delavstvo samo v sezoni od 1. aprila do 30. novembra po 60 din in 90 din in 120 din, z družinskimi dokladami pa po 70 din in 110 din in 150 din tedensko, če ima delavec najmanj dvesto prispevnih dni zavarovanja. Po statistiki OUŽD iz Ljubljane je bilo zaposlenil 1936. leta 12.360 zavarovanih stavbinskih delavcev, kar se pravi, da se je takrat razdelilo v zimski dobi 1 in pol milijona din podpor nezaposlenemu delavstvu. Pozimi 1937—38 so te podpore dosegle višino
2	milijonov dinarjev, ker jc bila zaposlenost v letu 1937. večja. Ta denar, ki so ga med sezono plačevali delavci, je šel v veliki meri na naše podeželje ter vsekakor ugodno vplival na gospodarstvo; sezonski delavci pa so si morali s tem zneskom v največji sili nabaviti najnujnejše.
Slovenija je plačala od 1. 1927—37 na prispevkih za brezposelne podpore v Beograd do 41 milijonov din, izplačanih pa je dobila nazaj največ 11 milijonov din. In 1938. so se ti prispevki še zvišali, in to za 100%.
že imenovana nova uredba je sicer malenkostno zvišala na eni strani podpore nezaposlenemu delavstvu od strani javnih borz dela, na drugi pa je uredba težko prizadela sezonsko delavstvo, ker ga v veliki večini izključuje od vsakih podpor v mrtvi sezoni, še več. Sezonski delavci ne bodo deležni podpor niti v sezonski dobi za slučaj nezaposlenosti, kajti nova uredba predpisuje za podpore 1 mesečno čakalno dobo, nezaposlenost sezonskega delavstva pa traja po navadi prav prve tedne pred novo sezono, ko išče sezonsko delavstvo zaposlitve.
Ne glede na vse te neugodnosti pa so morali sezonski delavci prispevati za javne borze dela prav tako kakor vsi ostali delavci. Letošnjo zimo pa so prepuščeni z družinami največji bedi, saj si ne morejo nabaviti najnujnejše hrane, da o obleki, obutvi, najemnini za stanovanje niti' ne govorimo.
Zraven vsega tega je bila zaposlitev stavbinskega delavstva lansko lčto občutno manjša kakor prejšnja leta, to pa zaradi napetih zunanjepolitičnih dogodkov, ko si kapital ni upal na svetlo ter je stavbno delo do julija počivalo; saj se je sezona lani začela šele julija. Podaljševal se je tudi delovni čas, kar je vse povišalo nezaposlenost sezonskega delavstva.
Zaradi tega nevzdržnega položaja se je vršilo v Mariboru javno zborovanje stavbinskih delavcev, podružnica Zveze stavbinskih delavcev v Mariboru pa je poslala občinam, kjer prebivajo stavbni delavci, prošnjo, da podpro stavbinsko delavstvo pri peticiji, ki jo je poslala omenjena zveza na Kr. bansko upravo, da banska uprava Izposluje od ministrstva za socialno politiko in nar. zdravje večji znesek za izredne podpore sezonskemu delavstvu v letošnji zimski sezoni. Iz mariborskega okrožja je že poslalo 17 občin peticijo na bansko upravo.
Želeti bi samo bilo, da bo na merodajnem mestu peticija ugodno in kmalu rešena, da se vsaj tako malo popravi po novi uredbi prizadeto stavbinsko delavstvo. Stavbinski delavci si jo krvavo zaslužijo; letos jim ni nič pomagalo, četudi so si med sezono pritrgovali na hrani :n jedli prečestokrat sam suh kruh, da so mogli podpreti družine.
Cel|e
c. Aretacija nevarnega vlomilca. V št.
Juriju ob Taboru so orožniki zasledili 46-letnega Venkoviča iz Žalca, ki je bil /e 18 krat kaznovan in ima na vesti vlome v Vranskem. Žalcu in Laškem. Ko je zagledal orožnike, je pobegnil na Črni vrh, ko so ga pa zajeli, se ie izdajal za Cizlja, Sitarja in Škorjanca, katerim je ukradel delavske knjižice. Po daljšem zasliševanju je povedal pravo ime in priznal vlome.
c. Maček vžgal hišo. Na Voducah pri Slivnici je zgorela hiša posestniku M. O. Hiša je bila vredna 10.000 din. Ogenj je zanesel, v seno maček, ki se je preje smukal okrog peči, ko se mu je vnela dlaka, pa se je drgnil v seno v klevu.
c. Nesreče. Pri padcu s kolesa si je zlomil nogo ključ. pom. Klančnik Alojz v Mozirju. Rudarjeva žena Cecilija Kovačič je padla po stopnicah v Hudi jami in si zlomila rebra
Ptuj
p. V bolnišnico so prepeljali 24-letnega hlapca Riharda Stevana. Vasovalci iz Moškanjc so ga v noči na cesti zbili do nezavesti. Zadobil je nevarne poškodbe na glavi. Dalje Brunčič Minko, 12-letno pastirico iz Vitomarcev, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, ki si je s padcem po za-ledenih tleh zlomila desno nogo.
p. Ljubljansko gledališče gostuje v petek zvečer, 24. febr., s trldejansko komedijo »Hol!ywood«.
p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film »Valček na ledu«.
p. Vabimo na redno letno skupščino Rdečega križa v Ptuju, ki bo v nedeljo ob pol 11. v deški ljudski Šoli v Ptuju.
o.	K poročilu »Krvav obračun med ob-inetfjimi tihotapci« v ponedeljkovi števil-
ki pripominjamo, da Rozman zanikuje, da bi on prejel na meji tihotapsko blago. Pač pa trdita tihotapca Čepe in Polajžar, da jima je vzel Rozman skrito blago ter da sta ga zaradi tega napadla.
n. Skoraj dva milijona kg tobaka v priiepskem okraju. Te dni je državna monopolska komisija končala z nakupom tobaka v priiepskem okraju. Skupaj je odkupljenega 1,935.000 kg tobaka, za katerega so dobili kmetje 32 milijonov dinarjev.
n. Anketa samo za ženske. V Beogradu bo jutri konferenca društva »nezaščitena mati«, ki ji bodo Smele prisostvovati samo ženske. Na tem zborovanju bodo žene zastopale pravico enakopravnosti ženske z moškim in se borile za zaščito naših mater.
n V Beranah primanjkuje drobiža. Trgovsko in denarno poslovanje je v Beranah zadnje dni zelo otežkočeno. Primanjkuje namreč drobiža po 25 in 50 par*ter kovancev po eden, dva, deset, dvajset in petdeset dinarjev.
n 30% povišanje plače so dosegli delavci tvrdke »Domovinske delniške družbe« v Zagrebu in Slavonski Požegi. Podpisana kolektivna pogodba daje delavcem precejšnje ugodnosti.
n Slinavka in parkljevka je prenehala. Iz vseh krajev naše države prihajajo poročila, da je odpravljena nevarnost slinavke in parkljevke. Zato so živinski sejmi skoraj v vseh krajih zopet dovoljeni.
n Zob težak poldrugi kilogram. Te dni so delavci v nekem potoku v Aleksandri-novcu izkopali ogromen zob neke predzgodovinske živali. Zob je tehtal poldrugi kilogram.
n 95 letnemu starčku se je rodil sin. Te dni je blizu Berane umrl 120-letni Muha med Hasanovič, ki se mu je v 95 letu njegove starosti rodil sin. Kot 60 letnik se je poročil z 20-letno mladenko.
Maribor
V pepelnični noči *.
-Polnočni zvon iz temnih lin — molklo odklenkal je — utihnil glas je violin — strunar odbrenkal je...« Besede te, vržene v mokro sivino neba, splahutajo kot bežne nočne ptice tja preko Aleksandrove, kjer se pomikata postavi dveh gospodov, z redute odhajajočih veseljakov.
Tu je polnoč zdavnaj minila, ura gre že na pet, v stoipu frančiškanske cerkve pozvanja k jutranjici.
»No, le deklamiraj dalje,« dregne gospod z belo papirnato krizantemo v gumbnici suknje tovariša z rdečo krizantemo. »So lepi stihi! Od kod pa je to?«
•To je Gregorčičeva pepelnična noč.
V	tretji šoli sem jo znal na pamet. Tebi je neznana? Seveda, ta naš čudoviti novi rod! O donna Klara!« zapoje in razprostre roke proti deklini, ki prišviga mimo na kolesu.
»Pustna šema!« pade nazaj njen od-zdrav.
»Bravo, deklica!« dobro si jo zadela.
Saj to že davno vem!« se zasmeja oni, prižigaje si cigareto ob tovariševi. »Rečeni ti, bratec, ni ga imenitnejšega občutka, kakor kadar sam sebi s polnim prepričanjem lahko rečeš: Ti prokleti norec! To ti dušo kar sprosti in te navda z veseljem, veseljem... Da, da, draga, podaj mi v slovo še enkrat rokooo, good night, good night...«
»Ne prepevaj!« ga posvari bela krizantema. »naju bo policaj. Rajši mi tisto zde-klamiraj o pepelnici. Saj smo že v pepelnici. Ali greva v cerkev?«
Aleksandrova se zdaj prebuja in oživlja. Kolo se pojavlja za kolesom, posamič, v tropali — delavke, ki hitijo v tovarno. Vsem ista smer: Melje. V svitu luči po-bliskavajo pedali, svetle nogavice, vitke noge.
Veseljaka kolovratita dalje v bratskem
objemu, zbijaje šale na dekleta. Zdaj pa srečata zgrbljeno starko, krevsajočo v cerkev. Na sklenjenih rokah izpod volnene rute se ji svetlikajo svetinjice rožnega venca.
»Dobro jutro, mamica!« ji zakličeta veseljaka. »Pa še za naju kak očenašek!«
»O, saj sta ga potrebna!« reče ženica in drugega nič.
Gospoda stojita tam in sta tudi umolknila. Čez čas se bela krizantema ozre v rdečo: »Veš, spomnila me je na mojo rajno majko. Bila je tudi takole majčkena, sključena, uboga... Jaz bi kar malo pogledal v cerkev.«
»Si dober sinko, le stori to!« prikima drugi. »Pa ker je pepelnica ... Pa. se spokorimo, uo.«
Snameta pustne rozete iz gumbnic in stopita v cerkev. Tani se prvi zaustavi pred oltarjem Marije, se zazre v njeno milo obličje in morda tudi tiho šepeta molitvico, katere ga je kot otroka naučila mati. Njegov drug pa se je usedel v klop in tudi mežika z neprespanimi motnimi očmi tja v daljne lučke glavnega oltarja, dokler ga bolj ne začne zanimati elegantna dama, ki je očividn# tudi prišla z redute in pokleknila tam pri Mariji.
Dolgo jo gleda tako zatopljeno v molitev in mrmra sam pri sebi: »Bogme, še najlepša je ženska, kadar moli. In lepo je, kdor ima vero in more moliti... Jaz ne morem... Star grešnik sem, ni mi več pomagati...«
Vzdihne stari grešnik in potem lepo zadremlje. In če ga niso prebudili, pa morda še zdaj dremlje tam v cerkveni klopi nespokorjeni spokornik.
Vsem zemljanom pa: Memento homo* quia pulvis es et in pulverem reverte* ris...	©jo.
.. smo sneli maske in si glave s spokorniškim pepelom potresli
Vsak dan srečujete ljudi. Videti so pametni, resni in obenem tako vsakdanji. da skoraj ne morete verjeti, da bo enkrat na leto ta svet, ki hodi drugače po zmerno izhojenih tirnicah vsakdanjosti, znejiada skočil iz ojnic in začel noreti.
Čudovito je prav za prav vse to in naše življenje. Človek živi vse leto in kaže svoj vsakdanji obraz, zne-nada pa začuti potrebo, po maski. Natakne si masko — lahko čisto navadno papirnato ali kakršno koli cu-njasto masko — pa ni več to, kar jc bil. Maska ga je pretvorila v maškaro; maškara pa ni več človek, ampak je nekak individuum, ki lahko počenja nemogoče stvari, kar bi pametnemu Človeku, in tudi maškari, ko je bila še človek, niti na pamet ne prišlo.
Otroci še prav za prav ne vedo, kako je to s pustom; pa je z njimi že taka, da vedno počenjajo, kar vidijo počenjati starejše. Vesel je tak otrok, če natakne papir ali se pa namaže ter se potlej tako našemljen razkazuje po okolici, prosjači in se pretepa s so-maškarami.
Drugače je spet z dekleti, če ta ali ona ni ujela ženina v predpustnem času z obrazom, kakor ji ga je Bog ustvaril, si natakne v zadnjih dneh predpustnega časa masko in skače in nori z njo toliko časa, da „ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos".
Sploh pa je maska sijajna stvar
tudi za ljudi, ki na priliko po svoje mislijo. Natakneš si masko, pa lah* ko za njo misliš, kar hočeš, nihče nč bo ničesar opazil. V človeka pred tabo bo režala samo spaka, ki si si jo nataknil, li boš pa lahko za to spako delal, kar boš hotel, seveda
—	duševno in grimazno. Tudi ne bodo ljudje opazili, če se postaviš kjer koli na viduem mestu in pokažeš tako rekoč vsemu svetu jezik. Pa če bi tudi zvedeli, da si jim pokazal jezik, ti ne bi nihče zameril, saj si ga pokazal na dan vseli norcev in izza maske. Za pustni tprek in maske velja svoboda, ki je druge dneve ni na svetu. Ko jc dobri Bog ustvarjal svet j c že vedel, zakaj je določit pustni čas. Na svetu je dober nekak ventil, da na lepem ne raznese sveta.
Ali kakor pride za grehom pokora, tako pride za pustnim torkom pepelnica. Opolnoči je treba sneli masko in se pokazali znova takega, kakor si. Treba se je polresti s pepelom ”1 načeli znova vsakdanje življenje. V predpustu se je resda marsikdo iztiril, na pepelnico pa je spoznal, da jc najboljše, da se potrese s pepelom, človekova pot ne dela velikih krivulj; v splošnem se dviga in pne do pustnega torka in pada potlej nazaj v pepelnico. To se dogaja pri človeku večkrat na loto in včasih celo večkrat na dan.
