MALO TUDI POTROŠNIKOVIH POBUD
Starejšim v Gradišču ni treba čakati v vrstah
Potrošniškim svetom zadnje čase prav gotovo raste vrednost, hkratipa tudi spremlnjajo oziroma dopolnjujejo svojo vlogo. Pred letl, ko so jih začeli ustanavljatl, namreč še ni prlmanjkovalo določenih vrst živil, kot jlh danes.
»Zdaj prevzemamo tudi vlogo raz-deljevalca oziroma se skušamo vklju-čiti v razdeljevanje dobrin, da ne bi ostali eni praznih rok, drugi pa z zalo-gami,« je rekla dipl. ekonomistka Kosenka Klavora-Lesjak, predsedni-ca potrošniškega sveta v krajevni skupnosti Gradišče.
»Moram reči, da nas občani kličejo in da smo marsikaj zanje že storili. Tu smo sestavili seznam starejših in onemoglih občanov (60 jih je) in ga posredovali samopostrežni trgovini v Maksimarketu, ki tem občanom pro-daja blago, ki ga sicer primanjkuje, mimo vrst in tudi dopoldne,« je po-vedala predsednica potrošniškega sveta, ki to funkcijo opravlja že peto leto.
»Ali sodelujete s poslovodji trgo-vin?«
»Da, to je povsem utečeno sodelo-vanje. Prihajajo na naše sestanke in tudi sicer sprašujejo, kako dobrine čimbolj pravično razdeliti. Tako so z osnovnitni živili vsi preskrbljeni, s kavo pa nihče, ker je ni in če nečesa ni, ni niti čarobne palice, ki bi to pričarala.«
»Ali sklepi potrošniških svetov ve-dno zavezujejo tiste, ki jim sporočate pripombe?«
»Žal ne. Ko so vse trgovine v okoli-
šu začeh odpirati ob osmih, smo škli-cali zbor potrošnikov in zahtevali, naj vsaj eno trgovino z mlečnimi iz-delki in s kruhom odprejo prej. Go-vorili smo na gluha ušesa.«
Pri tem ji je najbolj žal učencev srednje ekonomske šole - skoraj ti-soČ jih je - ker si tako ne morejo kupiti malice. Šolska malica je skro-mna, za nameček še hladna, ker je družbena prehrana preprosto pozabi-la prav na mladino, ki bi morala imeti za zdravo rast posebej dobro hrano. Mnogi učenci ostajajo brez toplega obroka vse do tretje in četrte ure po-poldne, ko pridejo domov.
»Žalostno je,« je nadaljevala Ko-senka Klavora-Lesjak v imenu profe-sorice, ki že 35 let poučuje na tej šoli, »da je tod naokoli vse polno gostiln, a nobene zajtrkovalnice. Prizadevamo si, da bi začeli deliti tudi toplo mleko ali belo kavo z žemljico. Ena sama mlekarna dela od osmih do štirih, pa še za to se bojimo, da bo vsak čas spremenila dejavnost.«
»Kaj še žuli vaš potrošniški svet?«
»Premalo je obrtnikov, ki bi bili
pripravljeni popravljati stare reči in
' pokvarjene pipe, električno napejja-
vo. Tudi s prostori nismo v zavidlji-
vem položaju.«
»Se kaj vtikate v kakovost ali v morebitno škodljivost določenega blaga?«
»Žal za to nimamo strokovnjakov, sodelujemo pa z inšpekcijskimi služ-bami. Pred leti smo na pobudo obča-nov posredovali pri škodljivih igra-čah. Zdaj pa manjka tudi pobud. Pre-malo je mladih ljudi s svežim pristo-pom. Če človek dolgo opravlja dolo-čeno delo, se tudi izčrpa,« je za konec iskreno povedala Kosenka Klavora-Lesjak z željo, da bi se mladi, nabiti z energijo, le vključili v delo sveta po-trošnikov.A. Adamič