Sestanek zagovornikov tezenskega pokopališča
O	nameravani ureditvj novega mestnega pokopališča na Teznem smo že večkrat poročali. Prav tako smo obsojali stališče tezenskih občinskih odbornikov, ki so iz ne razumljivih vzrokov proti tezenskemu pokopališču. Seveda pa davkoplačevalci na Teznem nikakor ne soglašajo z enim ali dvema gospodoma s Teznega, ki zavirata ta načrt, hkrati pa se z vsemi silami borita za osamosvojitev tezenske občine. Ker bi bilo novo pokopališče ob Ptujski cesti izredne gospodarske važnosti za kraj, se bodo tc dni sestali skoraj vsi hišni posestniki na T-ezenem -in-zahte-
vali, da tezenski občinski odborniki kot njihovi zastopniki v občini Pobrežje popravijo svojo veliko napako in ukrenejo vse potrebno, da se bo prvotni načrt izvedel.
Zborovanje ljubitelj?v ptičarjev
Sinoči jc bil pri »Zamorcu« sestanek Kluba ljubiteljev psov ptičarjev v Mariboru. Zborovanje je vodil predsednik ravnatelj Klobučar. Razmotrivali so o novem položaju, ki je nastal zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji. -Doslej je namreč’
veljal pravilnik bivše Avstrije za celo Evropo. Z novimi razmerami v Avstriji pa veljajo nemška pravila za tekmovanje psov ptičarjev in za vzgojo ptičarjev. —
Podrobno je o teh izpremembah poročal strokovni referent g. Caf. Mariborski klub ljubiteljev ptičarjev se ie v celoti prilagodil novim pravilom.
VIII. Mariborski teden
Posvetovalni sestanek vseh gospodarskih in kulturnih čini tel jev Mariborskega okrožja v svrho dogovora glede obsega in sporeda letošnjega VIII. Mariborskega tedna, bo 23. februarja 1939 ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na tem sestanku naj bi, kakor vsako leto, tdui letos vsi zainteresirani gospodarski in kulturni krogi sprožili predloge glede gospodarskih, kulturnih in športnih prireditev, kongresov, občnih zborov, zborovanj in dr., ki bi se naj vršili v okviru
letošnjega Mariborskega Ledna. Tudi letos bodo obiskovalci prireditev Mariborskega tedna uživali ugodnost polovične vožnje.
Za omenjeni sestanek naj zastopniki pripravijo po možnosti konkretne predloge in pobude glede obsega in sporeda letošnjih prireditev, tako da tudi letošnji Mariborski teden ne bo zaostajal za dosedanjimi prireditvami in da bo dosegel svoj priznani gospodarski in kulturni namen.
Kuharska in vinska razstava pri „Orlu*
Vsakoletne kuharske razstave na pepelnično sredo v hotelu »Orel« so postale že tradicionalne. Mariborske gospodinje iii naši gurmani vedno željno pričakujejo najnovejše specialitete kuharske umetnosti hotelirke gospe Zemljičeve nv njenega kuharja svetovnega slovesa. V gornjih prostorih hotela »Orel« vidimo vse. kar si poželi želodec najizbirčnejšega sladokusca. Letošnjo razstavo si je ogledalo izredno veliko število Mariborčanov, ki so se ponovno prepričali, da je
gospa Zemljičeva prava umetnica v kuharski stroki. Kuharski razstavi je priključena tudi razstava vin, ki je ljubitelji in poznavalci dobre kapljice kar ne morejo prehvaliti. Razstavljenih je 20 najrazličnejših izbranih štajerskih vin, ki jih pokuševalci strokovnjaško ocenjujejo z laskavimi priznanji. Obe razstavi bosta odprti samo še do večera. Že dopoldne je bil obisk izredno zadovoljiv, popoldne pa se pričakuje naval na razstavo želodčnih dobrot.
Ukrepi proti bera£en[u
Na konferenci socialnih referentov slovenskih mestnih občin so bili proti beračenju sprejeti sledeči sklepi: Mestno prebivalstvo se poziva, da ne podpira beračenja s kakršnim koli milodarf, marveč naj prepusti podpiranje siromašnih oseb mestnim občinam, ki razpolagajo s potrebno kontrolo in evidenco. Policijska oblast se pozove, da strožje postopa ne le proti javnemu beračenju, ampak tudi proti beračenju od hiše do hiše. Poskrbi naj se, da se predpisi proti beračenju strožje izvajajo, občine pa naj s primerno oskrbo poskrbijo, da bodo odpadli vzroki beračenja. Nepoboljšljivi berači naj se oddajo v zavode. Zato se mariborsko mestno prebivalstvo poziva, da napoti vsakega prosja-ka na socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9, kjer se bo resnično potrebnim in upravičenim nudila potrebna pomoč: deiazmožni bodo zaposle ni pri javnih delih, delanezmožni (starci, onemogli in zapuščeni otroci) pa oddani v zavodovo ali drugo oskrbo, dočim bodo tuje osebe, ki se zadržujejo v mestu brez dela in sredstev ali prihajajo v mesto samo beračit, odgonsko odpravljene v domovinske občine. Beračenje ni le nadležno, ampak tudi škoduje tujskemu prometu in zavaja mladino k delomržnosti in nemoralnemu življenju. Mariborsko mestno prebivalstvo naj stremljenje mestne občine in varnostih organov po popolni odpravi beračenja v mestu podpira s tem, da upošteva zgornja navodila.
Podstreinl vlomi pojasnjeni
Te dni smo poročali o dramatičnem lovu za sumljivim neznancem, ki je pripravil vlom v Tattenbachovi ulici 20. Takrat se je vlomilcu posrečilo pobegniti. Stražnik, ki je lovil sumljivca, si je dobro zapomnil njegov osebni opis. Zato se je policiji včeraj posrečilo aretirati 23-letnega delavca Josipa Poša s Pobrežja, ki je zadnje čase vlamljal na mariborska podstrešja. Poš je doslej priznal šest takih vlomov. Vlomilca so po končanem zaslišanju izročili sodišču.
m. Iz železniške službe. Premeščena sta bila strojevodji Jakob Tončič iz Maribora v Zagreb in Franjo Škoflek iz Zagreba v Maribor.
m. Gasilci bodo zborovali. V petek zvečer bo v tukajšnjem gasilskem domu občni zbor gasilske čete v Mariboru.
m. Po daljši bolezni je preminula v Mariboru ga. Marija Nekrep, roj. Stan-zer, soproga znanega stavbenika in posestnika. N. p. v m.!
m. Zgodnji znanilec pomladi. Železničar g. Sakelšek Anton iz Klavniške ul. 20 je vlovil krasnega metulja, dnevnega pavlinčka. To je pač zelo zgodnji znanilec pomladi.
m. Policijska vest. Za pristava je premeščen v notranje ministrstvo g. Milo-rad Lazarevič s predstojništva mestne policije v Mariboru.
m. Današnji ribji trg je bil z ozirom na največji post v letu razmeroma slabo za-
ložen. Prodali so samo okoli 200 kilogramov morskih in sladkovodnih rib. Girice so bile po 12, sardelice po 12, barboni po 34, orade po 34, moli po 22, karpi po 12, ščuke po 18 in belice po 8 dinarjev kilogram.
m. Ljudska univerza. Danes ob 20. uri tolmači dr. Andrija Štampar film o »Življenju na Kitajskem«. Jutri v petek pa predava na osnovi skioptičnih slik in kratkega filma o Novi Ameriki. V ponedeljek, 27. febr., predava dr. Željko Ji-roušek, asistent na univerzi v Zagrebu, o romanski in gotski umetnosti na Hrvat-skem.
m. Pustno rajanje na Teznem. Tudi na Teznem so na tradicionalni način pokopali pusta. Ena najlepših pustnih prireditev je bila pri Pulkotu. kjer so bile zbrane najlepše maske. Pri konkurenci mask je dobila prvo nagrado mornarka gdč. Marica Dokl s Teznega, ki je po mnenju vseh obiskovalcev Pulkove veselice bila najlepša maska večera.
m. Trgovec s fižolom ženitni slepar. Nemške policijske oblasti so obvestile mariborsko policijo, da je 40-letni Ivan S. pod obljubo zakona izvabil od neke Gradčanke večjo vsoto denarja. S tem denarjem, je sleparski ženin pobegnil v Maribor, kjer je pričel trgovati s fižolom. S. je bil včeraj aretiran.
m. Med pretepom je prerezal z nožem žile na levem zapestju Karel D. 24-letne-mu Leopoldu Goričanu iz Dražje vasi. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m. Na trgu prodajajo saharin. Kljub strogemu nadzorstvu na živilskem trgu se še vedno pojavljajo razni tihotapci in tihotapke, ki prodajajo namesto solate — saharin. Tako je včeraj orožništvo aretiralo 31-letnega delavca Franca. Teich-meistra iz Studencev, pri katerem so našli 59 zavojev saharina, večjo količino kresilnih kamenčkov in igralnih kart. Tihotapec je dejal, da je blago kupil od neke znane tihotapke na mariborskem živilskem trgu.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Din 60.000.—: 26091 72483 Din 30.000.—: 34681 Din 25.000.—: 75476 81695 Din 20.000.—: 35107 Din 15.000.—: 57000 90059 Din 12.000.—: 59950 76736 Din 10.000.—:
14112 36581 44412 77411 78203 95632 Din 8000.—:
5038 7673	8426	9025	13348	18423	22415
22663 22914	26214	27394	39075	41390	42993
8^905 38067	58570	61411	72063	73700	74298
Din 6000.—:
3P35 9799‘> 65270 71385 75561 83029 898,3 Din 5000.—:
K OUOA 2JS?, 7.58? 263,6 35981 38857 40419 42620 49034 49248 49918 31653 66493 70064 Din 3000.—:
JSS I?!11	20030	23820	26836	27380	32475
34006 43798	52307	54428	57416	70087	94046
Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma-
ribor. Gosposka ulica 25.
m. Na trgu okradena. Žena gimnazijskega ravnatelja Kristina Prijatelj je prijavila policiji, da ji je na zelenjadnem trgu nekdo ukradel ročno torbico, v kateri je imela 40 din drobiža, rožni venec in nekaj potrdil.
m. Ukradeno suknjo izsledil v starinarni. Natakar Drago Anprih, ki mu je bila nedavno ukradena nova zimska suknja, je včeraj v neki tukajšnji starinarni zapazil svojo suknjo. O tem je takoj obvestil policijo, ki mu je suknjo vrnila.
m. Napad za kapelo. Za znano Monta-lovo kapelo pri Sv. Martinu na Pohorju je neznani napadalec s kolom navalil na posestnika Ivana Kopa in mu glavo hudo poškodoval.
m. Javna dražba zaplenjenega orožja. Na okrožnem sodišču v Mariboru bo 4. marca v sobi Št 42, I. nadstropje, javna dražba zapadlega orožja. Orožje se bo prodajalo le onim osebam, ki bodo imele orožni list ali pa za nakup orožja oblastno dovoljenje, v katerem morata biti označena tudi kakovost in množina orožja. Dražba se bo začela ob pol 11. uri.
Pevsko društvo »Radost«, Tezno, ima dne 23. t. m., ob 20. uri važno od-borovo sejo. V nedeljo, 26. t. m., predpoldne tretji letni občni zbor v društvenih prostorih.
*	Vsi vojni invalidi, vojne vdove, starši v vojni padlih sinov, udeležite se sigurno v nedeljo, dne 26. febr. 1939, ob pol 10. uri shoda v Zadružni gospodarski banki Mariboru, kjer bo razlagal predsednik tov. Geč novo invalidsko uredbo. Za lenarški okraj bo v nedeljo, 5. marca, ob 10. v Sv. Lenartu v Slov. gor. enak shod in z istim dnevnim redom.
m Nočna lekarniška služba: Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85: lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Kino
Grajski kino. Vesela zabavna revija .,Ob zori slave“. Kupite vstopnice v predprodaji.
Kino Espltiiude. Od danes vcle-film v uaravnih barvali „Lcpota in modai: senzacionalna amerikanska revija, moda. ples in zabava.
*	Kino Union. Do vključno petka francoski igrokaz »Šola za ljubavnice«, posnet iz življenja pariških krogov.
Mariborsko gledališie
Sreda: Zprto.
Četrtek, ob 20. uri: ..Na ledeni plošči Red A.
Petek: Zaprto.
Sobota, ob 20.: »Prodana nevesta«. Premiera. Red C.
Premiera Smetanove »Prodane neveste« je določena za soboto, 25. t. m. V operi nastopi med drugimi: Igličeva kot prodana nevesta, Anžlovar kot kiuet Krušina, Manoševski kot Janko, Kecala pa poje Pavle Kovič, ki je v tej vlogi že pred leti zelo uspešno nastopal.
Kultura
Razgovor z Milanom Pertotom
Slovenska glasba v Mariboru, ki je obetala nekoč živahen razvoj in vzbujala upravičeno upanje, da bo postalo naše mesto važno, produktivno in reproduktivno središče, v zadnjih letih ni pokazala tistega napredka, kakor smo ga pričakovali. Velik zastoj srno opazili celo pri naši najvažnejši glasbeni ustanovi, Glasbeni Matici. Zdelo se je celo, da se hoče ta ustanova omejiti bolj na pedagoško kakor umetniško poslanstvo. Kriza, ki je s tem nastala, pa je v glavnem vendarle že premagana, in sicer v prvi vrsti po zaslugi dveh novih zelo sposobnih in aktivnih glasbenikov, dirigeqta g. Draga šijanca in zborovodje g. Milana Fertota.
G. Milan Pertot, ki se je uveljavil najprej v svoji ožji domovini Primorski, je ** pokazal globoko nagnjenje do glasbe že v rani mladosti. V Trstu je študiral klavir pri italijanski pedagoginji in pianistki Sanguinazzijevi. Pozneje je obiskoval konservatorij v Ljubljani, kjer mu je bilo glavni predmet solopetje. L. 1933. je postal dirigent UPZ Emil Adamič, ki ga je vodil več let z najlepšimi uspehi do velikih zmag na mnogoštevilnih koncertih v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. Od
vsega začetka je pa sodeloval tudi pri znamenitem mladinskem pevskem zboru »Trboveljskem slavčku«. Njemu je naša GM poverila vodstvo zbora in zdelo se ml je potrebno, zaprositi ga za kratko izjavo o zastavljenih nalogah. Prdvsem me je zanimalo, kakšne načrte ima glede obnovitve pevskega zbora?
G. Pertot mi je na to vprašanje zatrdil, da bodo njegova prizadevanja posvečena prvenstveno prav pevskemu zboru. »Mislim, «je dejal, da je kriza zadnji čas že odstranjena in da se bo uspešno nadaljevalo redno delo. Zbor je še maloštevilen, vendar upam, da se nii bo posrečilo pridobiti še nekatre dobre pevce za redno sodelovanje. Za to pomlad imam v načrtu sezonski koncert, ki naj bi bil obenem proslava 20-lctnice obstoja pevskega zbora GM. Program bo obsegal tri dele, in sicer: I. pesmi i* predvojne dobe, 2. pesmi iz povojne dobe in 3. narodne pesmi, prirejene za koncertne nastope. Mislim, da je pod silo razmer taka sestava programa pravilna, ker bi rad pripeljal občinstvo polagoma do pravilnega pojmovanja sodobne glasbe, in to z dobro in vestno pripravo del starejšega datuma
s prehodom v sodobnost. Po nastopu v Mariboru pa nameravam prirediti propagandne koncerte slovenske pesmi še v Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Ljutomeru, Ptuju, Slovenjgradcu, Guštanju in Maren-bergu. Za pomlad 1. 1940. bi pa rad pripravil turnejo po Bolgariji. Poleg skladb »a capela« imam v načrtu za bližnjo bodočnost poleg vsakoletnega sezonskega vokalnega koncerta še po en vokalno-in-strunientalni koncert (kantato, oratorij). Dela bo torej dovolj in bil bi neizmerno vesel, ako bi tudi mlajši ljudje našli razumevanje za to in bi pristopili k pevskemu zboru.«
Prav tako me je pa zanimalo tudi vprašanje, ali se namerava posvetiti v Mariboru tudi mladinski glasbi, za katero je pokazal toliko razumevanja in odličnih sposobnosti prav s »Trboveljskimi slavčki«.
G. Pertot mi je to potrdil in dejal, da bi se poleg dela v zboru GM posvetil rad tudi delu z najmlajšimi. »Lani je aranžiral UPZ (Učiteljski pevski zbor) v ljubljanski operi krasno uspelo mladinsko spe voigro Josipa Ribičiča »V kraljestvu palčkov« z orkestralnimi vložki Ivana Grbca. Sondiral sem že nekoliko teren za vprizoritev tega dela v Mariboru, in če bo šlo vse po sreči, bomo doživeli že meseca maja prvo predstavo. S tem bi rad
dal pobudo tudi našim mladinskim pisateljem in glasbenikom za nova dela. Kot ožjemu sodelovalcu in artističnemu mentorju »Trboveljskega slavčka« mi je posebno pri srcu dalje tudi reprezentativen mladinski pevski zbor. Sicer imamo na nekaterih šolah že mladinske pevske zbore, a ti nastopajo samo ob internih šolskih proslavah, a mi potrebujemo tudi resnih samostojnih mladinskih koncertov. Poskrbel bom za to, da se v Mariboru kot drugem središču Slovenije tudi v tem oziru nekaj začne.«
Naj bi se načrti g. Pertota čimprej in čim polneje uresničili!	-r.
k Izbor Župančičevih pesmi v češkem prevodu. Češki pesnik Josef Hora, ki je lani nastopil z recitacijo svojih del tudi v Ljubljani in Mariboru, pripravlja izbor najboljših Župančičevih pesmi v češkem prevodu, ki bo izšel v knjižni izdaji. Doslej so bili razni prevodi Župančičevih pesmi v češčini objavljeni le v revijah.
k Priznani© Luisu Adamichu. Ameriški pisatelj slovenskega rodu, Luis Adamich (Adamič), jc doživel s svojo najnovejšo knjigo »My America« nepričakovan uspeh. Posebna žirija jo je ocenila kot najboljšo neleposlovno knjigo lanskega leta v Združenih državah Severne Amerika.
Gospodarstvo
Pospešitev odpreme blaga
TUDI PRI NAS NAJ SE UVEDEJO KON TINERJI ZA KOSOVNE ŽELEZNICAH.
POŠILJKE NA
Pred par leti se je v gospodarskih krogih Jugoslavije, zlasti na Hrvatskeni, začela akcija za uvedbo kontinerjev v železniškem prometu. Tu gre za večje ali manjše posode iz železa ali lesa, v katere se polagajo v železniških skladiščih komadne pošiljke za dotično postajo in potem postavijo v vagon. Ko dospe vlak na namembno postajo, osebje z rokami ali pa z majhnimi dvigali postavi posodo z vsemi paketi na tla in vlak lahko takoj odpelje dalje, ne da bi se ustavil za več kot dve ali tri minute. Akcija pa je takrat, kakor je to pri nas že navada, zaspala. Dobro bi bilo, da se zadeva zopet sproži in uvedejo kontinerji tudi v naših krajih, ker bi se odprema kosovnega blaga s tem zelo pospešila in poenostavila, vlaki bi pa precej skrajšali postanke na kolodvorih.
V	zapadnih državah in zlasti v Ameriki so kontinerji zelo v rabi in so se povsod obnesli. Prihranek na času zdaleka odtehta stroške za nabavo teh posod, ki ostanejo v rabi več desetletij. Kontinerji imajo različno velikost in sprejmejo lahko do 3000 kilogramov kosovnega blaga ali paketov. če izskušnja uči, da se v enem dnevu na pr. v Celju prevaža z enim vlakom po 1000 kilogramov kosovnega blaga, potem se pač vzame kontiner za to množino. Velikost se ravna po potrebi blagovnega prometa. Seveda prihajajo v poštev le postaje z živahnejšim prometom.
Da si predočimo uporabo kontinerjev, naj navedemo sledeči primer:	iz Mari-
bora je' določenih za Celje 500 kilogramov kosovega blaga, zabojev, vreč, sodov in nekaj komadov strojev. V skladišču v Mariboru se vsi komadi, oddani za prevoz z železnico v Celje, takoj pri predaji zlože v kontiner za Celje. Blago potem ne bo ležalo vse križem, ampak bo lepo spravljeno v posodo, čim se vlak
sestavlja, se kontiner na nizkem vozičku porine naravnost v vagon, kar traja eno ali dve minuti. V vagon pridejo še kontinerji za druge večje postaje. Na vmesnih postajah se komadi, oddani za Celje, tudi polože v posodo za to postajo, ki se na ta način polagoma polni. V Celju se kontiner postavi na tla z majhnim dvigalom, kar zopet ne traja več kot eno ali dve minuti, in dvigne v vagon druga posoda s paketi, namenj. na pr. za Ljubljano. Tako se kontinerji na postajah do namembnega kolodvora dopolnjujejo in potem dvignejo iz voza. Vse to traja komaj par minut, dočim se izgubi sedaj, ko je treba vsak poedini komad podajati iz voza ali ga nalagati, pol ure in še več. Tudi blago veliko manj trpi, ker ga po skladiščih in v vagonih ne prekladajo, ampak ostane tam, kjer so ga ob predaji položili.
Najbolj potrebna pa je uvedba kontinerjev v poštnem prometu. Na vsaki večji postaji potrebujejo po deset minut in več za nakladanje in razkladanje pošte, ker roma pač vsak posamezni komad skozi več rok, preden ga polože na voziček ob vlaku ali v vagonu na določeno mesto. Zaradi zamudnega nakladanja pošte se v Mariboru na pr. zaključi predaja paketov za gotov vlak najmanj poldrugo uro poprej. Ako bi se uvedli kontinerji, bi se predaja lahko podaljšala za eno uro, poln kontiner z avtomobilom spravil na kolodvor do poštne ambulance in potem dvignil v voz. Na vmesnih postajah manipulacija s pošto ne traja več kot vstopanje in izstopanje potnikov. Od Maribora do Ljubljane bi se z uvedbo kontinerjev postanki na kolodvorih lahko skrajšali za dobre pol ure, kar je v sedanjem hitrem /tempu prometa in gospodarskega poslovanja zelo veliko.
| Ali ne bi tudi naši merodajni krogi razmišljali o uvedbi kontinerjev na naših železnicah?
Škoda na obcestnih Jablanah
NEUKO IN ŠKODLJIVO POSTOPANJE S SADNIM DREVJEM OB CESTAH, KI GA JE TREBA PREPREČITI.
Niso nam znane vsole, ki jih je država že izdala za obcestno sadje, misli se pa lahko, da gredo v težke stotisoče, zato se tembolj čudimo kompetentnim oblastem, da ne preprečijo cestarjem, ko vsako leto tako neuko in neusmiljeno pustošijo po obcestnem sadnem drevju. V Mariboru imamo svojo renomirano sadjarsko šolo, ki bi cestarjem lahko nudila najpotrebnejše nauke o obrezovanju in negovanju mlajšega in starejšega drevja, imamo pa tudi celo vrsto mladih in rutiniranih pomologov, ki bi lah-
ko in radi nadzorovali to hvaležno in dobičkanosno delo, če bi se sistemizirala laka mesta. Skoda je vsako leto večja in je kmalu ne bo več mogoče popraviti. Ker smo vsi davkoplačevalci pri tem zainteresirani, če že ne drugače, vsaj v tem, da so jabljane za naš denar nakupljene, zalo tudi zahtevamo, da enkrat za vselej preneha to brezumno uničevanje sadnega drevja ob naših cestah, da se prirede za cestarje redni kurzi o oskrbovanju sadnega drevja ali pa se nastavi za to par agilnih in zmožnih absolventov sadjar-
ske šole, ki bi naj predvsem nadzorovali vse sadno drevje ob naših cestah, popravili po možnosti že povzročeno škodo in imeli sploh ves obcestni nasad v skrbi. Pogled na sedanje nasade jc za umnega sadjerejca naravnost obupen, posebno še, če pomisli, kaj si mislijo tujci, ko vidijo, kako delamo mi s sadjem, ki ga morajo oni tako drago plačevati.
S. Italijanski monopol za uvoz lesa.
Predvideni italijanski monopol na uvoz lesa je bil odložen do 1. julija t. 1. Kljub temu pa se je v Italiji zadeva organiza-torično že sedaj pripravila, tako da bo v določenem roku pričel monopol takoj delovati. Za monopolni uvoz lesa je bilo ustanovljenih pet družb, preko katerih se bo po 1. juliju vršil ves uvoz lesa v Italijo. Uvoz lesa iz naše države se bo vršil potom družbe s sedežem v Trstu.
g. Devizni predpisi, ki smo jih zadnji čas dobili že celo kopico, bodo sistematizirani, kot poroča beograjsko časopisje. Sistematizacija naj bi olajšala razumevanje in ravnanje po teh predpisih.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2339—2377, Berlin 1758.12--1775.88, Bruselj 735.50—747.50, Curih 995—1005, London 204.70—207.90, New York 4349.87—
4409.87,	Pariz 115.42—117.72, Praga 150 —151.50, Trst 230.05—233.15.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 471—473, 4% agrarji 61—62, A% sev. agrarji 61—62, 6% begi. ob v. 90— 91, 6% dalm. agrarji 89.75—90.75, 7% s tab. pos. 98 d., 7% inv. pos. 99.50—101, 7% Blair 95 d., 8% Blair 101 d. Delnice: Narodna banka 7800, PAB 227—228, Trbovlje 185—195.
FIS-ino prvenstvo
Na konferenci FIS-ine uprave v Zakopanih je bilo sklenjeno, da se določijo države, ki bodo v naslednjih petih letih priredile FIS-ino prvenstvo ter je bila pri tem tudi upoštevana kandidatura Jugoslavije, toda ne za leto 1941., temveč za eno leto kasneje. Prireditelji so sledeči: za leto 1940. Norveška, 1941 Italija,
1942 v Jugoslaviji
13.42	Jugoslavija, 1943 Kanada in 1944 Švedska. Odstopitev tega prvenstva naši Zimsko-sportni zvezi in naši državi vobče je lepo priznanje našemu zimskemu športu, ki si bo tako počasi osvojil častno mesto med vodilnimi narodi v zimskem športu.
Tekmovanje za pokal LNP>a
LNP je razpisal konkurenco za pokal, v kateri morajo sodelovati vsi prvorazredni klubi podzveze. drugorazredni pa le na svojo izrecno željo in prijavo. Tekmovanje se je po ostalih krajih pričelo že lansko jesen, ko je tudi termin za pokalno tekmovanje v Mariboru padel pod zabrano. Tako bomo imeli priliko, videti te tekme šele v nedeljo, pred startom v pomladansko prvenstveno sezono. Izidi obeh srečanj, ki sta na sporedu, bodo torej v veliki meri služili tud^ za podlago prognozam glede plasmaja posameznih klubov v podzvezinem prvenstvu, ki je letos več ali manj v zvezi s sodelovanjem v drugi ligi, tako da se bo na račun tega momenta zanimanje za pokalne tekme jako dvignilo. Sodelujoči klubi se zavedajo, da se jim nudi le enkratna prilika, da si priborijo pravico do nadaljnjega tek-mvoanja ali pa izpadejo, ker se igra po enojnem pokalnem sistemu, prav tako pa morajo tudi vedeti, da so ne glede na sodelovanje SK Ljubljane v zaključnih tekmah, poklicani, da si osvojijo ta pokal.
Za pokal bodo nastopili vsi štirje mariborski klubi, in sicer je ob 13.45 na sporedu Slavija—Železničar, ob 15.15 pa Maribor—Rapid.
Dvoboj mariborskih rokoborcev
Domača rivala Pekovski SK in SSK Maraton bosta v nedeljo pomerila svoje
moči v povratnem srečanju za državno prvenstvo v rokoborbi. Prvo tekmovanje pred tednom dni se je zakhjučilo s precej visoko zmago Maratona, ker Pekovski SK v nekaterih kategorijah sploh ni postavil nasprotnikov ter so mu pripadle točke brez borbe. Nedeljsko srečanje bo pokazalo, kateri izmed obeh nasprotnikov bo zastopal mesto Maribor v nadaljnjih borbah za državno prvenstvo. Prireditev bo v nedeljo dopoldne v Sokolskem domu ter vlada zanjo veliko zanimanje.
OTVORITEV VI. AKADEMSKIH ZIMSKIH IGER.
V	nedeljo je princ Olaf v Lillenham-merju slovesno otvoril letošnje VI. akademske zimske igre, na katerih sodeluje 12 narodov s 260 tekmovalci, med katerimi naša država ni zastopana.
s. Akademski četveroboj v Cortini d’ Ampezzo. Akademske športne zveze Nemčije, Italije, Madžarske in Švice so sklenile prirediti v Cortini d’Ampezzo četveroboj v smučanju, ki bi obsegal tek, smuk in štafetno tekmovanje. Kot termin pride v poštev 3.-6. marec.
s. Poverjeništvo sodniškega odfcOra LNP-a v Mariboru (službeno). Pokalni tekmi v nedeljo bosta sodila ss. gg. Bizjak (Slavija—Železničar) in Skalar (Maribor—Rapid). V slučaju nujne zadržanosti si priskrbi vsak namestnika sam.
—	Poverjenik.
ELAINE HAMILTON
38
Z£££JVj1 S M m
DETEKTIVSKI ROMAN
»Sedma stopnica!« je je zamišljeno ponovil Reynolds. »Hm — morebiti. — Naj bo karkoli. Dali, moram to izslediti.« Vstal je in podal dečku roko. »In zdaj idi-te. Hvala za vašo pomoč in poklon gospe mami! Recite je, da jo bom obiskal in ji povedal, kaj mislim o njenem sinu. Vzel je knjigo s police. »Ali bi hoteli tole v spomin na najino seznanje? To je res koristna knjiga v rokopisih m prstnih od-t iških.«
»Najlepša hvala vam, gospod. Ne — ali bi mi je ne hoteli podipisati, gospod? je rekel novi detektiv.
Reynolds mu je zapisal posvetilo in Bill je bil tisto noč najsrečnejši deček v Londonu.
»Jenkrns,« jc poklical Reynolds, ko je mladi gost odšel. »Vaš sestanek s Sel-cottovo kuharico je preklican, kvečjemu ako bi se vi mogli vrniti sem najpozneje do četrt na enajst ponoči. Imam za vaju oba delo, ki je precej nevarno,« je pokazal svojemu pomočniku, kako je bil sestavljen naslov.
»Vrnem se najkasneje ob desetih, gospod,« je obljubljal navd-ušeni Jenkins.
»Rajši grem takoj tja. Kuharica je strašno odločna ženska. Ako se iz vsega tega izmuznem, ne da bi ji obljubil, da ji kupian prstan, ki je zakonitega pomena, bom mislil, da imam peklensko srečo.
DVAJSETO POGLAVJE.
V	Melwoodskl vili.
»Tako, in zdaj si vzemite še košček tega narastka, drugače ne bom verjela, da vam je šla večerja v slast!« Prilizljivi glas kuharice gospoda Richarda Selcotta je prigovarjal tik detektivovega ušesa.
»Ne, res ne več, gospodična,« jc odklanjal in se skrivaj oziral na svojo zapestno uro.
Debela in rahla roka je pritisnila na njegovo.
»Ne smete gledati na uro!«
»Zares moram iti' k nekemu gospodu točno ob tričetrt na deset, gospodična; gre za lepo inštalatersko delo,« si je naglo izmislil Jenkins. »Kupčije so zdaj tako slabe, gospodična, da se ne smemo igrati s svojimi naročniki. In razen tega bi se vaš gospod jezil, ako bi me tukaj zasačil.«
Zenska se je glasnq zasmejala.
»Gospod! — Tole je zasebna soba nas personala,« je razlagala. »Tukaj imamo lahko, kogar hočemo, in nikomu nič mar. Gospodje in gospe so dandanes vesele, če si morejo ljudi obdržati. No, ne bojte se, nihče vas ne bo motil. Kuhinjska pomočnica ne spi v vili, domača služkinja je v kinu in sobarica je šla ležat, ker jo zob boli. In tako sva tukaj lepo sama zase. — In ne recite mi gospodična! Jaz sem Doris za svoje prijatelje. Kako je vaše krstno ime?«
»Leopold,« je lagala nesrečna žrtev svoje požrtvovalnosti in se potila iz vseh znojnic.
»Rekla vam bom Poldi,«*) je sklenila.
*) Navaden policaj.
Ime je imelo usoden zvok za mučnega detektiva. Spominjalo ga je na službo, v kateri je začel in v kateri bi utegnil tudi končati, ako se ne reši pravilno iz te godlje.
»Povejte mi kaj o njih — o tej rodbini tukaj. Rad bi vedel, kako se vam tu godi. Ali se dobro razumete z njimi?« je zbral vse sile.
Kuharici je bilo všeč, da se tako zanima zanjo. Začela je obširno pripovedovati o prigodah, z vsemi podrobnosti-mi, v katerih je vedno zmagovala ona z velikim govornilkim uspehom.
»In navsezadnje, kakor sem jasno pove dala naši gospe, vi niste nič več ka-
kor igralka, ko je bila tako nesramna, da mi je rekla, da je treba kuhinjo odrgniti. Ona vam ukazuje gospodični Lejli •— j»roza! Ampak mene ne bo — to.vam rečem — in to sem tudi njej povedala!«
»Vi ste res pravi! če pomislim — in vi ste ji to rekli?« se je čudil Jemrins tako, kakor je upal, da zveni v pravem kuhinjskem slogu. »Ta gosoodična Lejla mora biti prava šemica, da vse to prenaša'«
»Je, imate prav,« je potrdila Doris. »Pošteno jo je ukrotila in osedlala ta ženska, Iady Selcottova. Dajte mi cigareto, Poldi, in prižgite si tudi vi. — Ampak naša lady je sicer strašna pri računanju in gospodinjstvu, drugače pa ni napačna. Kdorkoli izmed njenih prijateljev in prijateljic — in ona jih ima na stotine, vseh mogočih vrst — lahko pride n odide, kakor če jim zdi, in svojo obleko bi posodila komur koli, taka je! Mene ne ujame nihče, da bi mu posodila svojo!« Zasmejala se je s cigareto v ustih.
»Vi pa tudi vse opazite,-< je hvalil Jenkins. ko se je dušila in kasHala, kt-r je vdihnila dim. »To je gotovo velika hiša’« In ko ga je naglo in sumiiivo pogledal«-*, je brž dodal:	»Mene	zmeraj zanimajo
povsod vodovodi, naprave za rgrevanje vode in drugo, veste?«
»To je prav — človek mora biti za delo kakor ris. Taki liudie so dobri 7; bonski možje. Boljši kakor tale zakon nad na-
Nova celjska sodna palača
Celje, 22. febr.
Včeraj se ie sestala na okrožnem sodišču v Celju komisija, ki jo je vodil namestnik predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Mastnak in ki so ji prisostvovali trije zastopniki banske uprave, zastopnik mestne občine g. dr. Voršič in podžupan g. Stermecki ter inž. Dolničar in inž. Bristovšek. Komisija je pregledala načrte za gradnjo in je izrekla popolno soglasje z njimi, kakor so bili sprejeti na anketah. Ogledala si je pro-
stor na Glaziji, ki ga je določila mestna občina za novo justično palačo in soglasno ugotovila, da je prostor primeren. Obenem sta v Beogradu intervenirala za novo sodno palačo v Celju poslanca dr. Gotia in Mihelčič. Zadnji čas je, da s ko-
li	podprt labirint neha služiti za okrožno sodišče tretjega slovenskega mesta in da se akcija za novo sodno poslopje v Celju po tolikih komisijah, intervencijah in pisanju premakne z mrtve točke.
Nova cesta v Polulah
Celje, 22. febr.
Nekaj tednov so bila prerekanja med nekaterimi lastniki hiš ob projektirani novi cesti Celje—Laško v Polulah. Vprašanje je namreč bilo, ali naj se cesta razširi v strugo Savinje, pri čemer bi znašala gradnja nasipa 80.000 din, ali da se razširi na vrtove pred hišami, ki bi jih občina odkupila za 20.000 din. Cesta bi bila v prvem primeru ravna, v dru-
gem pa malo zaokrožena. Včeraj se ie pod vodstvom inž. Šturma iz Ljubljane sestala komisija za regulacijo Savinje, ki je odločila, da bo kljub večjim stroškom tekla cesta ravno in bo razširjena proti Savinji, s čimer bodo hišni stanovale:, predvsem pa gostilničarji, ki bodo obdržali vrtove nekaj metrov od ceste, zelo zadovoljni.
Sah	!
Novi prvak ČSR
Nacionalni turnir v Pragi za prvenstvo ČSR ni dal prvaka, ker sta dosegla enako število točk znani čsl. mojster Opočensky in Herman. V časlavi sta sedaj oba zmagovalca odigrala match 4 partij, ki ga je odločil Opočensky v svojo korist v razmerju 3:1. Opočensky je bil čsl. prvak že leta 1932.; na nacionalnem turnirju 1933 pa je moral naslov prvaka prepustiti Flohru, ki je letos ta naslov izgubil, ker se turnirja ni udeležil. Po pravilih Zveze čsl. šahistov si pa ta naslov lahko spet pridobi šele na prihodnjem nacionalnem turnirju.
Iz matcha za prvenstvo čsl. republike prinašamo naslednjo partijo:
Holandska obramba.
(2. match-partija v časlavi).
Beli: Herman.	črni: Opočensky.
1.	d4, e6 2. c4, f5'3. g3, Sf6 4. Lg2, Lb4-~ (Aljehinov manever, čigar smisel je v tem, da stoji beli lovec na d2 precej
Pižmovke že strašijo
Razmnoževanje pižmovk v naših krajih kljub energičnemu zasledovanju vedno bolj raste. Ze pred kratkim je „Večernik“ o teni poročal. Sedaj se je nadpazniku g. Verbenjšeku v Sv. Miklavžu pri Mariboru posrečilo s pastjo, ki je nedvomno njegova iznajdba, lekom par dni 12 kom. te nevarne živali vloviti in jih oddati luk. zool. preparatorju Francu \Valnerju, G. Verbenjšeku pristoja za njegovo delovanje na tem področju priznanje od strani merodajnih oblasti.
Fotografski posnetki gomje Savinjske doline
Tujskoprometua Zveza „Pulnik“ v Mariboru vrši tehnične predpriprave za izdajo kolektivnega propagandnega prospekta gornje Savinjske doline. Posebno pozornost posveča Zveza predvsem prvovrstnemu slikovnemu materialu ter zbira pa možnosti še neobjavljene ,v propagandne svrhe učinkovite slike. V poštev pridejo motivi iz gornje Savinjske in iz Logarske doline, predvesm Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Luče. Solčava, sama Logarska dolina, Robanov kot. Mozirske planine. Raduha, Savinjske Alpe v o kvint Logarske doline itd. Tujskoprometna Zveza „Putnik" v Mariboru prosi fotografe in fotoamaterje, da ji v gornjo svrho slavijo na razpolago prvovrstne slike iz navedenih predelov. Obenem naj javijo cene za posamezne fotografije, oziroma pogoje za reprodukcijo. Sliko naj se pošljejo eimprej na naslov Tujsko-prometne Zveze „Putnik“ v Mariboru. Trg svobode-Grad.
USPELA SOKOLSKA PRIREDITEV
V	GOR. RADGONI.
2e od nekdaj slovi pustna prireditev gornjeradgonskega sokolskega društva, ki je vsako leto na pustno soboto, kot ena najelitnejših in lepih prireditev trga Gornje Radgone in tucli letošnja je v vsakem oziru izredno dobro uspela# Lepa jasna noč in suhe ceste so privedle tokrat precej po-setnikov iz okolice, tako da so bili prostori kolodvorske restavracije, kjer se je prireditev vršila .premajhni. Tudi tokrat se je ponovno izkazala nujna potreba po večji dvorani, katero bo zgradilo društvo še to leto. Posetni-ki so upoštevali, da je čisti dobiček namenjen v fond za zgradbo doma ter je poleg moralne tudi gmotna stran dobro uspela. Lepi in okusni kostumi številnih mask so dvignili lepoto družabnega večera, za dobro razpoloženje pa je skrbel murskosoboški jazz pod vodstvom g. Laha, ki je s svojimi modernimi šlagerji in okroglimi valčki napravil poskočno staro in mlado, tako da je vsakdo prišel na svoj račun. Kot najlepši maski sta bili nagrajeni gdč. Rezi Žigert iz Lulverec in Pavla Jurša iz Gornje Radgone. Lep prleški par v narodni noši sla bila gospa Julika Koroščeva in ..Drašek z Veržeja"; gospa Koroščeva je s svojo šegavostjo in originalno razprodajo raznih pridelkov nabrala za društvo precej lepo svotico, za kar ji izreka društvo zahvalo, kakor tudi vsem, ki so pripomogli na kakoršen koli način, da je prireditev tako lepo uspela. Toda kakor že vedno .so tvorili nekateri tokrat svojevrstno ,.izjemot;, da so nedavno poselili pustno prireditev onstran meje v Radkersburgu, kjer je bila prirediteljica NSV.
nerodno) 5. Ld2, Le7 6. Sc3, 0—0 7, Sh3, d6 8. Db3, Sc6 9. e3, Ld7 10. a3 (izsiljeno, ker je grozilo 10...5a5), Kh8 11. Dc2, De8 12. b4, e5 13. Sd5, Tc8 14. b5, Sd8 15. Sxe7, Dxe7 16. dxe5, Dxe5 17. Lc3, De7 18. 0—0, Se4 19. Ld4, Se6 20. Sf4. c6 21. Sxe6f Lxe6 22. b6, axb6 23. Lxb6. Df7 24. Taci, d5 25. cxd5, Lxd5 26. h4 (26... Sg5 je treba preprečiti, Dgli, 27. Ld4, Tfe8 28. Db2, Te7, 29. Le5, Tce8 30. Lf4, h6 31. De2, Sf6 32. Lxd5, Sxd5 33. Db2, Kh7 34. Tc4 De6 35. Tfcl, Tg8 36. Kg2, Ta8 37. a4, Sf6 38. Td4, Sd5 39. Tc4, Df7 40. Le5 (napaka, ki velja kmeta; sicer pa je bila bela pozicija že tako ali tako precej slabotna), Se3, 41. fxe3, Dd5-r 42; Kf2, Dxe5, 43. Dxe5, Txe5 44. Tbl, Te7 45 Tcb4, Ta7 46. Kf3, Kg6 47. Tdl, Ta5 48. Tdbl, Kf6 49. Txb7, Txb7 50. Txb7 Txa4, 51. Tc7, Tc4, 52. h5, Tc2 53. Ta7, c5 54. e4 (to le še pospeši poraz belega), Tc3 , 55. Kf4, fxe4, 56. Ta64, Kf7 57. Ta7~, Kf8 58. g4, e3 59. Kf3, Tc4 60. Ta5, Kf7 61. Kxe3, Txg4 62. Txc5, Tg5 in beli preda, ker je zanj končnica po zamenjavi stolpov izgubljena.
S sodfSia
Potepuhi in tatje
23 letni Franc T u r s a k in leto cini starejši Ivan Murko, oba delavca iz Mestnega vrha pri Ptuju, sta bila poklicana na okrajno sodišče v Ptuju na zaslišanje zaradi nekih tatvin. Po zaslišanju nista odšla domov, ampak sta zavila v prvo oštarijo in zapila zadnje krajcarje. Brez denarja pa nikakor nista hotela domov; če jima je mesto denar vzelo, jima ga naj še vrne. Začela sta trkati po stanovanjih. Tako sta prišla v Taborsko ulico na neko stanovanje, kjer ni bilo nikogar doma ter vlomila. Na begu iu je dohitela policija ter ju aretirala. Turšak pravi, da je bil pijan ter da se ničesar ne zaveda, Murko pa trdi, da je vlomil TurŠak.
Druga obtožnica dolži prav tako delavca enakih let iz Mestnega vrha pri Ptuju, Alojza Alta, Turšaka in kočarko Lizo Hercogovo iz Sp. Brega, da so lani kake trikrat na Janževem vrhu vlomili in odnesli pijačo in različno gospodarsko
orodje. Kodrič Ivana, posestnica v Mestnem vrhu pa je obtožena, da je ukradene stvari sprejemala v shrambo. Alt, TurŠak. Murko in Kodričeva so nadalje vlomili pri Podpečanu v Krčevini pri Ptuju ter mu odnesli kokoši. Turšak sam pa je še obtožen, da je odnesel Janezu Altu v Mestnem vrhu pšenico in jo prodajal. Alt in'Turšak . sta bila tudi obtožena, da sta poskusila vlomiti pri Veslič Neži, Kodričeva pa še posebej, da bi*ju nagovarjala k tatvinam.
Pred malim kazenskim sonatom so se zagovarjali Turšak, Murko in Kodričeva ter bili obsojeni Turšak na 10 mesecev, Murko pa na 6 mesecev strogega zapora in oba na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Kodričeva pa je bila obsojena na 2 meseca in 10 dni strogega zapora. Proti Atlu in Hercogovi je bilo postopanje izločeno, ker nista prišla na razpravo.
Smrtna žrtev fantovskega pretepa
Celje, 22. febr.
Lani 24. junija so šli fantje iz Pezdev-škovega hrama v Cerovcu v šmarskem okraju. Za njim je prišel obtoženi 26-letni Cerovšek Franc, ki se je zapletel s Ce-bancem v prepir radi nekega dekleta. Za gručo je priiekel še Ciril Novak in kričal, da Cebanca nihče ne bo tepel. Fantje so se začeli ruvati in Novak je udaril s pestjo Franca Jazbeca, v naslednjem trenutku pa se je Novak opotekel, iz vratu mu je tekla kri in zastokal je: »Zaboden sem. Jazbec me je.« Toda kazalo je, da Novak ne bo umrl in okrajno Sodišče v Šmarju je obsodilo po zaslišanju prič Jaz-
beca na 6 mesecev in Cerovška na tri mesece strogega zapora. 17. nov. pa je Novak na posledicah vbodljaja umrl in je okrožno sodišče v Celju to razsodbo razveljavilo, spise pa dalo drž. tožilcu, ki je sestavil novo obtožnico, o kateri je včeraj razpravljal senat trojice.
Nobeden izmed obtožencev ni priznal, da bi zabodel Novaka. Priče so odgovarjale nejasno in sodniki so jih morali trdo prijemati, ker je bilo v njihovi občini že več ljudi obsojenih radi krivega pričanja na ječo. Ni se pa moglo sodišče prepričati, kdo ,ie res zabodel Novaka, kajti Cerovšek je dvema pričama rekel, da je on
mi,« je pokazala z debelim palcem na strop.
»Mislite, da se vaša gospoda ne razume dobro?« je začuden vprašal Jenkins. »Jaz sem mislil, da se taki gospodje ženijo iz ljubezni.« *
»No, ta dva se naravnost ne tepeta, to je pa tudi vse,« je odgovorila kuharica. •On, gospod Richard — divja, ker se ona vrača na oder, in potem je tu vedno kak vrišč s to njeno materjo. Neprestano v stiski ii^dolgovih, ta stara coprnica. Vkra-de se semkaj vselej naskrivaj, kadar ni gospoda Richarda (loma.«
»No, to je vendar naravno pri materi, da hoče videti svojo hčerko,« je menil Jenkins.
»Poidite, pojdite, vi šemšek! Hčerko! Njej je samo za denar. In če me vprašate —« kuharici se je znižal glas v dramatično šepetanje —*»ta stara sova ve tako marsikaj iz preteklosti svoje hčere in zato jo izžema — no, hči ji mora plačevati, veste? Gotovo ji grozi, da bi sicer povedala gospodu Richardu resnico. No, kaj pravite zdaj?«
To je grozno! Mati!« se je grozil naivni inštalaterski pomočnik. »Pa kje je ta njena mati zdaj?«
»Najbrže spet na poti v igralnico v Monte Carlu. Dobila ie od gospe -'pet pošten zavojček, ko je- bila včerai tu -ali pa ji je dala že predvčerajšnjim. Soba-
rica ima dobra ušesa.« Spet je zapazila, da je Jenkins pogledal na uro; zato je hitela, da bi mu pokazala nove zanimivosti. »Ali bi radi pogledali po hiši? Ako vas zanimajo cevi?« je vprašala. »Rodbina večerja nekje zunaj in se bo vrnila šele čez nekaj ur.«
Jenkins je hitro vstat in šel po stopnicah za njo gledati razne sobe; nikjer si ni pozabil dobro ogledati razne vodovodne in ogrevalne naprave.
Z raztreseno pozornostjo je poslušal kuharičino razlaganje, kje je spalnica in ob lačilnica gospoda Richarda, postal pa je živahnejši, ko sta prišla na drugo stran hodnika in je kuharica rekla, da spi tam gospa Selcottova.
»Med njeno sobo in sobo gospodične Lejle je oblačilnica, ki je obema skupna,« je razlagala.
V	oblačilnici je ležalo na mizi nekaj nakita.
»Jej ali ni tole nekoliko neprevidno?« se je čudil Jenkins.
»Kaj ne — zelo nemarno!« je soglašala kuharica. Dvignila je prstan in dobrikavo pogledala mladega moža. »To je lep kamen, Poldi, ne? In modra je moja barva.«
Jenkins je zadržal dih. V prstanu, ki ga je držala, je bil velik četveroogeln opal, obrobljen z drobnimi diamanti! Tak pr-, stan je videl Parsons na prstu neznane žene, ki je obiskala Ardecna v Ingramo-
vem stanovanju.
»Mlada dama je morda pozabila svoj zaročni prstan?« je rekel in se dotaknil nevarnega predmeta.
»Oh, gospodična Lejla ni zaročena ~ njen oče skrbi za to, da se ne zaroči. Ne vem, čigav je ta prstan. Morebiti je last nove tajnice, gospodične Burnettove. Bila je danes tukaj, je rekla sobarica, in je govorila z našo gospo kot najboljša prijateljica. — Pojdite, pokažem vam pritličje.«
Ravno sta si ogledala jedilnico in knjižnico, ko sta čula majhen ropot.
»Pst! Nekdo odpira vežna vrata. Bodite tiho,« je vlekla nesrečnega gosta v shrambo porcelana.
Z vsemi neprijetnimi občutki zasačenega vlomilca je stal Jenkins v shrambi in napeto poslušal. Slišal je, kako nekdo odklepa z ulice v vežo, nato pa tihe korake po veži in naglo govorjenje.
Zdajci se je njegov strah umaknil čisto drugemu občutku. Ta dva človeka zunaj, očitno mož in žena, se nista vedla kakor normalni prebivalci hiše. Gibala sta se kot teta in šepetala. Vrata shrambe niso bila popolnoma zaprta; Jenkins jih je odrinil še za palec.
»Pravim vam, da ne vem, kje je to,« je obupno šepetal ženski glas.
»In jaz va mpravjm, da morate to najti,« se je glasil možev odgovor. »Hitro!-
Počakam v knjižnici.«
Jenkins je slišal odpirati ip zapirati vrata v najbližjem sosedstvu, nato pa so zaškripale stopnice pod korakom žene, ki je šla pregledovat.
»Pojdite, hitro,« je velela kuharica in ga hitro peljala ven, nato pa po zadnjem stopnišču na ulico. »Ne vem, kdo je bil,« je odgovorila na njegovo vprašanje. — »Najbrže gospodična Lejla ali naša gospa. Moram domov pogledat, kaj je.«
Jenkins je zapustil svojo gostiteljico, komaj se izognivši poljuba. Kuharica ga je toplo vabila, naj pride spet čimprej zvečer.
Precej potrt je pravil inšpektorju o rezultatu svojega zanimivega obiska.
»Prav reven plen, gospod,« je končal.
»Mislite? Prav narobe, fant,« je ugovarjal Reynolds. »Dognali ste zelo va?no reč. Modri opalov prstan je ene izmed domačih dam, če ni tam morda še katera nam neznana dama, ki ima podoben prstan. Celia Burnettova ne prihaja v poštev, zakaj ni mogla biti v Angliji, ko je neznanka s tistim prstanom obiskala Ar-deena v lngramovem stanovanju neko nedeljo ponoči z nekoliko možmi.«
»Ko bi bil vsaj mogel videti tistega moža in ženo ali izvedeti, kaj sta prav za prav iskala,« je tarnal Jenkins, »bi bil bolj zadovoljen.«
(Dalje efedic)
Gospodarstvo
Pospešitev odpreme blaga
TUDI PRI NAS NAJ SE UVEDEJO KON TINERJI ZA KOSOVNE ŽELEZNICAH.
POŠILJKE NA
Pred par leti se je v gospodarskih krogih Jugoslavije, zlasti na Hrvatskem, začela akcija za uvedbo kontinerjev v železniškem prometu. Tu gre za večje ali manjše posode iz železa ali lesa, v katere se polagajo v železniških skladiščih komadne pošiljke za dotično postajo in potem postavijo v vagon. Ko dospe vlak na namembno postajo, osebje z rokami ali pa z majhnimi dvigali postavi posodo z vsemi paketi na tla in vlak lahko takoj odpelje dalje, ne da bi se ustavil za več kot dve ali tri minute. Akcija pa je takrat, kakor je to pri nas že navada, zaspala. Dobro bi bilo, da se zadeva zopet sproži in uvedejo kontinerji tudi v naših krajih, ker bi se odprema kosovnega blaga s tem zelo pospešila in poenostavila, vlaki bi pa precej skrajšali postanke na kolodvorih.
V	zapadnih državah in zlasti v Ameriki so kontinerji zelo v rabi in so se povsod obnesli. Prihranek na času zdaleka odtehta stroške za nabavo teh posod, ki ostanejo v rabi več desetletij. Kontinerji imajo različno velikost in sprejmejo lahko do 3000 kilogramov kosovnega blaga ali paketov. če izskušnja uči, da se v enem dnevu na pr. v Celju prevaža z enim vlakom po 1000 kilogramov kosovnega blaga, potem se pač vzame kontiner za to množino. Velikost se ravna po potrebi blagovnega prometa. Seveda prihajajo v poštev le postaje z živahnejšim prometom.
Da si predočimo uporabo kontinerjev, naj navedemo sledeči primer:	iz Mari-
bora je določenih za Celje 500 kilogramov kosovega blaga, zabojev, vreč, sodov in nekaj komadov strojev. V skladišču v Mariboru se vsi komadi, oddani za prevoz z železnico v Celje, takoj pri predaji zlože v kontiner za Celje. Blago potem ne bo ležalo vse križem, ampak bo lepo spravljeno v posodo, čim se vlak
sestavlja, se kontiner na nizkem vozičku porine naravnost v vagon, kar traja eno ali dve minuti. V vagon pridejo še kontinerji za druge večje postaje. Na vmesnih postajah se komadi, oddani za Celje, tudi polože v posodo za to postajo, ki se na ta način polagoma polni. V Celju se kontiner postavi na tla z majhnim dvigalom, kar zopet ne traja več kot eno ali dve minuti, in dvigne v vagon druga posoda s paketi, namenj. na pr. za Ljubljano. Tako se kontinerji na postajah do namembnega kolodvora dopolnjujejo in potem dvignejo iz voza. Vse to traja komaj par minut, dočim se izgubi sedaj, ko je treba vsak poedini komad podajati iz voza ali ga nalagati, pol ure in še več. Tudi blago veliko manj trpi, ker ga po skladiščih in v vagonih ne prekladajo, ampak ostane tam, kjer so ga ob predaji položili.
Najbolj potrebna pa je uvedba kontinerjev v poštnem prometu. Na vsaki večji postaji potrebujejo po deset minut in več za nakladanje in razkladanje pošte, ker roma pač vsak posamezni komad skozi več rok, preden ga polože na voziček ob 'vlaku ali v vagonu na določeno mesto, j Zaradi zamudnega nakladanja pošte se v Mariboru na pr. zaključi predaja paketov za gotov vlak najmanj poldrugo uro poprej. Ako bi se uvedli kontinerji, bi se predaja lahko podaljšala za eno uro, poln kontiner z avtomobilom spravil na kolodvor do poštne ambulance in potem dvignil v voz. Na vmesnih postajah manipulacija s pošto ne traja več kot vstopanje in izstopanje potnikov. Od Maribora do Ljubljane bi se z uvedbo kontinerjev postanki na kolodvorih lahko skrajšali za dobre pol ure, kar je v sedanjem hitrem !,-tempu prometa in gospodarskega poslo-
I	vanja zelo veliko.
Ali ne bi tudi naši merodajni krogi raz-{ mišljali o uvedbi kontinerjev na naših železnicah?
Škoda na obcestnih jablanah
NEUKO IN ŠKODLJIVO POSTOPANJE S SADNIM DREVJEM OB CESTAH, KI GA JE TREBA PREPREČITI.
g. Italijanski monopol za uvoz lesa.
Predvideni italijanski monopol na uvoz lesa je bil odložen do 1. julija t. 1. Kljub temu pa se je v Italiji zadeva organiza-torično že sedaj pripravila, tako da bo v določenem roku pričel monopol takoj delovati. Za monopolni uvoz lesa je bilo ustanovljenih pet družb, preko katerih se bo po 1. juliju vršil ves uvoz lesa v Italijo. Uvoz lesa iz naše države se bo vršil potom družbe s sedežem v Trstu.
Niso nam znane vsote, ki jih je država že izdala za obcestno sadje, misli sc pa lahko, da gredo v težke stotisoče, zato se tembolj čudimo kompetentnim oblastem, da ne preprečijo cestarjem, ko vsako leto tako neuko in neusmiljeno pustošijo po obcestnem sadnem drevju. V Mariboru imamo svojo renomirano sadjarsko šolo, ki bi cestarjem lahko nudila najpotrebnejše nauke o obrezovanju in negovanju mlajšega in starejšega drevja, imamo pa tudi celo vrsto mladih in rutiniranih pomologov, ki bi lah-
ko in radi nadzorovali to hvaležno in dobičkanosno delo, če bi se sistemizirala laka mesta. Skoda je vsako leto večja in je kmalu ne bo več mogoče popraviti. Ker smo vsi davkoplačevalci pri tem zainteresirani, če že ne drugače, vsaj v tem, da so jabljane za naš denar nakupljene, zalo tudi zahtevamo, da enkrat za vselej preneha to brezumno uničevanje sadnega drevja ob naših cestah, da se prirede za ce starje redni kurzi o oskrbovanju sadnega drevja ali pa se nastavi za to par agilnih in zmožnih absolventov sadjar-
ske šole, ki bi naj predvsem nadzorovali vse sadno drevje ob naših cestah, popravili po možnosti že povzročeno škodo in imeli sploh ves obcestni nasad v skrbi. Pogled na sedanje nasade je za umnega sadjerejca naravnost obupen, posebno še, če pomisli, kaj si mislijo tujci, ko vidijo, kako delamo mi s sadjem, ki ga morajo oni tako drago plačevati.
g. Devizni predpisi, ki smo jih zadnji čas dobili že celo kopico, bodo sistematizirani, kot poroča beograjsko časopisje. Sistematizacija naj bi olajšala razumevanje in ravnanje po teh predpisih.
Borzna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2339—2377, Berlin 1758.12—1775.88, Bruselj 735.50—747.50, Curih 995—1005, London 204.70—207.90, New York 4349.87—
4409.87,	Pariz 115.42—117.72, Praga 150 —151.50, Trst 230.05—233.15.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 471—473, 4% agrarji 61—62, 4% sev. agrarji 61—62, 6% begi. ob v. 90— 91, 6% dalm. agrarji 89.75—90.75, 7% stab. pos. 98 d., 7% inv. pos. 99.50—101, 7% Blair 95 d., 8% Blair 101 d. Delnice: Narodna banka 7800, PAB 227—228, Trbovlje 185—195.
FIS-ino prvenstvo
Na konferenci FIS-ine uprave v. Zakopanih je bilo sklenjeno, da se določijo države, ki bodo v naslednjih petih letih priredile FIS-ino prvenstvo ter je bila pri tem tudi upoštevana kandidatura Jugoslavije, toda ne za leto 1941., temveč za eno leto kasneje. Prireditelji so sledeči: za leto 1940. Norveška, 1941 Italija,
1942 v Jugoslaviji
19,42	Jugoslavija, 1943 Kanada in 1944 Švedska. Odstopitev tega prvenstva naši Zimsko-sportni zvezi in naši državi vobče je lepo priznanje našemu zimskemu športu, ki si bo tako počasi osvojil častno mesto med vodilnimi narodi v zimskem športu.
Tekmovanje za poka! LNP-a
LNP je razpisal konkurenco za pokal, v kateri morajo sodelovati vsi prvorazredni klubi podzveze. drugorazredni pa le na svojo izrecno željo in prijavo. Tekmovanje se je po ostalih krajih pričelo že lansko jesen, ko je tudi termin za pokalno tekmovanje v Mariboru padel pod zabrano. Tako bomo imeli priliko, videti te tekme šele v nedeljo, pred startom v pomladansko prvenstveno sezono. Izidi obeh srečanj, ki sta na sporedu, bodo torej v veliki meri služili tud^ za podlago prognozam glede plasmaja posameznih klubov v podzvezinem prvenstvu, ki je letos več ali manj v zvezi s sodelovanjem v drugi ligi, tako da se bo na račun tega momenta zanimanje za pokalne tekme jako dvignilo. Sodelujoči klubi se zavedajo, da se jim nudi le enkratna prilika, da si priborijo pravico do nadaljnjega tek-mvoanja ali pa izpadejo, ker se igra po enojnem pokalnem sistemu, prav tako pa morajo tudi vedeti, da so ne glede na sodelovanje SK Ljubljane v zaključnih tekmah, poklicani, da si osvojijo ta pokal.
Za pokal bodo nastopili vsi štirje mariborski klubi, in sicer je ob 13.45 na sporedu Slavija—Železničar, ob 15.15 pa Maribor—Rapid.
Dvoboj mariborskih rokoborcev
Domača rivala Pekovski SK in SSK Maraton bosta v nedeljo pomerila svoje
moči v povratnem srečanju za državno prvenstvo v rokoborbi. Prvo tekmovanje pred tednom dni se je zakhjučilo s precej visoko zmago Maratona, ker Pekovski SK v nekaterih kategorijah sploh ni postavil nasprotnikov ter so mu pripadle točke brez borbe. Nedeljsko srečanje bo pokazalo, kateri izmed obeh nasprotnikov bo zastopal mesto Maribor v nadaljnjih borbah za državno prvenstvo. Prireditev bo v nedeljo dopoldne v Sokolskem domu ter vlada zanjo veliko zanimanje.
OTVORITEV VI. AKADEMSKIH ZIMSKIH IGER.
V	nedeljo je princ Olar v Lillenham-merju slovesno otvoril letošnje VI. akademske zimske igre, na katerih sodeluje
12	narodov s 260 tekmovalci, med katerimi naša država ni zastopana.
s. Akademski četveroboi v Cortini d* Ampezzo. Akademske športne zveze Nemčije, Italije, Madžarske in Švice so sklenile prirediti v Cortini d’Ampezzo četveroboj v smučanju, ki bi obsegal tek, smuk in štafetno tekmovanje. Kot termin pride v poštev 3.—6. marec.
s. Poverjeništvo sodniškega odbora LNP-a v Mariboru (službeno). Pokalni tekmi v nedeljo bosta sodila ss. gg. Bizjak (Slavija—Železničar) in Skalar (Maribor—Rapid). V slučaju nujne zadržanosti si priskrbi vsak namestnika sam.
—	Poverjenik.
ELAINE HAMILTON
38
Z. ILC E. IS Jl S M m
DETEKTIVSKI ROMAN
»Sedma stopnica!« je je zamišljeno ponovil Reynolds. »Hm — morebiti. —• Naj bo karkoli. Dali, moram to izslediti.« Vstal je in podal dečku roko. »In zdaj idi-te. Hvala za vašo pomoč in poklon gospe mami! Recite je, da jo bom obiskal in ji povedal, kaj mislim o njenem sinu. Vzel je knjigo s police. »Ali bi hoteli tole v spomin na najino seznanje? To je res koristna knjiga v rokopisih in prstnih od-tiskih.«
»Najlepša hvala vam, gospod. Ne — ali bi mi je ne hoteli podpisati, gospod? je rekel novi detektiv.
Reynolds mu je zapisal posvetilo in Bill je bil tisto noč najsrečnejši deček v Londonu.
»Jenkins,« je poklical Reynolds, ko je mladi gost odšel. »Vaš sestanek s Sel-cottovo kuharico je preklican, kvečjemu ako bi se vi mogli vrniti sem najpozneje do četrt na enajst ponoči. Imam za vaju oba delo, ki je precej nevarno,« je pokazal svojemu pomočniku, kako je bil sestavljen naslov.
»Vrnem se najkasneje ob desetih, gospod,« je obljubljal navdušeni Jenkins.
»Rajši grem takoj tja. Kuharica je strašno odločna ženska. Ako se iz vsega tega izmuznem, ne da bi ji obljubil, da ji kupim prstan, ki je zakonitega pomena, bom mislil, da imam peklensko srečo.
DVAJSETO POGLAVJE.
V	Melwoodskl vili.
»Tako, in zdaj si vzemite še košček tega narastka, drugače ne bom verjela, da vam je šla večerja v slast!« Prilizljivi glas kuharice gospoda Richarda Selcotta je prigovarjal tik detektivovega ušesa.
»Ne, res ne več, gospodična,« je odklanjal in se skrivaj oziral na svojo zapestno uro.
Debela in rahla roka je pritisnila na njegovo.
»Ne smete gledati na uro!«
»Zares moram iti k nekemu gospodu točno ob tričetrt na deset, gospodična; gre za lepo inštalatersko delo,« si je naglo izmislil Jenkins. »Kupčije so zdaj tako slabe, gospodična, da sc ne smemo igrati s svojimi naročniki. In razen tega bi se vaš gospod jezil, ako bi me tukaj zasači!.«
ženska se je glasnq zasmejala.
»Gospod! — Tole je zasebna soba nas personala,« je razlagala. »Tukaj imamo lahko, kogar hočemo, in nikomu nič mar. Gospodje in gospe so dandanes vesele, če si morejo ljudi obdržati. No, ne bojte se, nihče vas ne bo motil. Kuhinjska pomočnica ne spi v vili, domača služkinja je v kinu in sobarica je šla ležat, ker jo zob boli. In tako sva tukaj lepo sama zase. — In ne recite mi gospodična! Jaz sem Doris za svoje prijatelje. Kako je vaše krstno ime?«
»Leopold,« je lagala nesrečna žrtev svoje požrtvovalnosti in se potila iz vseh znojnic.
»Rekla vam bom Poldi,«*) je sklenila.
*) Navaden policaj.
Ime je imelo usoden zvok za mučnega detektiva. Spominjalo ga je na službo, v kateri je začel in v kateri bi utegnil tudi končati, ako se ne reši pravilno iz te godlje.
»Povejte mi kaj o njih — o tej rodbini tukaj. Rad bi vedel, kako se vam tu godi. Ali se dobro razumete z njimi?« je zbral vse sile.
Kuharici je bilo všeč, da se tako zanima zanjo. Začela je obširno pripovedovati o prigodah, z vsemi podrobnosti-mi, v katerih je vedno zmagovala ona z velikim govorniškim uspehom.
»In navsezadnje, kakor sem jasno pove dala naši gospe, vi niste nič več ka-
kor igralka, ko je bila tako nesramna, da mi je rekla, da je treba kuhinjo odrgniti. Ona vam ukazuje gospodični Lejli --groza! Ampak mene ne bo — to.vam rečem — in to sem tudi njej povedala!«
»Vi ste res pravi! če pomislim — in vi ste ji to rekli?« se je čudil Jen«ins tako, kakor je upal, da zveni v pravem kuhinjskem slogu. »Ta gosoodična Lejla mora biti prava šemica, da vse to prenaša*«
»Je, imate prav,« je potrdila Doris. »Pošteno jo je ukrotila in osedlala ta ženska, Iady Selcottova. Dajte mi cigareto, Poldi, in prižgite si tudi vi. — Ampak naša lady je sicer strašna pri računanju in gospodinjstvu, drugače pa ni napačna. Kdorkoli izmed njenih prijateljev in prijateljic — in ona jih ima na stotine, vseh mogočih vrst — lahko pride n odide, kakor se jim zdi, in svojo obleko bi posodila komur koli, taka je! Mene ne ujame nihče, da bi mu posodila svojo!« Zasmejala se je s cigareto v ustih.
»Vi pa tudi vse opazite,« je hvalil jenkins, ko se je dušila in kašHala, ker je vdihnila dim. »To je gotovo velika hiša’« In ko ga je naglo in sumljivo pogledala, je brž dodal:	»Mene	zmeraj zanimajo
povsod vodovodi, naprave za rgrevanje vode in drugo, veste?«
»To je prav — človek mora biti za delo kakor ris. Taki litidie so dobri zakonski možje. Boljši kakor tale zakon nad na-
Nova celjska sodna palača
Celje, 22. febr.
Včeraj sc je sestala na okrožnem sodišču v Celju komisija, ki jo je vodil namestnik predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Alastnak in ki so ji prisostvovali trije zastopniki banske uprave, zastopnik mestne občine g. dr. Voršič in podžupan g. Stermecki ter inž. Dolničar in inž. Bristovšek. Komisija je pregledala načrte za gradnjo in je izrekla popolno soglasje z njimi, kakor so bili sprejeti na anketah. Ogledala si je pro-
stor na Glaziji, ki ga je določila mestna občina za novo justično palačo in soglasno ugotovila, da je prostor primeren. Obenem sta v Beogradu intervenirala za novo sodno palačo v Celju poslanca dr. Gotia in Mihelčič. Zadnji čas je, da s koli podprt labirint neha služiti za okrožno sodišče tretjega slovenskega mesta in da se akcija za novo sodno poslopje v Celju IX) tolikih komisijah, intervencijah in pisanju premakne z mrtve točke.
Nova cesta v Polulah
Celje, 22. febr.
Nekaj tednov so bila prerekanja med nekaterimi lastniki hiš ob projektirani novi cesti Celje—Laško v Polulah. Vprašanje je namreč bilo, ali naj se cesta razširi v strugo Savinje, pri čemer bi znašala gradnja nasipa 80.000 din, ali da se razširi na vrtove pred hišami, ki bi jih občina odkupila za 20.000 din. Cesta bi bila v prvem primeru ravna, v dru-
gem pa malo zaokrožena. Včeraj se .ie pod vodstvom inž. Šturma iz Ljubljane sestala komisija za regulacijo Savinje, ki je odločila, da bo kljub večjim stroškom tekla cesta ravno in bo razširjena proti Savinji, s čimer bodo hišni stanovalci, predvsem pa gostilničarji, ki bodo obdržali vrtove nekaj metrov od ceste, zelo zadovoljni.
Pižmovke že strašijo
Razmnoževanje pjžmovk v naših krajih kljub energičnemu zasledovanju vedno bolj raste. Z c pred kratkim je ,.Y eč er ni k" o tem poročal. Sedaj se je nadpazniku g. Vcrbenjšeku v Sv. Miklavžu pri Mariboru posrečilo s pastjo, ki je nedvomno njegova iznajdba, tekom par dni 12 kom. te, nevarne živali vloviti in jih oddati luk. zool. preparatorju Francu Walnerju, (i. Verbenjšeku pristoja za njegovo delovanje na tem področju priznanje »>d strani merodajnih oblasti.
Fotografski posnetki gomje Savinjske doline
Tujskoprometna Zveza ..Pulnik" v Mariboru vrši tehnične predpriprave za izdajo kolektivnega propagandnega prospekta gornje Savinjske doline. Posebno pozornost posveča Zveza predvsem prvovrstnemu slikovnemu materialu ter zbira pa možnosti še neobjavljene ,v propagandne svrhe učinkovite slike. V poštev pridejo motivi iz gornje Savinjske in iz Logarske doline, predvesm Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Luče. Solčava, sama Logarska dolina, Robanov kot. Mozirske planine. Raduha, Savinjske Alpe v o kvint Logarske doline itd. Tujskoprometna Zveza .,Putnik'‘ v Mariboru prosi fotografe in fotoamaterje, da ji v gornjo svrho stavijo na razpolago prvovrstne slike iz navedenih predelov. Obenem naj javijo cene za posamezne fotografije, oziroma pogoje za reprodukcijo. Slike naj se pošljejo čimprej na naslov Tujsko-prometne Zveze „Putnik“ v Mariboru. Trg svobode-Grad.
USPELA SOKOLSKA PRIREDITEV
V	GOR. RADGONI.
Zc od nekdaj slovi pustna prireditev gornjeradgonskega sokolskega društva, ki je vsako leto na pustno soboto, kot ena najelitnejših in lepih prireditev trga Gornje Radgone in tudi. letošnja je v vsakem oziru izredno dobro uspela/ Lepa jasna noč in suhe ceste so privedle tokrat precej po-setnikov iz okolice, tako da so bili prostori kolodvorske restavracije, kjer se je prireditev vršila ,premajhni. Tudi tokrat se je ponovno izkazala nujna potreba po večji dvorani, katero bo zgradilo društvo še to leto. Posetni-ki so upoštevali, da je čisti dobiček namenjen v fond za zgradbo doma ter je poleg moralne tudi gmotna stran dobro uspela. Lepi in okusni kostumi številnih mask so dvignili lepoto družabnega večera, za dobro razpoloženje pa je skrbel murskosoboški jazz pori vodstvom g. Laha, ki je s svojimi modernimi šlagerji in okroglimi valčki napravil poskočno staro in mlado, tako da je vsakdo prišel na svoj račun. Kot najlepši maski sta bili nagrajeni gdč. Rezi Žigert iz Lutverec in Pavla JurŠa iz Gornje Radgone. Lep prleški par v narodni noši sta bila gospa Ju lika Koroščeva in ..Drašek z Veržeja'; gospa Koroščeva je s svojo šegavostjo in originalno razprodajo raznih pridelkov nabrala za društvo precej lepo svotico, za kar ji izreka društvo zahvalo, kakor tudi vsem, ki so pripomogli na kakoršen koli način, da je prireditev tako lepo uspela. Toda kakor že vedno .so tvorili nekateri tokrat svojevrstno ..izjemo", da so nedavno poselili pustuo prireditev onstran meje v Radkersburgu, kjer je bila prirediteljica NSV.
Novi prvak CSR
Nacionalni turnir v Pragi za prvenstvo ČSR ni dal prvaka, ker sta dosegla enako število točk znani čsl. mojster Opočensky in Herman. V časlavi sta sedaj oba zrna-, govalca odigrala match 4 partij, ki ga je odločil Opočensky v svojo korist v razmerju 3:1. Opočensky je bil čsl. prvak že leta 1932.; na nacionalnem turnirju 1933 pa je moral naslov prvaka prepustiti Flohru, ki je letos ta naslov izgubil, ker se turnirja ni udeležil. Po pravilih Zveze čsl. šahistov si pa ta naslov lahko spet pridobi šele na prihodnjem nacionalnem turnirju.
Iz matcha za prvenstvo čsl. republike prinašamo naslednjo partijo:
Holandska obramba.
(2. match-partija v časlavi).
Beli: Herman.	Črni:	Opočensky.
1.	d4, e6 2. c4, to'3. g3, Sf6 4. Lg2, Lb4-~ (Aljehinov manever, čigar smisel je v tem, da stoji beli lovec na d2 precej
nerodno) 5. Ld2, Le7 6. Sc3, 0—l) 7. Sh3, d6 8. Db3, Sc6 9. e3, Ld7 10. a3 (izsiljeno, ker je grozilo 10...Sa5), Kh8 11. Dc2, De8 12. b4, e5 13. Sd5, Tc8 14. b5, Sd8 15. Sxe7, Dxe7 16. dxe5, Dxe5 17. Lc3, De7 18. O—O, Se4 19. Ld4, Se6 20. Sf4, c6 21. Sxe6, Lxe6 22. b6, axb6 23. Lxb6. Df7 24. Taci, d5 25. cxd5, Lxd5 26. h4 (26... Sg5 je treba preprečiti, Dg6, 27. Ld4, Tfe8 28. Db2, Te7, 29. Le5, Tcc8 30. Lf4, h6 31. De2, SI6 32. Lxd5, Sxd5 33. Db2, Kh7 34. Tc4 De6 35. Tfcl, Tg8 36. Kg2, Ta8 37. a4, Sf6 38. Td4, Sdo 39. Tc4, Df7 40. Le5 (napaka, ki velja kmeta; sicer pa je bila bela pozicija že tako ali tako precej slabotna), Se3, 41. fxe3, Dd5-r 42; Kf2, Dxe5, 43. Dxe5, Txe5 44. Tbl, Te7 45 Tcb4, Ta7 46. Kf3, Kg6 47. Tdl, Ta5 48. Tdbl, K!6 49. Txb7, Txb7 50. Txb7 Txa4, 51. Tc7, Tc4, 52. H5, Tc2 53. Ta7, c5 54. e4 (to le še pospeši poraz belega), Tc3 , 55. Kf4, fxe4, 56. Ta6-f, Kf7 57. Ta7T, Kf8 58. g4, e3 59. Kf3, Tc4 60. Ta5, Kf7 61. Kxe3, Txg4 62. Txc5, Tg5 in beli preda, ker je zanj končnica po zamenjavi stolpov izgubljena.
S sodfSea
Potepuhi in tatje
23 letni Franc T u r s a k in leto dni starejši Ivan Murko, oba delavca iz Mestnega vrha pri Ptuju, sta bila poklicana na okrajno sodišče v Ptuju na zaslišanje zaradi nekih tatvin. Po zaslišanju nista odšla domov, ampak sta zavila v prvo oštarijo in zapila zadnje krajcarje. Brez denarja pa nikakor nista hotela domov; če jima je mesto denar vzelo, jima ga naj še vrne. Začela sta trkati po s1a-novanjih. Tako sta prišla v Taborsko ulico na neko stanovanje, kjer ni bilo nikogar doma ter vlomila. Na begu ju je dohitela policija ter ju aretirala. TurŠak pravi, da je bil pijan ter da se ničesar ne zaveda, Murko pa trdi, da je vlomil TurŠak.
Druga obtožnica dolži prav tako delavca enakih let iz Mestnega vrha pri Ptuju, Alojza Alta, Turšaka in kočarko Lizo Hercogovo iz Sp. Brega, da so lani kake trikrat na Janževem vrhu vlomili in odnesli pijačo in različno gospodarsko
orodje. Kodrič Ivana, posestnica v Mestnem vrhu pa je obtožena, da jc ukradene stvari sprejemala v shrambo. Alt, Tur-šak. Murko in Kodričeva so nadalje vlomili pri Podpečanu v Krčevini pri Ptuju ter mu odnesli kokoši. Turšak sam pa je še obtožen, da je odnesel Janezu Altu v Mestnem vrhu pšenico in jo prodajal. Alt in'Turšak. sta bila tudi obtožena, da sta poskusila vlomiti pri Veslič Neži, Kodričeva pa še posebej, da bi*ju nagovarjala k tatvinam.
Pred malim kazenskim sonatom so se zagovarjali Turšak, Murko in Kodričeva ter bili obsojeni Turšak na 10 mesecev, Murko pa na 6 mesecev strogega zapora in oba na izgubo častnih državljanski!) pravic za dobo treh let. Kodričeva pa.je bila obsojena na 2 meseca in 10 dni strogega zapora. Proti Atlu in Hcrcogpvi je bilo postopanje izločeno, ker nista prišla na razpravo.
Smrtna žrtev fantovskega pretepa
Celje, 22. febr.
Lani 24. junija so šli fantje iz Pezdev-škovega lirama v Cerovcu v šmarskem okraju. Za njim je prišel obtoženi 26-letni Cerovšek Franc, ki se je zapletel s Ce-bancem v prepir radi nekega dekleta. Za gručo je pritekel še Ciril Novak in kričal, da Cebanca nihče ne bo tepel. Fantje so se začeli ruvati in Novak je udaril s pestjo Franca Jazbeca, v naslednjem trenutku pa se je Novak opotekel, iz vratu mu je tekla kri in zastokal je: »Zaboden sem. Jazbec tne je.« Toda kazalo je, da Novak ne bo umrl in okrajno Sodišče v Šmarju je obsodilo po zaslišanju prič Jaz-
beca na 6 mesecev in Cerovška na tri mesece strogega zapora. 17. nov. pa je Novak na posledicah vbodljaja umrl in je okrožno sodišče v Celju to razsodbo razveljavilo, spjse pa dalo drž. tožilcu, ki je sestavil novo obtožnico, o kateri je včeraj razpravljal senat trojice.
Nobeden izmed obtožencev ni priznal, da bi zabodel Novaka. Priče so odgovarjale, nejasno in sodniki so jih morali trdo prijemati, ker je bilo v njihovi občini že več ljudi obsojenih radi krivega pričanja na ječo. Ni se pa moglo sodišče prepričati, kdo je res zabodel Novaka, kajti Cerovšek je dvema pričama rekel, da je on
mi,« je pokazala z debelim palcem na strop.
»Mudite, da sc vaša gospoda ne razume dobro?« jc začuden vprašal Jenkins. Jaz sem mislil, da se taki gospodje ženijo iz ljubezni.«
»No, ta dva se naravnost ne tepeta, to je pa tudi vse,« je odgovorila kuharica. ■On, gospod Richard — divja, ker se ona vrača na oder, in potem je tu vedno kak vrišč s to njeno materjo. Neprestano v stiski ii^dolgovih, ta stara coprnica. Vkra-de se semkaj vselej naskrivaj, kadar ni gospoda Richarda doma.«
»No, to je vendar naravno pri materi, da hoče videti svojo hčerko,* je menil Jenkins.
»Poidite, pojdite, vi šemšek! Hčerko! Njej je samo za denar. In če me vprašate -« kuharici se je znižal glas v dramatično šepetanje —»ta stara sova ve tako marsikaj iz preteklosti svoje hčere in zato jo izžema — no, hči ji mora plačevali, veste? Gotovo ji grozi, da bi sicer povedala gospodu Richardu resnico. No, kaj pravite zdaj?«
•To je grozno! Mati!« se je grozil naivni inštalaterski pomočnik. »Pa kje je ta njena mati zdaj?«
»Najbrže spel na poti v igralnico v Monte Carlu. Dobila ie od gospe spet pošten zavojček, ko je* bila včeraj tu -ali pa ji je dala že predvčerajšnjim. Soba-
rica ima dobra ušesa.« Spet je zapazila, da je Jenkins pogledal na uro; zato je hitela, da bi mu pokazala nove zanimivosti. »Ali bi radi pogledali po hiši? Ako vas zanimajo cevi?« je vprašala. »Rodbina večerja nekje zunaj in se bo vrnila šele čez nekaj ur.«
Jenkins je hitro vstal in šel po stopnicah za njo gledati razne sobe; nikjer si ni pozabil dobro ogledati razne vodovodne in ogrevalne naprave.
Z raztreseno pozornostjo je poslušal kuharlčino razlaganje, kje je spalnica in ob lačilnica gospoda Richarda, postal pa je živahnejši, ko sta prišla na drugo stran hodnika in je kuharica rekla, da spi tam gospa Selcottova.
»Med njeno sobo in sobo gospodične Lejle je oblačilnica, ki je obema skupna,« je razlagala.
V	oblačilnici je ležalo na ‘mizi nekaj nakita.
»Jej ali ni tole nekoliko neprevidno?« se je čudil Jenkins.
»Kaj ne — zelo nemarno!« je soglašala kuharica. Dvignila je prstan in dobrikavo pogledala mladega moža. »To je lep kamen, Poldi, ne? In modra je moja barva.«
Jenkins je zadržal dih. V prstanu, ki ga je držala, jc bil velik četveroogeln opal, obrobljen z drobnimi diamanti! Tak pr-, stan jc videl Parsons na prstu neznane žene, ki je obiskala Ardeena v Ingraipo-
vem stanovanju.
»Mlada dama ju morda pozabila svoj zaročni prstan?« je rekel in se dotaknil nevarnega predmeta.
»Oh,^ gospodična Lejla ni zaročena —-njen oče skrbi za to, da se ne zaroči. Ne vem, čigav je ta prstan. Morebiti je !ast nove tajnice, gospodične Burnettove. Bila je danes tukaj, je rekla sobarica, in je govorila z našo gospo kot najboljša prijateljica. — Pojdite, pokažem vam pritličje.«
Ravno sta si ogledala jedilnico in knjižnico, ko sta cula majhen ropot.
»Pst! Nekdo odpira vežna vrata. Bodite tiho,« je vlekla nesrečnega gosta v shrambo porcelana.
Z vsemi neprijetnimi občutki zasačenega vlomilca je stal Jenkins v shrambi in napeto poslušal. Slišal je, kako nekdo odklepa z ulice v vežo, nato pa tihe korake po veži in naglo govorjenje.
Zdajci se je njegov strah umaknil čisto drugemu občutku. Ta dva človeka zunaj, očitno mož in žena, se nista vedla kakor normalni prebivalci hiše. Gibala sta se kot tata in šepetala. Vrata shrambe niso bila popolnoma zaprta; Jenkins jih ju odrinil še za palec.
»Pravim vam, da ne veni, kje je to,« je obupno šepetal ženski glas.
»in jaz va m pravim, da morate to najti,« se je glasil možev odgovor. »Hitro!
Počakam v knjižnici.«
Jenkins je slišal odpirati in zapirati vra ta v najbližjem sosedstvu, nato pa so za škripale stopnice pod korakom žene, 1, je šla pregledovat.
»Pojdite, hitro,« je velela kuharica i ga hitro peljala ven, nato pa po zadnje* stopnišču na ulico. »Ne vem, kdo je bil, je odgovorila na njegovo vprašanje. -»Najbrže gospodična Lejla ali naša go spa. Moram domov pogledat, kaj je.«
Jenkins je zapustil svojo gostiteljice komaj se izognivši poljuba. Kuharica g, je toplo vabila, naj pride spet činipre zvečer.
Precej potrt je pravil inšpektorju o re zultatu svojega zanimivega obiska.
»Prav reven plen, gospod,« je končaj
»Mislite? Prav narobe, fant,« je ugo varjal Revnolds. »Dognali ste zelo va?n< reč. Modri opalov prstan je ene izmed do mačili dam, če ni tam morda še kater: natn neznana dama, ki ima podoben pr stan. Celia Burnettova ne prihaja v po štev, zakaj ni mogla biti v Angliji, ko j« neznanka s tistim prstanom obiskala Ar deena v Ingramovem stanovanju nek< nedeljo ponoči z nekoliko možmi.«
»Ko bi bil vsaj mogel videti tfstegi moža in ženo ali izvedeti, kaj sta prav zi prav iskala,« je tarnal Jenkins, »bi bi bolj zadovoljen.«
(Dalje etedf.
Lepo uspela reduta ISSKM
Maribor, 22. febr.
Sinoči je priredil SSK Maribor v vseh prostorih sokolskega doma odlično uspelo reduto, ki je tako po organizaciji kot zel dobri udeležbi času primerno zaključila mariborsko pustno in predpustno dobo rajanja in veselega razpoloženja. Prostori Sokolskega doma so bili tokrat naravnost presenetljivo lepo prirejeni in dekorirani. Akad. slikarju Zoranu Mušiču, po Čigar navodilih so se dela izvajala, gre popolno priznanje. Prireditev je ob-iskalp številno meščanstvo, med njimi smo opazili tudi več odličnikov javnega življenja in vojske. Dadvse številne pa so bile pestre in odlično razpoložene maske
vseh vrst. Za najlepše maske je bila izbira zelo težka ter se je za ta naslov vnela huda konkurenca, saj so prireditelji prodali prav vse glasovnice, ki so bile namenjene v to svrho. Izid tekmovanja pa je naslednji: kot najlepša maska je bila priznana ga. Vikica Maver, dalje ga. Greta Muhič, gdč. Vilma Kišovar, ga. Pavla Pergler in ga. Ilona Fras.
Letošnja prireditev ISSK Maribora je pokazala, da ima društvo v Mariboru mnogo sebi naklonjenega občinstva, ki ve ceniti požrtvovalnost in organizacijo tako v športnem kot tudi družabnem pogledu.
nikovih vprašanjih sta oba stroja pokazala, da daje omenjena dama odločno prednost študentu iz Seattla.
Za pojasnilo je dodal dr. Marston. da detektor ljubezni« temelji na istem načelu kakor »detektor laži« in zaznamuje spremembe pritiska krvi in dihanja, tako da lahko brez dvoma pokaže, ali oseba laže ali govori resnico. Z odzivanjem na različna vprašanja je mogoče ugotoviti,
Moč Gilbertovega groba
VSAKO DEKLE, KI SE ŽELI POROČITI, NAJ SAMO OBIŠČE GROB VELIKEGA FILMSKEGA ZVEZDNIKA.
Smrt Johna Gilberta je svoj čas zelo razžalostila mnoge njegove oboževalce. Mesece in mesece po njegovi smrti so prihajale na njegov grob številne žene in dekleta v črnini. Vse so po ure dolgo ihtele nad grobom velikega liubavnika nemega filma.
Toda s časom je bilo teh žena na grobu vedno manj in manj, dokler navsezadnje ni ostala samo še ena. Vsa v črnini, pod kopreno, je tudi naprej prihajala vsak dan na grob in polagala nanj šopek belih rož.
Popolnoma razumljivo je. da so začeli o tej ženi in jijenih obiskih Gilbertovega groba v Hollywoodu mnogo govoriti, in to tembolj, ker so vedeli, da ta dama ni niti žena niti ljubimka preminulega igralca.
Stvar je končno postala tako skrivnostna, da se je nekaj novinarjev odločilo, spoznati njeno tajinstvenost. Toda dnevi so minevali in novinarji niso mogli izvedeti nič podrobnejšega, kajti neznana žena je prihajala z luksuznim avtomobilom na pokopališče, m pod njeno tančico ni bilo mogoče spoznati obraza. Zapuščajoč pokopališče, je vedno odhajala v neka garažo, iz katere potem ni več prišla.
Tako je šlo naprej tedne dolgo. Nekega dne pa na veliko presenečenje novinarjev dama v črnem ni prišla na Gil-bertov grob. Naslednjega dne prav tako.
ali je oseba zaljubljena in kakšne vrste je njena ljubezen.
x Spomenik, ki bo vsako leto drugačen nameravajo postaviti ameriški krojači. To bo spomenik modi v San Franc scu in bo predstavljal elegantno oblečeno damo. Spomenik bodo vsako leto prenare-dili in dama bo dobila novo, moderno toaleto.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oelaslb stane »saka beseda 50 oar naimaniš# orlsioitilna ta U oslase le din 6.— Dražbe orekllcl doolsovania In ženitovaniskl ogluši din I - oo besedi Naimanlf' znesek za te oclase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oelasnt 1aveh z« enkratno obiavo znaša din Z.— Znesek za male oclasr se olučuie tako' nrl narniUu ozimmp eo vposlatl v olsmu skuoai t naročilom ali oa oo ooStnl noložnlc' ns čekovni >-ačun fct »MM 7.a vft _ oismene odgovore glede tnalih oelasov se mora orlloilti znamka za 3 din
Razno
Sobo odda
prtMk-i IMF IM	I LEPA SONČNA SOBA
PONIKLA JE pokrom an iF-1 se odda. Vrbanska 13.	1436
vseh vrst predmetov, dobro	ODDAM	SOBO
in poceni pri »Ruda«. Mari- s štedilnikom. Pobrejže, Zr-bor, Trstenjakova ul. 5. 988 kovska c. 38.	1428
MEDARNA
SOBA
Prva specialna trgovina za sc 0(jda 2 gospodoma. Vpra-tned, Ljubljana. Zidovsft; ’
u*- šati med 10.—3. uro sortiram nični 27-11, vrata 6.
Cve:-
1432
Stanovanje
Grob je od tedaj ostal sam, brez obiskovalcev.
Vzrok: dama v črnem se je poročila.
b tem dogodku so dolgoi govorili v , ^mjdl, ^vovrs.cn ^ ^
Hollywoodu, časniki so pisali o njem in ka jn 0d najizkuSeneišib 6e-skoro je kazalo, da se bo vsa stvar po- J belarjev po nainižii ceni. Na
zabila, ko ie na Gilbertov grob zopet za- debelo in na drobno.  13461	GOSPODA
čela prihajati neka dama v črnem. Po STARO ŽELEZJE I	b?L AleSSova
nieni zunanjosti je bilo videti, da m ista, kovine, or^e,Ierv^ovžreSie"e- pritličje, levo. 1430
kakor preje.	um-'ne predme e kupuje po naj-1 ODDAM STANOVANJE
Nekaj tednov pozneje je tudi te m bilo	cenah	Justin	Gustinčič,	SOba	in	kuhinja. Ribniško se-
Tattenbachova 14.	1415	i0	13.	1431
več, in pojavila se je tretja, četrta, peta...
In šele nedavno so zvedeli v Hollywo-otiu, kaj je na stvari. Neki mož poslovnega duha je izkoristil naključje prve dame in prišel na misel, da bi na ta način zainteresiral moške za ženitev, oziroma da na ta način najde dekletom ženina.
Popolnoma diskretno je pošiljal svoje »stranke« na pokopališče, jim dajal navodila, kako se naj na njem obnašajo in kako naj s solzami ganejo moške, ki so vedno po časopisih lahko spoznali, kdaj se je* pojavila na pokopališču kaka nova žena v črnem na Gilbertovem grobu.
Ta edinstveni ženitbeni urad je delal nekaj mesecev odlično in njegov lastnik je zaslužil precejšnjo vsoto dolarjev. Nekoč je izjavil, da ni srečen samo zato, ker je zaslužil precej denarja, temveč tudi, ker je s svojim posredovanjem uspel, da je poročil 26 deklet s samimi bogatimi mladeniči.
MIZARSKI VAJENEC
se sprejme Belak. Frankopanov a _23. __________1435
VAJENCA ZA
KINOOPERATERJA
sorejmo takoj kino »Union-Maribor.	143F
pomladanske novosti v konfekciji
Službo dobi
KUPUJTE SAMO l>n M AČE1 Meblirana. sončna______________________
BLAGO...	I	2	SOBI IN KUHINJA
PREMOG PEKLENICA 'se oddajo Tattenbachova 26. Last Mestne hranilnice v Ma Vprašati Pri hišnici od 2.-4. riboru.	j	1439
Priznano najboljše in najcenejše
KURIVO	I
za domačo in cen'.ralno kur- Sprejme sc javo. indrustrije, hotele, go-l	MODISTINJA
s»ilne itd., posebno Driporoč- pomočnica. Naslov v	upravi.
liiv za štedilnike, brez pepela j ___________ 1276	__________
in broz žvepla. Toplotna	kuharica
vrednost 5211 kaiorii. Sorta- ^ je v gostilni, vajena cile: kosovec kockovec, ore- h domačih deIt pridna in hovec. Samoprodaia za va-' št okrQK iS0 let stara, gonska naročila ter prodaja se sprejme lakoj. Nasiov v
M3'01 *V£e m °TaeUeTor 1 upravi lista.	1425
B. Mejovšek- Maribor. Tat-, J._______________
tenbachova ul. 13 in Aleksan drova c. 23. Tel. 24-57. ’ 1315
Detektor zaljubljenosti
AMERIŠKI POIZKUS, UGOTOVITI ČUSTVENE ODNOŠAJE.
Iz Amerike prihajajo poročila, da je dr. William Marston, ki je svojčas »iznašel« pripravo za »odkrivanje laži«, dal patentirati novo iznajdbo, s pomočjo katere se da ugotoviti globina ljubezni katere koli poizkusne osebe. Priprave so že preizkusili v ameriškem znanstvenem zavodu. Ta stroj pokaže z vso gotovostjo:
1. Ali mož ljubi svojo ženo in če je ne, tedaj zakaj ne.
2. Ali se je kdo oženil iz ljubezni ali zaradi denarja.
3. Ali je temelj ljubezni med dvema človekoma višje čustvo ali samo gola
strast.
Dr. Marston pripominja, da stroj odgovarja še na več vprašanj, povezanih z ljubeznijo. Pri poizkusu je pozval eno prisotnih dam, Mrs. Aliče Hustedovo iz Washingtona, h »generalni skušnji«.
Mrs. Hustedova ima dva prijatelja: študenta medicine iz Seattla in lastnika
FINANCERJA(KO)
din 25.000 iščem v svrho izdelovanje brezkonkuretične-ga artikla, velik zaslužek, so delovanje zaželeno. Ponudbe na upravo pod »Ekstistenca«. 1434
Beli teden
Posebno ugodne cene
Kuhinjske brisače
Tekstilana
DVA GOSPODA
se sprejmeta na hrano. Kosilo din 5.—. Naslov v upravi.
14.37
Posest
KRASNE PARCELE .	.	v<,.xSAr!?^b	„„ravi|	v
ra^Docer^naorodai kVDraSa'! sadonosniku in hmeljišču, naj ti Ptuufa 87	593	de stalni, zaslužek uri sad],
t' Pmiska 87. .	59J	podružnici	-■
Maribor, Gosposka ni. 14
Poceni
pomladansko
blago, lepi vzore se dobijo pri
TRPINU
.anbor, Vetrinjska 15
LEPA STAVBlSCA
izmeri 500 do 800 nr na
Javi naj se tako.i.
reklamne pisarne iz New Yorka. Ne mo-|prodaj vPrašati pekarna Ko-I re se pa za kogar koli od obeh odločiti. | vučič, Tezno.	1285 k'
pa za kogai Dr. Marston ji je pritrdil na prsa svoj aparat, imenovan »pnumograf«, drugi stroj z imenom »siynomanometer« pa ji je pritrdil na desno nogo. Po nekaj zdrav-
Josip Nekrep naznanja v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je njegova ljuba soproga, najboljša mati, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa
Mariia Nekrep, rol. Stanzer
soproga stavbenika in posestnika v Mariboru
po dolgi težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 65 let, za vedno zapustila.
Pogreb se bo vršil dne 24. februarja 1939, ob 16. uri popoldne, iz kapelice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo vršila 25. februarja 1339, ob 7. uri v stolni cerkvi.
Maribor dne 22. februarja 1939.
1442	Globoko	žalostni preostali.
PARKETE
KRASNE STAVBENE PARCELE
sončni, brezprašni in mirni legi blizu kolodvora — elektrika. priključek na mestni vodovod, lahek dohod in dovoz — proda po zmerni ceni B. Mejovšek, Maribor. Tat* tenbachova ulica 13.	1314
Prodam
Prodam dobro ohranjeno, staro
VIOLINO
po zmerni ceni. Ogleda se jo Klavniški 20-1, vra^a 13. 1436
V nalem
GOSTILNO
vzamem v najem ali na račun. Zmožen kavciie. Stau-dinger. Gosposka (llger).
1440
DEKLE
a. zna kuha-i in vsa druga hišna dela opravljati, ne pod 24 let staro, se sprejme 1. marca. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1433
Zahvala
Številna udeležba pri pogrebu našega nepozabnega, srčnodobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Karla Pernarčiča •
železniškega uradnika
nam je pokazala, s kakšnim sočustvovanjem je bila sprejela vest o njegovem preminutju. Zahvaljujemo se vsem ljubim prijateljem in znancem za izkazanje zadnje časti, posebno pa g. postajnemu načelniku, ostalim predstojnikom, postajnemu osebju Maribor ter godbi m pevskemu zboru za ginljive žalostinke.
Maribor, 22. februarja 1939.
Globoko žalujoča rodbina Pernarčič in Vsi ostali sorodniki.
HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga
po stiokovno izvežoanih polagalcih
REMEC-Ce.. KAMNIK-DUPLICA KARA!«»«2
“M to 1» urejuje ADOU HIHNIKAK v Mariboru. TiSka“.M««bor<*» tttern. 4- «U pre<Utnv«lk STANKO DET^U * Mariboru. - OgUal po ceniku. - Rokopisi uo rriajo. - Uredništvo in 'uprava: Maribor. KopnlBla ulica 6. - Telefon nredniStva Bov. 25-67 in uprave štev. 28-67. - PoStn. Eekovn. račun Stev. II. «